g -: ▼Zedlnjenih drfavah^ j| | 1 I ^J ^ | ^	A ^ta tte IMtod Stito^ K HI Velja
M_._ list slovenskih delavcev v Ameriki. __| ^ < 50.000 Re«de». > |
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4637 GORTLANDT.
NO. 236. — fiTEV. 236. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 7, 1916. — SOBOTA, 7. OKTOBRA, 1916.	VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Rumunske čete so bile zopet poražene na Sedmograškem.
ČETE NEMŠKEGA GENERALA FALKENHAYNA SO SI PRIBORILE VELIKO ZMAGO V JUGOVZHOD NEM DELU OGRSKE. — PRI RAHOVU SE JE LE MA LENKOSTNEMU DELU RUMUNOV POSREČILO DOSPETI NA LEVI BREG DONAVE. — SPOPADI V MACEDONUI.'— PRI ČERNI SE JE VNELA IZVAN REDNO VROČA BITKA. — OBSTRELJEVANJE NE VOLJENA. — RAZSTRELJENE VASI.
London, Anglija, 6. oktobra. — Danes je dospela iz i Rima brezžična brzojavka, da je imela runmnska kolona, j ki je pred kratkim prekoračila reko Donavo, precejšen ! uspeh. Jtazdejala je nekaj bolgarskih skladišč, zaplenila veliko vojnega materijala, zatem so je pa nemoteno vrnila na levi breg reke Donave.
Bukarešt, Rumunsko, 6. oktobra. — Danes je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno:
—	Na severni fronti so se vršili vroči spopadi. Najlmj-' si lw>j je divjal v dolinama Lirnava iij Tirnava. Ker je bil sovražnik v preveliki premoči, smo se morali nekoliko u-j makniti. V Jiul dolini se boji neprestano nadaljujejo.
V	Dobrudži prav dobro napredujemo. Naše desno krilo, ki sestoji iz naših in ruskih čet, si je priborilo več lepih uspehov.
Petrograd, Rusija, 6. oktobra. — Uradno se razglaša:
—	V Dobrudži smo pognali sovražnika nazaj in vjeli nad 300 vojakov. Poleg tega smo zaplenili tudi precej voj-
( nega materijala.
Sofija, Bolgarsko, 6. oktobra. — Poročilo, ki ga je izdalo včeraj bolgarsko vrhovno poveljstvo, se glasi:
—	Ob Donavi je zavladal skoraj popolen mir. Sovražnik se je bil parkrat poskušal izkrcati v bližini Rahova, pa smo ga vselej zapodili nazaj. Na desnem bregu Donave ni nobenega rumunskega oziroma ruskega vojaka več. V Dobrudži so se izjalovili sovražniku vsi močni napadi. Na o-stali fronti se vrše vroči artilerijski spopadi.
V	Črnem morju so začeli naši hidroplani obstreljevati neko sovrainiftko bojno ladjo, ki se je morala precej poškodovana umakniti.
Ob Egejski obali se ni ničesar posebnega pripetilo.
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča:
—	Na Sedmograškem so doživeli Rumuni zopet občuten i>oraz. Oete pod poveljstvom nemškega generala! Falkenhayna so pognale sovražnika preko reke Alute.
Pri Sinca pogorju se je sovražnik izvanredno hrabro vstavljal. Ker smo bili v veliki premoči in ker je izgubil sovražnik že preveč vojaštva, se je moral tudi na tem mestu umakniti.
Zaplenili smo dvoje težkih topov in trinajst strojnih pušk.
Umikajočega sovražnika neprestano zasledujemo.
V	pogorju Gorgeny so pognali Avstrijci sovražnika iz njegovih pozicij. Pri tej priliki so vjeli več kot dve sto rumunskih vojakov.
Del čet, ki je bil pri Rahovu prekoračil Donavo, se je i po velikih težavah in naporih umaknil nazaj na levi breg, i del-je pa prodiral proti Tutrakanu. Te čete so vojaki ge-1 nerala Maekensena popolnoma porazili.
Paril, Francija, 6. oktobra. — Angleško vojno ministrstvo je izdalo sledeče uradno poročilo:
—	Ob reki Strumi se je začel sovražnik umikati pred j prodirajočimi Angleži. Ob reki Černi ter ob fronti pri Gra~ i desnici se je vnela strahovita artilerijska bitka.
Naši letalci so si priborili več zelo lepili uspehov s 1 tem, da so obstreljevali na več mestih železniško progo.
London, Anglija, (i. oktobra. — Angleško vojno mi -1 uistrstvo razglaša:
—	Ob reki Strumi nas je začel sovražnik včeraj zvečer zo|»et napadati. Našim četam se je po dolgotrajnih naporih posrečilo utrditi zavzeto ozemlje. V zacinjih operacijah smo vjeli tri Častnike in skoraj 400 mož.
Sofija, Bolgarsko, 6. oktobra. — Bolgarsko vojno mi-nistrstv oporoča:
—	Med jezerom Presbo in Vardarjem je položaj ne-izpremenjen. Na nekaterih točkah se vrši vroča artilerijska bitka. Vzhodno od Vardarja vlada mir. V podnožju planote Bjelašice se ni ničesar posebnega pripetilo.
Sovražna artilerija je obtreljevala kolodvor v Poru-ju, pa ni dosegla nobenega posebnega uspeha.
Nek sovražni bataljon je poskušal zavzeti vas Nevo-ljen, katero je sovražnik že prej z vso silo obstreljeval. Ko so se približali Francozi in Angleži vasi, so stopile naše strojne puške v akcijo in jili razkropile.
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — Uradno se poroča:
—	Bolgari so zapustili v sredo ponoči več vasi, katere je bil sovražnik popolnoma razstrelil.
Ko so se Bolgari umikali, jih niso niti Francozi niti Angleži posebno nadlegovali.
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — Na macedonski fronti je položaj neizpremenjen. Ko je hotelo par sovražnih bataljonov prekoračiti Strumo, jih je naša artilerija za-
Hollweg in submarini.
Hindenburg je na strani Hollwe-ga. — V Beichstagu je večina sa politiko HoUwega. — Tirptizova stranka.
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — Poskusi Tirpitzistov, da bi napravili v Reichst&ffu kaka napsrot-stva med poslanci in Hollwegom, se niso posrečili.
Kancler ima še vedno vso politiko pod svojo kontrolo in jo bo najbrie tudi obdržal. Nemčija! skoro popolnoma gotovo ne bo ob-! novila snbmarinskega vojevanja, i kajti Tirpitzova stranka je v primeri s Hollwegovo zelo slaba. —! Zadnje dni so se vršile tajne kon- j terence med Hollwegom, eiani ka-. bi ne ta in parlamentnim odborom. | Posvetovali so se glede vojevanja j s podmorskimi čolni, in kot izgleda zdaj jili je pridobil kancler popolnoma na svojo stran.
Na strani kanclerja je tudi se-1 danji mornariški tajnik, admiral i von Capelle.
Hindenburg se je pred par dne- j vi tudi zrazil, da se popolnoma! strinja s kanclerjevo politiko, Česar posledica je, da je zdaj velik j del tistih Nemcev, ki so se dozdaj zavzemali za obnovljenje vojevanja s submarini, proti obnovlje-nju.
Žrtve submarinov.
Pariz. Francija, 6. oktobra. — Lloyd o vo poročilo se glasi, da so nemški submarini tekom zadnjega dne potopili en angleški par-nik in dva nevtralna: Angleški je bil "Isle of Hastings", druga dva sta bila pa grški "Samos" in norveški "Oederis".
•
Farmar ska stavka.
Petindvajset mlekarskih družb v New Yorku se je popolnoma u-klonilo Mlekarski ligi.
Zdaj so družbe pripravljene pla i 5ati, kolikor farmarji zahtevajo, toda pozneje se bo ceno predložilo razsodišču, s čemer se tudi far marji strinjajo.
Podrobnosti o konferenci še niso znane, kajti pogajanja so se vršila celo noč do zjutraj.
Pozor pošiljatelji denarji!
▼sU4 Mfotortfs dostavljanje poita, ki J« namenjena Is Amerika r Avstrijo in MemOjo ter narobe, ■prejemamo denarne poifljatredo prekHoa le pod pogojem, DA SB VSLED VOJNI IZPLAČAJO MOGOČI X ZAMUDO. DIH Al HI BO V NOBINIM SLUČAJU EZOUBLJIM, ampak naatatt sa morejo le zamude. Ml jamčimo sa rsako denarno pofefljater toBko Basa* da se isplata na dolotaina. ilor. Istotako nam jamčijo zanesljive smeriške banke, s katerimi imo sedaj ▼ zvezi radi vojna iz t radi popolna riffornostt pri poK-Ijanjn denarja.
Oene:
K m* 9	K	9
8.....88 | 120____ 16.20
10.... 1.80 j 139.... 17.85 10.... ZJ20 I 140.... 18.90
20.... 2M | 180____ 20.28
28.... 8.8Q j 100.... 21.00 80.... 4^0 j 170.... 22.86 88.... 4.90 j 180.... 24JK) 40.... 6J8 j 100.... 28.68 48.... 6.28 j 200.... 27.00 80.... 6.90 | 280.... 88.78 88.... 7.60 f 800.... 40.80 00.... &25 j 880.... 47.28 68.... 8.90 j 400.... 84.00 70./.. 0.60 j 480.... 60.78 78..,. 10.80 j 600.... 67.50 80.... 10.88 j 600.... 6L00 88.... 11.68 j TOO.... 04JK) 00.... 12J0 j 800.... 108.00 100.... 18.50 j 800.... 12L80 110.... 14J8 j 1000.... 182.00 Ker 66 adaj oena denarjn skoraj vsak dan menjejo^ smo primorani raftanatt po aajnovajUk osnak In bomo tadl nakaaoraU po njih.-Viazih m bo zgodilo, da dobi na ilomlkkaj vfeslli pa tadft kaj manj. Uet dosj» na aapad mm. radi par dni kas^je In med tem. to dofal Mernik IMj trnka, m
ZS	■■L'HM » k. m. M
... - .' *" -, *
Boji z Rusi.
Najbotf vroča rnska ofenziva. — Vstaja v Perziji. — Nemiri v Ispa-hanu. — Boji v Kavkazu.
London, Anglija, 6. oktobra. —j Kodanjski dopisnik je sporočil i neki tukajšnji brzojavni agentu-ri, da je sedanja ruska ofenziva največja, kar jih je bilo od začetka vojne.
Pri Koritnici so Rusi neprestano 36 ur napadali. Napad se je vršil na petdeset kilometrov široki fronti. Ruska artilerija je neprestano v akciji.
Nemški častniki, ki poveljujejo raznim oddelkim v Voliniji, so baje izrazili, da je rusko artilerijsko obstreljevanje skoraj še bolj močno in vroče kot je artilerijsko obstreljevanje na sommeski fronti. Na primeroma kratki fronti imajo Rusi razpostavljenih nad 1000 topov. Nemci so izstrelili v par dneh -nad 60,000 granat.
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. —i Fronta bavarskega princa: — Za-padno od Lutska je zavladal včeraj mir. Pred par dnevi smo vjeli v tem ozemlju nad 600 mož in zaplenili par strojnih pušk.
Armadna skupina generala Bothmera: — Rusi so ob obeh straneh Zlote Lipe zopet začeli z napadi. Na par točkah so Rusi nekoliko prodrli, toda mi smo jih z lahkoto pognali v beg.
Carigrad, Turčija, 6. oktobra. — V Ispahanu so se vršili te dni veliki nemiri. Prebivalstvo se je u-prlo ruskemu nadgospodstvu in prepodilo Ruse iz mesta.
Ispahan leži 350 kilometrov južno od Teherana.
Neka ruska armada, ki je hotela prodirati sto kilometrov severno od Hamadana, se je morala n-luakniti.
Glavarji rodu Bačjari so napovedali sveto vojno ter začeli zasledovati Ruse.
Petrograd, Rusija, 6. oktobra. Vrhovno poveljstvo ruske armade razglaša:
V	Kavkazu prodirajo naše čete proti reki Karšur-Darasi. — Med-potoma so vjele nekaj turških vojakov in zaplenile par strojnih pušk.
V	splošnem se ni v Kavkazu ničesar posebnega pripetilo.
Iz Avstrije. !
Avztro-ogrski vodilni politiki pri posvetovanju. — Nezadovoljnost radi politike Stuergkha.
Dnnap, Avstrija, 6. oktobra. — f Preko Londona). — Danes so se sestali izvrševalni odbori treh glav nih skupin v poslanski zbornici. Posvetovali so se glede važnih stvari, med drugimi tudi glede zasedanja parlamenta...
Jutri se bo vršilo podobno posvetovanje izvršujočih odborov gospodske zbornice.
S temi posvetovanji se hoče vi prvi vrsti doseči, da bi se sestale skupaj delegacije avstrijskega in j ogrskega parlamenta, da bi se po- j svetovale glede odnofiajev med te- ! ma dvema deželama.
Baje je namen tega posvetova- j nja tudi odstraniti sedanjega avstrijskega ministrskega predsed-i nika Stuergkha, s katerega politi-1 ko niso zadovoljni.
Posvetovanje nima nobenega namena preurejati notranje razmere, temveč se tiče le zunanje politike.
Dunaj, Avstrija, 6. oktobra. — Zadnja dva dni je prišlo v mesto nekoliko vee hrane kot je bilo zad nji teden običajno. Domneva se, da bo vlada kmalu razveljavila izkaz. da se ne sme v hotelih in gostilnah več servirati kruha .
Harden ima zopet "maulkorbo".
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — Vlada je zopet prepovedala izhajanje "Zukunfta", katerega u-rednik je znani nemški žurnalist Maksimilijan Harden.
To je vlada zlerila radi nekega njegovega članka, ki je bil pisan ▼ jarotinuUtarističnem duhu ter je opisoval grozote —vojne.
^ .» - . ■ .
Zahodna Ma.
Angleži in Francozi so imeli na-daljne uspeha. — Težka artilerija
v akciji — Nemško poročilo.
London, Anglija, 6. oktobra. — [Artilerijsko bojevanje na somme-skero bojišču je bilo danes grozovito — piše nek dopisnik london-skemn listu. — Angleško-franco-1 ska artilerija je pošiljala na nemške postojanke tak ogenj, da je splošno mnenje, da je to veliko pripravljanje za infanterijski napad.
V infanterijskih bojih so An: gleži in Francozi še nekoliko napredovali.
. Angleži so napredovali proti severovzhodu od Eacourt TAb-baye. Nemške postojanke pri Le Sarsu so v nevarnosti, da v krat- : kem padejo.
Angleži so nekoliko napredovali proti Peronne. Nemško uradno poročilo, ki je danes sem došlo, i se glasi, da so v bližini Peronne! odbili več francoskih napadov.
Na verdunski fronti se je na o-beh straneh vršilo hudo artilerijsko obstreljevanje. Položaj je pred Verdunom popolnoma neiz-premenjen.
Berlin, Nemčija, 6. oktobra. Na fronti princa Ruperta se trdovratni sovražni napadi nadaljujejo neprenehoma. Franeozi so poskušali zopet prodirati proti Ba-paume, toda naše hrabre čete odi 155. in 156. infanterijskega polka so jim to preprečili.
Za Armence.
Washington, D. C., 6. oktobra. Odboru za pomoč Armencem in Sircem je bivši angleški poslanik^ v Washingtonu, vikomte Jamesi Brvce, ki je zdaj predsednik An-; gleškega odbora za pomoč Armen-: eem in Sircem, poslal kabel-brzo-javko, ki se na nekem mestu glasi :
"Vsi civilizirani narodi, ki so danes pripravlejni pomagati Armencem in Sircem, morajo vedeli, da je pomoč nujno potrebna, i Več stotisoč ljudi, ki so morali zapustiti svoja domovja, zdaj umira vsled gladu in vremenskih ne-! ugodnosti v Arabski puščavi.
"Zadnja poročila, ki so prišla : od nevtralnih očividcev se glase, j da so tam grozovite razmere. Ti ljudje, ki so bili le na pol živi, so se sami zagnali v grobove in pro-i sili druge, da bi jih zasuli. . "Bodočnost armenskega naroda je odvisna od pomoči, katero pričakuje od človekoljubnih narodov."
DENAR SE LAHKO ODPO&LJS V 8TAS0 DOMOVINO TUDI PO i
BBETŽICNEM BRZOJAVK.
Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov ee računa 65 centov za vsako besedo, i j Najboljše je, da se nam pošlje $4 ! sa vsak naslov; ako bo kaj preveč, | ali kaj premalo, bomo poslali na-, ! zaj ali pa sporočili, da ae nam ie i dopoilje.
Zdaj i« mogoče poslati le okrogle svote, kot naprimer: K100,200. 1300 itd. do K 10,000.
Brezžične pošiljatv« gredo ver j i v Nemčijo, od tam ae pa poiljejo i denarne nakaznice po poiti na sad j nje mesto.
Natančno smo poizvedel!, da take poiiljatve doepejo primeroma hitro za sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da poiiljatev traje tudi dalj časa in to, ako ae napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja ee ne asove Izgubiti, pač pa je mogoča zakaa niter, ako 66 urine kje kaka na paka.
Kdor želi poslati na ta način da nar v staro domovino, mora n a t an č no napisati naslov In dodati: poflje naj m po tmiiniism i brzojavu.
Denar za brezBSne brzojavka po-Cjite po poštnem .Money Ordern ali pa gotov denar v priporočenem pismu, ne pa potom privatnik čekov.
SVm^&SR T
Zopet govore, da prihaja Gerard domov radi miru.
BERNSTORFF JE VSE ZANIKAL. — TUDI WILSON PRAVI, DA O TEM NIČ NE VE. — POSLANIK PRIDE V NEW YORK V TOREK. — V FONDE-LJEK SE BO BAJE NEMŠKI POSLANIK SESTAL Z WILSONOM. — GOVORICE SO SE PRIČELE V FINANČNIH KROGIH NA WALL STREETU. — GOVORICE O MIRU SE TMFJiFi VPLIV NA TRŽNE CENE.
GLAVNE TOČKE PRI SKLEPANJU MIRU.
Iz najvišjih finančnih virov so včeraj popoldne prišle govorice, da je Nemčija že podvzela prvi korak za mir, namreč, da se je obrnila na predsednika Wilsona, da bo posredoval.
James W. Gerard, ameriški poslanik za Nemčijo, ki je zdaj na potu v Združene države, ima baje pri sebi kaj-zerove predloge za mir, katere bo imel predsednik Wilson še prihodnji teden v rokah.
j Poslanik Gerard se vozi na parrriku 44Frederick ; VM", ki pride v New York v torek.
Od strani vladnih uradnikov se je tudi doznalo, da se bo v pondeljek sestal s predsednikom Wilsonom nemški poslanik Bernstorff.
Bernstorff je dozdaj vse diplomatične posle opravljal skozi državnega tajnika Lansinga, ali pa skozi kakega nižjega nradnika v državnem departmentu. Nikdar pa ne skozi predsednika Wilsona.
Gerard je šel na pot proti Združenim državam dne i 26. septembra, dva dni pozneje je pa angleški vojni tajnik Lloyd George dal izjavo, da bodo zavezniki Nemčijo do konca zbili, iz česar se da sklepati, da je moral imeti angleški vojni tajnik kake informacije glede nemških mirovnih pogojev, ki jih nosi poslanik Gerard.
"Cel svet, vštevši nevtralne države, naj ve, da se ne bo moglo ozirati na kaka vmešavanja od zunaj", — je rekel Lloyd George.
f^redsednik enega največjega finančnega zavoda na i Wall Streetu je baje dobil včeraj popoldne več tozadev-j nih poročil in končno izdal sledeče naznanilo:
--Razumeli boste, da mi ni za to, da bi bil naveden v ! izjavi, katero bom dal, in istotako mi ni mogoče omeniti, odkod imam te informacije. Iz vira, ki je nadvse zanesljiv, se je doznalo, da bo Nemcija preložila predsedniku Wilsonu svoje predloge, da bi se tako končalo vojno. Poslanik Gerard je zdaj na potu v Združene države s predlogi. To je vse, kar mi je mogoče povedati o informacijah, ki sem jib dobil. —
Časnikarski poročevalci so bankirja vpraševali po podrobnostih, toda niso mogli od njega ničesar drugega iz-i vedeti.
Par minut pozneje, ko se j»e raznesla ta novica, je bilo že opaziti vpliv na tržnih cenah.
Mogoče je, da je kaj na stvari; mogoče je pa tudi, da i je to le čisto navaden borzni manever.
Washington, D. C., 6. oktobra. — Poročila, ki so se raz-; nesla po New Yorku, kakor tudi po Washingtonu, namreč da ima poslanik Gerard pri sebi pismo od nemške vlade, so bila od državnega departmenta, kakor tudi od nemškega poslaništva zanikana, češ, da o stvari popolnoma nič ne vedo.
Frank L. Polk, poslujoči državni tajnik, je izjavil, da nima državni department na razpolago nobenih faktov o potovanju poslanika.
L Poslujoči tajnik sicer ni direktno zanikal, pa«- pa se | je nemški poslanik Bernstorff nekoliko drugače izrazil; rejcel je, da je vse skupaj izmišljeno.
Na vlaku predsednika Wilsona, Crestline, Ohio. 6. | oktobra. — Predsedniku Wilsonu se je nocoj povedalo o poročilu glede poslanika Gerarda in nemških mirovnih i predlogih.
Predsednik Wilson je izjavil, da ni njemu o kakšni taki misiji ameriškega poslanika popolnoma nič znano. L Washington, D. C., 6. oktobra. — Skupina angleških j mislecev je delala zadnje mesece na tem, da je po daljšem prerekanju sestavila "Podlago za pravičen mir". — To vsebuje mirovne pogoje, pod katerimi bi zavezniške sile bile najbrže takoj pripravljene sprejeti mir.
V goriomenjenem delu je navedeno, da je predpogoj miru, ako ga bodo diktirali zavezniki, da bosta centralni državi zapustili Belgijo, Crnogoro in Srbijo, da bodo te države dobile zopet svojo neodvisnost.
Dalje se bo moralo napraviti nekake garancije proti vsaki bodoči vojni na morju in na suhem; zavezniki so tudi za to, da se omeji vojaško moč vsake posamezne države itd.
Kar se tiče narodnostnih vprašanj so najvažnejši problemi, ki jili bo treba rešiti lotarinški, poljski, južno-tirolki, jugoslovanski in macedonski Nemčiji se bo moralo dati priliko, da se bo mogoče nemškim interesom razvijati v Mali Aziji tako kot drugim.
Armenija ne bo smela biti več pod Turčijo, vsled česar je treba, da bo prišla pod Rusijo.
O tem so nedavno pisali londonski listi, ki so zadnje dm pilŽli v rtke angleških diplomatov v Washingtonu.
t4OLAS NARODA"
(Slovenian Daily.)
Owned and published by the
8L0VENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
FRANK BAK8ER. President, _ LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Ptaee of Business of the corporation and addresses of above officers:
82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko in	Za pol leta za mesto New York..	2.00
Canado .................... $303	Za Evropo za vse leto....................4.50
Za pol leta.................... 1.50	Za Evropo za pol leta...............2.55
Za celo leto za mesto New York.. 4.00	Za Evropo za četrt krta....................1.70
"GLAS NARODA** Izhaja vsak dan Izvzemal nedelj In praznikov.
"O LAS NARODA**
{"Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement._
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče ; naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pofiiljatvam naredite ta naslov:
' 'G LAS NARODA"
IB Oortlandt St.,	New York City.
__Telefon 4687 Cortlandt.
DOBER SVET!
Jugoslovanska. Katoliška Jednota j«1 imela svojo konvencijo in na tej konvenciji so sprejeli s 47 glasovi li?t A*Glas Na rt*la kot glasilo Jednote.	J
To glas« »vanje je pa silno z1mx11«» n«*k nepoznani in neupoštevani listi«', ki izhaja v NV\v Yorku pod okriljem znanega "hrvaškega mecena" Franceta Zottija. ki je da-rova i -]< »venskemu in hrvaškemu narodu približno nad 750.0* <0 dolarjev v razne humanitarne in prosvetne svrlie.
<	iovek bi rekeL da ima tak mož tudi kako be.«edo* da -i ravno je ogorčeno izjavil, da noče imeti zaradi nehva-ležnosti, ki mu jo je izkazal slovenski narod, ž njim nobenega stika več.
<	etudi se noee brigati, boli ga pa vseeno, da ga ne ujM»>teva^o tako, kot bi ga morali za s t ran dobrot, katere je bil podelil slovenskim in hrvaškim delavcem v Ameriki.
Ker pa njegovi hrvaški listi ne marajo za Slovence, je dal v svojem slovenskem glasilu na svetlo izjavo, t if-oeo se konvencije J. S. K. J.
i e človek cita to skrpucalo, se nehote vpraša, zakaj je tretia natiskati «-<*lo prvo stran in to s črkami nenavadnega kalibra.
Kaj ima opraviti Zottijrv slovenski žurnal s konvencijami slovenskih organizacij in Jednot
Kdo po širnih Združenih državah se bo brigal za to, kar poreee Zotti o izidu konvenci je kake slovenske Jed-note ?
Kdo je sploh tako naiven, da bo mislil, da je Zottije-vemu slovenskemu listu kaj mar blagostanje in napredek slovenskih podpornih organizacij v Ameriki ?
Zottijev slovenski list je dete špekulacije in sedanje evropske vojne,
Vstanovljen ni bil iz nikake resnične potrebe ali v svrho razširjenja te ali one ideje med našim narodom v A-j ineriki, temveč zato, da iz Špekulacijskili ozirov zastopa stališče, katerega ni v taki ]»opolnosti zastopal še noben slovenski list v Ameriki, odkar se je pričela evropska vojna.	1 ■ j IV _ V,I VI'Km^I
Treba je bilo ultraavstrijskega lista in ker ni bilo nobenega, se je zdel nekaterim špekulantom čas primeren. Začeli so torej izdajati list, ki zastopa ultraavstrijsko sta-! lisce. H ■ v H
Tak list ne more imeti in tudi ni imel nobenega upliva med ameriškimi Slovenci.	j
Vsled tega ni le čudno, temveč naravnost smešno, ako vtika svoj nos v organizacijske in prosvetne zadeve ame-; riških Slovencev.
Kot list, ki je bil rojen iz same špekulacije ter izrab- j Ijevanja položaja, nima do tega niti najmanjše pravice.
V to svrho so poklicani drugi listi, v prvi vrsti uradna glasila slovanskih organizacij, ki imajo v resnici v mi-j sli blagor in dobrobit slovenskega naroda v Ameriki fer;! proevit njegovih podpornih in drugih organizacij.
Oni naj kritizirajo in nanje se bo oziralo; Zottijev slovenski rejenček naj ostane lepo pri svojem poslu ter naj opeva vse mogoče vrline avstrijskih generalov in dru-1 gib visokih živin po poklicu.
"C. A." v album.
___ ]
Listnice uredništva so najvažnejša stvar v vsakem li- s stu in velikokrat so bolj važne kot uvodni članki.	j*
Kdor se hoče prav od srca odkašljati ter povedati vse, kar mu teži dušo, in to z namenom, da bo vsak eital, kdor 1 dobi list v roko, ta se odkašlja in izpljuje v listnici ured-!j ništva.	# .. ! j
Po tem starem in patentiranem receptu se je ravnal A tudi urednik "Clevelandske Amerike" ter se pri tem ob- 1 regnil ob dopis, ki je bil priobčen v našefti listu. "C. A,"j* nas dolži ali vsaj sumiči, da smo dopis pristrigli ter mu da-1 \ li drugačno lice kot ga je imel prvotno.	j \
Stvar bi gospodo krog *C, A.' ne vznemirjala tako mo- 8 čno, toda šlo se je za njihovo Jugoslavijo in ta uboga njiho- * va Jugoslavija je tista molzna krava, od katere se-da se dobiti par kapljic nekdaj r^neČega se jugoslovanskega mle- [
- - - —• - .....—.....§ |MMM i U1, -I«
GLAS NARODA, 7. OKT. 1916.
. ...	.	.	.	I
Pa pustimo šalo na stran, govorimo stvarno.
"Clevelandska Amerika" pravi, da smo proti Jugo-! slaviji ter da se norčujemo iz nje in iz Slovencev, o katerih; baje trdimo, da so za nič in da ni za nje nikake pomoči.
To je precej nerodno, obenem pa tudi hinavsko zavi-i janje dejstev.
Jugoslavija, to je politična in gospodarska združitev I jugoslovanskih narodov v močno federativno državo, ni j fantom niti utopija, to ni stvar, ki leži za mesecem in se ne j more nikdar uresničiti:
Uresničiti pa se ne more kot posledica sedanje svetovne vojne in ravno raditega smo bili ter smo še zdaj proti delovanju takozvaiifcga Jugoslovanskega Odbora v Londonu ter ameriških listov, ki so glasila tega odbora. I Mi se ne norčujemo niti iz Jugoslavije in tudi ne iz i možne uresničitve tega ideala.
Preveč sveta nam je jugoslovanska stvar, da bi brili norce ižnje.
Kot pa je danes položaj, je vse delovanje tega Odbora j in teh listov čisto brezuspešno.
j "Clevelandska Amerika", ki je velesrbska in malo slovenska, ima menda najmanj vzroka, izpod tikat i se ob izvajanja lista, kateri je bil vedno slovenski in je bil slovenski tudi takrat, ko so padli po njem in mu očitali narod no izdajstvo, zategadelj, ker ni videl trenutne rešitve in i prebujenja slovenskega naroda v Jugoslaviji, kol so si jo zamislili londonski odborniki, in ker je upošteval taktična dejstva, s katerimi se mora računati z oziroma na razme jre, ki so vladale ter vladajo še zdaj v Evropi.
Mi nismo nikdar rekli, da ni za Slovence pomoči ter smo iskreno prepričani, da najmanj veruje v moč in bodočnost slovenskega naroda tisti, ki pričakuje njega rešitev od onih narodov in ljudi, ki so slovenskemu narodu nasprotni.	.
To naj si zapomni "C. A."
! Komisija za 8-uriio delo.
i —
V Omahi. Nebr.. kjer v je Trdni mudil predsednik Wilson, ki vodi zdaj svoj.> volilno kampanjo p« Zahoda, je bilo naznanjena. da
-	j*1 predsedni k^meaiGvai komisijo, ki ho imela naloso preiskati. ka-
, ke poslediee bo init-Ja na drxei«> nova postava za osemamo delo. katero je kongres prejel par dni, predno se je razšeL, ko je pretil ' Združenim državam generalni i ^trajk železniških delavcev.
Načelnik komisije je gen. Geo. t W. Gcethals, potem sta bila imenovana pa >e dva. in sieer komisar Edcrar K. Clark od Meddržavnega trgovskega odbora ter fJeo. J?nb-
-	lee od Trgovske komisije.	j
Posiava pride v vejjavo št-Ie 1.' januarja, lf)17. (oda predsednik je te moze nekoliko prej imenoval zalo, da jim ho mogoče prej eelo stvar preštudirati.	J
General (Joathals je bil dotzdaj
-	panamski governer. Pred par tedni je na željo predsednika ali pa po svoji želji resigniral. Prod par dnevi ^e jo mudil v New Yorku; časnikarskim zastopnikom je re-
' kel, da gre v Washington po kak . f "job", službo.
j General Goethals je bil svoje-^ časno glavni inženir pri gradnji panamskega prekopa, kjer je imel 1 zaposljenih več ljudi kot kak drug delodajalec. On je bil rojen . v IJrooklynu, X. Y/
.Mr. Rublee je bil več let pronče-j vqle>c delavskih in socialnih razmer v Združenih državah.
Mr. Clark je pa že od leta 1906 l član Trgovske komisije in je bil predtem višji uradnik na neki a-t j ineriski železniei.
Goetlials je demokrat, Rublee progresivee, Clark pa republik a-j nee.
Predsednik je izrazil upanje, da bodo ti trije možje opravili nalo-. ženo jim delo v popolno zadovolj i stvo ljudstva, delavcev in železnic.
Bomo videli!
Zdr. države in mir.
__
Kot se je zvedelo od strani vis-1 jih državnih uradnikov, ni vlada jdozdaj storila še noibenpga kara- ( | ka, ki bi bil v prilog miru v Evropi, in ga tudi ne bo, dokler se ' razmere kaj ne izpremene.
To je izjavil uradnik, kateremu! < so, znane vse razmere v ukrepih administracije.	<
Medtem ko mi noben uradnik mogel povedati, kaj misli o stvari * predsednik Wilson, je izjavil, Ati je vlada potom svojih zastopni- < kov v evropskih državah" dobila vse informacije, ki se tičejo miru c in nadaljevanja vojne; in vse te j informacije so pokazale, da <bi bil l vsak poskus finaneielne Amerike 1 brezuspešen. Toda, kot rečeno, ka- i ke naklepe ima predsednik Wil- s son v svojih mislih, ni nikomur znano.	j
Kar se tiče govoric o miru, so ( najboljše avtoritete izjavile, da se t ni vlada Združenih držav vsilje-držaram, daitLpor j
sredo vala za mir. niti se- ni kaka I evrop«ka dr/ava obrnila na Zdru /ene drža* e s pr<iŠ3j.>. da bi kaj ^ storile za skrajšanje vojne, -j Zd*Tižene države >tr*je danes na ,, istem stalL- u. kot so stale takrat, a ko je predalnik Wilson pričet-j koni vojne povedal, da so Zdm-/pne države . vropskim deželam #> ved m na razpolago v kakršnikoli >t zadev L * 'd ti->rega naznanila .se ns nič spremenilo, vsaj kolikor se ti-jj v! »de v Washington!!.
Vsi uradniki «o mnenja, da bi se v Evropi z«htj vsak (»osku'« j. Združenih držav za mir smatralo za nenevtrahlega, kater.^a posle-r dice bi bile, bi se pou-m, ko bi a res prišel '-as zn mir. Združenih držav ne \7>oštevalo. j Zn^no i.*, da je Henry Ford, I I vstanoviteij Mirovne konference k v W
ashingtomi, pred par dnsvi ^ obiskal predsednika Wilsona v i ,j Shadow Lami. Gotovo je, da sta j govorila o miru. t<wla vladni urad j niki so prepru-ani. da se Wilson s ne bo vtikal v Fordove miro\-ne a poskuse.
r------
^ Draginja.
<
U V Xcvv Yorku je osemiiipetdeset -j takozvanih ^Childs"" restavracij. , k'v katerih je včeraj lastništvo po- ( a dražilo porcije za več odstotkov. ,
To je bilo lastništvo primorano t storiti vsled nastale dragije. Xaj . bolj so se podražile mesene porcije.	*
5 Childs' ima svoje rastavraeije < i tudi v drugih mestih kot v Phila-. del phi j i, Clevelandu, Pittsburguh, ' Buffalu, Bostonu, Chicagu; St. ' e Louisu itd.	i
Mesne porcije*so se podražile za * pet centov. Košček takozvanega * i *'pie" (paja) se je pa kar za pet- *
-	deset odstotkov podražil, dozdaj 4 se ga je moglo dobiti za pet cen- <
-	tov. zdaj bodo morali pa ljubite- t lji paja plačati deset centov. <
V neki "Childs"-restavraciji v i New Yorku je včeraj menežer re- , kel, da so to morali storiti.	,
Pri Chihlsu izgleda jedilni list , takole:
Beefsteak, prej 35, zdaj 40 cen: ] . tov.
i, Lamb chops, prej 35, zdaj 40 ' . eentov.	'
Ham and eggs, prej 25, zdaj 30 1 j centov.	i
Baeon and eggs, prej 25, zdaj * l 30 eentov.	' i
t Broiled ham, prej 20, zdaj 25 i centov.	i
: Country sausage, prej 15, zdaj i l 20 centov.	1 4
i, Chicken pie, prej 20, zdaj 25;
-	centov.	j i Beefsteak pie, prej 15, zdaj 20 j l centov. • 1 ^ Kdo Jozna te restavracije, do- J L bro ve, da niso to nobeni prostori, J ' kamor zahajajo bogataši ali kaki 1
visoki uradniki, temveč navadni J strojepisci in navadnni delavci. j _ Pred par dnevi je federalni po- 1 ljedeljski department naznanil, ] da se je krompir v enem samem de- A to Podražil za 11« odstotkov. j 4 Moka je dražj* kot je bila kdaj i po končani civilni vojni.	i
Iz Chicaga se poroča, da so poskušali tam največji prodajalci hrane pojasniti javnosti, zakaj so šle cene tako gori.
Pravijo, da je glaven vzrok, ker je bilo letos vreme tako slabo. Poleg vremena pa dolži jo tudi evropsko vojno.
Jajca so se zato podražila, ker so bile glasom 4 4 ekspertov'' kokoši tekom leta" nekaj bolehne.
Eden glavnih uradnikov pri Armour & Co. je rekel, da je evropska vojna glavni vzrok. Ali bolje rečeno: glavni vzrok je prevelik izvoz, od katerega imajo ameriški kapitalisti velikanske dobičke. Razume se, da ta gospod ni rabil zadnjih besed, temveč se je na tale naein izrazil:
"Žito se je izvažalo v velikih množinah. Nekoliko je zakrivilo tudi slabo vreme, kajti dejstvo je, da bi bil vsled neugodnega vremena letošnji koruzni in pšenični pridelek razmeroma majhen. Farmar postaja vedno bolj neodvisen. On noče več prodati svojegla blaga, dokler se mu ga.ne plača po ceni. katero on stavi. Poleg tega sc je pa podražilo tudi delo, katerega imamo pri tem, ko delamo kupčijo. Papirnate vreče so se podražile, kakor tudi dniRe stvari."
Me da se ovreči vseh njegovih izvajanj, vendar vse to ni moglo povzročiti, da je mogla nastati taka draginja.
Draginjo so v majhnem delu po vzroZ-il,- nastale razmere, drugrj so r«a nesramne špekulacije kapi talistov.
Grobokopi stavkajo.
Pred tedn«*Qi dm so zastavkali na K al varij a pokopališča, na Lon« Island a v bližini * Revnega La zarja" vsi grobokopi. sto po >te vila. Xjim so včeraj sledili erobo^ kopi na pokopališču sv. Mihaela . AstorijL Zahtevajo devetrirno de to in £2.50 plače.
\ ««istvo pokopališč	k>j>>
diti.
POZOR, GOZDARJI!
Potrebujem še 20 mož za delati drva za Chemical Co. v Morrison. Pa. L.-p srozd. plača »ni k«, rt a sl.^l dva moža lahko napravita od 5 do 6 kortov na dan. Stalno delo za več let. Katerega veselL naj pride.
A nt m Skerl.
Kinzua Valley t 'hemieal <'«».. ______Morrison. Pa.
I KAKI IZBORNI	i
I	LINIMENT	i
II	ima veliko število uporab v vsaki hiši. Nikoli I tj ne poteče dan ne da bi ga. kaki član irne! pri-
K	liko rabiti.	jg
Severa's Gothard Oil j
S	(Severovo Gothardsko Olje) je taki liniment
i	terse že rabi preteklih 55 let. Izkazal je
I	svojo vrednost pri zdravljenju
■	REVMATIZMA, NEVRALGUE, IZVINJENJ,
H	OTOLKLJAJEV, OTEKUN, OTEKLIH ŽLEZ,
M	OKORELIH SKLEPOV IN MIŠIC, KRČEV
g|	BOLEČIN IN BOLESTI.	Cena 25 in 50 centov.
|j|__J^fan Mikulastik, Rfd. No. I. Box 06, Iron Mountain. Mich.
ijl	Kupite Peverove Pripravite v teta mah. Ako jih ne morata
^ W	dobm. naročite jih od nas. Zavrnite nadomestitve.	£
j jfl w. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, lewa. jj j Izum našega rojaka Henry P. Mertel.
Zoolej vidite aparat, s katerim se prihrani do na gasolinfi, .zholjša se slab motor in povspeši hitrost.
llifiSJ^^ i
| ■ r Ji : : \ •
Mertel Power Exhilajrator.
Pritr.ii se ga lahko na	kar-».	».»ni r„. r., ..
'lin in jr- h-p ..kr:i> /a vsako k:»r.».
MEBTEL POWER EXHIT. A R A.TOR je aparat, ki se nikdar ne po
! kvari in deluje pri >iah-m in h-p m vr»-iu.-nu v- .> . • ako; t..r. i j.^ - « • k«wi dos*Hlanje i.rnme te vr^te. Z njim pr; -.ti i	f>rj r:,_
.'unih za sra^olin in r.^otor trpi veliko mai.j t r p.^r jne ->r. vr-w klavno j*- pa to. «la v hrib mo-'- po-lvoji in pr>-f»ri. d. i.i ~ kara v j klaneu zaustavila.
Rojaki, ki imate svojo karo. naročite ^i ,»n aparat za poskušnjo 'in prepri.-ali se balete sami, da j. res. Vsak. r k\ ru bo 7 dovolj. ! povrnem denar v teku enejja t« dna.
<Vua poniklanem« EXHTTr A R ATORJU j, >1.»',, ;,, ,,, ,f... . st. mu pa <I0.r>0. Kazprr^lajalei dob*- ji*,pij>i. Pi.iit.-
[	henry p. mertel,
215 Secancus Rd.,	Hr.mF,tMH w t
I Ne igraj ^e s I -svojim zdravjem.
^ Zdravje je splošno bla<r<>sianje. Ako se ne počutite dobro, nikar
9 \u[ izpostavljajte svojega zdravja s tem. da bi pili alkoholi,-ne ?ren-	W, i ""jjj S eiče, ker te le oslabe kri in ohrome bolj ali nu»nj krvne eeliee. Kri je " S'I jI
9 ona moe. ki da življenje. Preteka se po žilah in donaŠa hrano vsake-	I''! H * A mu delu v telesu. Obenem pa odvaža vse slabe tvarine in uniči vse fc ško<lljive bakterije. Torej treba se je čuvati pred vsem. ki slabi krv-
r ne eeliee. Le močne in ,-vrste krvne krojrljiee za morejo upravljati	ftSMS I pravo hranjenje in braniti i>r.^l posledicami. "Cisto naravno vino ne
£ škoduje, pač pa okrepi živčni sistem, kateri izvršuje v telesu vse naj-	11}
t težje napore *, pravi Dr. Arman Gautier. član francoskega instituta	i^V^I
♦ iii ta izjava je bila pred kratkim Čitana na medh-inski akademiji v	ftfltfŽ^^fell
J^ Parizu. To je torej vzrok, zakaj rabi le	J
\ TRINBR-JEVO jH|
[ »trfiki Elixir grenko vfis jSk
^ To neprekosljivo zdravilo je narejeno iz raznih grenkih yelis.' MilIW^sa l MIBWtSBI t bilk in skorij, ki so velikih zdravilnih vrednosti in Čiste, ter i/. <• iste-(HH^KmISfi^RiM''' f ga naravnega rdečega vina. Prosto vseh kemikalij ali strupov. Po-f %redno odstranjenje. oživi organe 111 okrepča živce. Ozdravi*
I TRINER5 :'-!'
i 2APETJE,	NERVOZNOST.	(iJ^^ffii®®^
% KOLCANJE,	OSLABELOST KRVI,	^ ELIXIR ^
J BRUHANJE,	POMANJKANJE ENERGIJE,
f GLAVOBOL,	SPLOŠNO OSLABELOST IN DR.	B|TTER'WlHE I
b Deluje hitro in gotovo. Izogibajte se cenih ponaredb kor s tem	v
i se le troši denar! Naš princip je, da ga priredimo dobro kolikor le	w^RICANffi,.
^ mogoče, 111 cena — ako upoštevate visoke cene vseh primesi posebno	S ^SffiKSt
t vina — ga priporoča:	^ ^ I
\ *100'	x V vssh lekarnah. /	^ I
t V zadnjem času se pojavljajo razni nevarm gost je, posebno reu	J^ ^^TLR Vl^ ^ I
r matizem in nevralgija. Ali veste kako se jih obrani? Najbolje je	»rincrovo
[ ako rabite TONERJEV LINIMENT. To m«3b^dravilo je zelo p,i'	HfiRkF Vl\0
^ poroči ji vo, ako imate okorel vrat, spahnenje, prišč, otekline itd.	I
: Cena 25c in 60c v lekarnah.	S pošto pa 35c. in 60c. ^tS^^SS ZT"
t	h±fHih' ki so	s kaši je m, vzemite TRINERS	I
t 0OUOH SEDATIVE. Cena 25e in 50e v lekarnah. S pošto pa
I JOSEPH TRINER,
\	Manufacturing Chemist,
; 1333-1339 SO. ASHUNO AVE.,	CHICAGO, ILL
k 4 il t I IT JL	jm- m m ■ m, m ^ a a. ^	_ _
! jigislovanski ^^^ Katil, Jednita j
| lokocponrana dne 24. januarja 1901 v državi Mtowwtt. j
Sedei v ELY MINNESOTA, ■la vin uiAsimi
rpdsednlkt ar« A, GERM, 607 Cheru: Waj cg Bo* «X, M
dock. Pa.
Podpredsedniki ALOIS BATiANT, Box 10«. Peat! Avt* fm-fc
Ohio.
•Umi tajnik: GEO. L. BEOZICH, Ely, Mind. BI« ffajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Min*, ■aupnik: LOUIS COSTELLO, Box 688, Salida, OoU
VRHOVNI ZD RAVNIM J k% MARTIN IVEO, »00 N. Chicago St., Jolist, PL
NADZORNIKI !
A0LE MUNICH, «21 7th St., Calumet, M
PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kanl. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave, N. E. Cleveland, O.
JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKU
»AN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Bock Springy Wf.
J. PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBORJ
JOSEPH MEBTEL, od drnitva it. Cirila is Metoda, Kav. L
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, Itev. 2, Ely, Minn. JOHN QRAHKK. at, od drnitva Slovene«, itev. 114, Ely. Minn.
Vd dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarni >o#iljatve, naj ee poiiljajo na glavnega tajnika Jednote. w pri tolbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na oaebna ali neuradna pisma od strani dano? M M Ml estralo.
Druftveno glasUol BAB HAlODi"
Zapisnik
desete konvencije J. S. K. Jednote
v Eveleth, Minnesota.
Septembra	1915.
ZAPISNIK SEDEMNAJSTE SEJE ZBOEOVANJA J. S. K. JEDNOTE DNE 19. SEPTEMBRA 1916.
Predsednik otvori zborovanje točna ob 7. uri zvečer. Čitanje imen delegatov in uradnikov. Vsi navzoči.
Dilžnosti in pravice društvenih uradnikov.
Predsednik.
Točka 216 sprejeta kakor rita na.
Točka 217 sprejeta kakor titana.
T k a 218 se sprejme z dodatkom: "In prejema vse vrnjene pobotnice."
Točka 219 sprejeta z dodatkom: "Paziti in delovati mora sponi/umno s tajnikom društva." Sprejeto.
Toe k i 220 iu 221 sprejete kakor čitane.
Podpredsednik.
Toe k i 222 in 223 sprejete kakor eitane.
Tajnik krajevnega društva.
Točki 224, 225, 226 in 227 sprejete kakor eitane.
Torka 228 sprejeta z dodatkom, da obvesti takoj bolniške obiskovalce. »Sprejeto.
Točka 229 sprejeta kakor čitana.
Točki 230 in 231 sprejete kakor čitane.
Zapisnikar kraj. društva.
Točki 232 in 233 sprejete kakor čitane.
V
Blagajnik kraj. društva.
Točka 234 sprejeta kakor čit&na.
Točka 235 se sprejme z spremembo zastopnika na tajnika. Nadalje, da blagajnik sam pošlje društveni asesment na Jednoto. Sprejeto.
Točka 236 sprejeta kakor čitana.
Točki 237, 238 in 239 sprejete kakor čitane.
i	Zastopnik kraj. društva.
Točke od 240 do vštevši 251 se popolnoma črtajo in se priklopijo tajniku. Sprejeto.
Bolniški nadzorniki.
Točka 252 se sprejme kakor čitana.
Točka 253 se sprejme z popravkom, da se črta: "Ali pa kakemu drugemu članu društva," Sprejeto.
Točka 254 se nadomesti z sledečo: Kadar zboli kateri član ali članica Jednote, ki je zavarovan (a) za bolniško podporo, mora po-klieati zdravnika in se javiti ijniku društva pismenim ali ustmenim potom, kakor hitro je mogoče. Tajnik društva mora poslati bolniku takoj, ko to naznanilo dobi zdravniško spričevalo in formo za prvo poročilo od zdravnika in bolnik mora prinesti to prvo poročilo takoj tajniku društvu nazaj, kateri obratno je pošlje na vrhovnega zdravnika Jednote. Tajnik mora tudi odločiti obiskovalce ki morajo obiskovati bolnike najmanje vsaki drugi dan. Sprejeto.
Toeka 255 se spremeni na sledečo: Če priporoča zdravnik kate- < remu bolniku sprehod, mora oznafiti ure na tozadevni formi katero preskrbi tajnik društva, da se vedo obiskovalci po t?m ravnati. Vsem' bolnikom je prepovedano pohajati ali obiskovati javne lokale in vsak bolnik, kateri zavživa alkoholične pijače proti nasvetu zdravnika, ni opravičen do nobene podpore od tistega časa, ko se ga zasači. Prva naznanila bolezni se morajo poslati na vrhovnega zdravnika v 10 dnevih po začetku bolezni, nakaznice za bolniško podporo pa se morajo pošiljati najmanje po enkrat vsakih 60 dni. Sprejeto. (Opomba: Slednji dve točki se tičeta bolniških nadzornikov in se pravilno uvrstita v nova pravila.)
Reditelj.	J
Točka 255 se sprejme kakor Čitana.
Vratar, točka 256 se sprejme kakor čitana.
Člani kraj. društev.
¥očka 257 se sprejme z popravkom da se črta vsa vsebina pri-čenši z "Osebe pod šestntjstim letom itd." do konca točke. Sprejeto, i
Točka 258 se nadomesti s sledečo: Za člana Jednote se lahko sprejme vsaka oseba možkega ali ženskega spola jugoslovanskega jezika, ki je izpolnila šestnajst let, ni se stara nad 50 let, biva v Zed. državah ameriških, je zdrava in brez vsakih ielesnifi napalL"IzvemlT ~
GLAS NARODA, 7. PRT. 1916. ^_
~ ~	■	■ —- ■	. i	—	I' "	~	■
le člani, ki so stari nad 40 let, se imajo izkazati s krstnimi listi in oni ki so stari nad 45 let, se ne morejo zavarovati za več kakor $250.00 smrtnine in ne več kakor $1.00 dnevne bolniške podpore. Sprejeto.
Točka 259 se sprejme kakor Čitana.
Točka 260 se spremeni iz $2.00 na obeh krajih na $1.00. Sprejeto.
Predlagano in potrjeno, da vstanovitelji društev so opravičeni do $1.00 od vsacega člana provizije. Sprejeto.
Točka 261 sprejeta kakor čitana.
Točki 262 se doda še dva razreda za $250.00 in 1,000.00 Sprejeto.
Točka 264 se sprejme kakor čitana.
Točka 263 se spremeni: Ako se zavaruje za $250.00 ter želi to svoto pozneje zvišati na $500.00, $1000.00 ali $1500.00 mora poslati itd. ostalo kakor sedaj v pravilih. Sprejeto.
Točki 265 se »"rta zadnji stavek kateri se glasi: "Ali pa skrbijo v potrebo zapiistilea. Sprejeto.
Točka 266 prejeta kakor čitana.
Točka 267 sprejeta kakor čitana.
Točka 268 se spremeni, da se ima asesment plaeati do*4. nedeljo vsacega meseca društvenemu tajniku. Sprejeto.
Točki 269 se doda: "Pod pogojem da si izposluje potni list. Sprejeto.
Točka 270 se spremeni in se glasi kakor sledi: "Vsi člani in članice Jednote kateri so odpotovali v staro domovino pred 1. januarjem leta 1911, kakor tudi one članice, ki še niso nikoli bile v Ameriki, lahko ostanejo pri .Jednoti, ne glede kako dolgo ostanejo v starem kraju, toda zavarovani zamorejo biti samo za smrtnino. Če nimajo tukaj nobenega, ki plačuje za nje, si morajo izposlovati potni list vsakih šest mesecev. Člani, ki so zadržani zaradi vojnih razmer in nemorejo nazaj, smejo tudi ostati, toda izpričati se morajo s zadostnimi vzroki. Sprejeto.
Predlagano iu potrjeno, da vse one članice, ki bivajo v starem kraju in so bile suspendirane, se sprejmejo nazaj. Sprejeto.
Seja se je zaključila točno ob 10. uri zvečer.
MOHOR MLADICH, konvenčni predsednik. LEONARD SLABODNIK, JOSEPH A. MERTEL in MATT KOMP,
zapisnikarji.
ZAPISNIK OSEMNAJSTE SEJE ZBOBOVANJA J. 8. K. JEDNOTE DNE 20. SEPTEMBBA 1916.
Predsednik otvori sejo točno ob 8. uri zjutraj. Čitanje imen delegatov in uradnikov. Vsi navzoči.
Čitanje zapisnika zadnje seje. Predlagano in potrjeno, da se zapisnik sprejme s popravki. Sprejeto.
Točki 271 se dostavi: "Pritožiti se ima prvo porotnemu odboru društva. Sprejeto.
Točki 272, 273, 274 in 275 sprejete kakor čitane.
Točka 276 se nadomesti s sledečo: "Člani in članice, ki pristopijo k Jednoti in se zavarujejo za bolniško podporo, niso deležni iste do preteka 60 dni po pristopu k društvu in Jednoti; dležni pa so podpor za poškodbe in pa smrtnine. izveinši iste, ki storijo samomor, kateri niso opravičeni do smrtnine, dokler niso člani Jednote eno leto. Za samomor pred enim letom se plačajo samo pogrebni stroški do zneska $150.00.
Točka 277 sprejeta kakor čitana.
Točka 278 se nadomesti s sledečo: "Člani in članice « inote, ki so zavarovani za vse podpore pri Jednoti plačujejo še zraven omenjene lestvice za smrtnino. tudi 75c. za bolniški sklad, za $1.00 dnevne podpore. Če so zavarovani za $2.00 podpore plačujejo $1.50, za poškodninski sklad 10c., za redne stroške 10c. Člani in članice pa ki so zavarovani samo za smrtnino, plačajo zraven navedene lestvice za smrtnino, samo še 10c. za redne stroške." Sprejeto.
Točka 279 se izpremeni, da se pobira mesečno po 2 centa za onemogli sklad. Sprejeto.
Točka 281: Vname se debata glede plačevanj podpor, v katero poseže več delegatov. Po daljšem debatiranju je predlagano in potrjeno, da se vsak član in članica lahko zavaruje za $1.00 ali $2.00 bolniške podpore dnevno, toda le do 45. leta. Za $2.00 podpore se bode pobiral večji asesment. namreč $1.50. Prdlog sprejet. Predlog stavljen in potrjen, da za prvih šest mescev se plačuje cela podpora $1.00 ali $2.00 in po preteku šest mescev po $20.00 ali $40.00, skozi šest mescev. Za prvih sedem dni itd. ostane pri starem. Sprejeto.
Točka 282 se spremeni in se glasi kakor sledi: Člani in članice, ki so prejeli celo bolniško podporo od Jednote, to je za dobo 12 mes cev v teku dveh let, pa če prav je bila ta bolezen različna ali v presledkih. ne morejo biti več opravičeni do nadaljne podpore do preteku enega leta, po izplačilu podpore. Če se izkažejo z zdravniškimi listi od treh zdravnikov, da so neozdravljivi, se jim izplača odpravnina v znesku $300.00 in prenehajo biti člani Jednote in društva. Za bolezni ali poškodbe, ki so nastale vsled pretepa, pijanosti in spolne bolezni, se ne more zahtevati nobena podpora. Sprejeto.
Nato se vname debata glede samomorilcev, v katero se poda večina delegatov. Po daljšem debatiranju je predlagano in potrjeno, da se smrtnina za samomorilcem izplača, ako je bil član društva in Jednote leto dni. Sprejeto. Predlagano in potrjeno, da v slučajih kar je bil nameravan samomor, toda se ni izvršil, ni nameravani samomorilec opravičen do nobenih podpor od Jednote ampak se enostavno črta iz društva in Jednote. Sprejeto.
Vname se debata glede plačevanj podpor stavkokazem. Po daljšem debatiranju je predlagano in potrjeno da vsaki član, kateri dela kot stavkokaz, se ima takoj suspendirati iz društva in Jednote za dobo 3 mesecev. Ako v nadalje prostovoljno opravlja posel stavko-kaza, se ga enostavno črta. Sprejeto. Predlagano in potrjeno da se sop.oge stavkokazov ne suspendirajo ali črtajo iz Jednote dokler so pri volji plačevati svoje prispevke. Sprejeto.
Čitanje brzojava iz Cleveland, O. od Slov. S. P. Zveze in pismo od društva Sv. Jožefa štev. 85. Aurora, Minn. Se jim zakliče trikratna slava.
Predsednik zaključi sejo točno ob 12. uri opoldne.
MOHOB MLADICH, konvenčni predsednik. LEONARD SLABODNIK, J08EPH A. MEBTEL in MATT KOMP,
zapisnikarji.
Iz Hrvatske.
Rekviranje zvonov,
V	Zagrebu so sneli iz stolpa cerkve sv. Marka, sv. Ivana in Srca Jezusovega po dva zvona. 3. avgusta je bil odvzet en zvon iz stolpa cerkve v Frankopanski ulici, a 4. avgusta so dvzeli zvonove pravoslavni cerkvi na Preradovičevem trgu.
Knjiga za ruski jezik na Hrvatskem.
"Hrvatska" javlja z dne 10. avgusta:
V	zalogi J. Merhauta v Zagrebu je izšla knjiga "V mesecu dnij se nauči rusko brez učitelja", spisal V. Choma-Dowski. List "Hrvaška" to knjigo jako toplo priporoča Hrvatom. Menda kaj sluti, da bo po vojni dobro za onega, ki zna rnsko!
"Jugoslavija".
"Hrvaška" z dne 4. avgusta pHnatt' pod' naslovom "Jug&dfc-
. V	h
vija" članek iz "Gazette de Lausanne" s sledečim uvodom:
Pod naslovom "La questestion italo-slave" jei zšel v "Gazette de Lausane" članek, katerega prinašamo, da se vidi, kako se v tujem svetu sodi o naših hrvatskih primorskih krajih in kako je osvo-jevalna ideja Italijanov smešna ne samo pri nas ampak tudi pri drugih ljudeh. Dobro je, da se taki glasovi zapomnijo, četudi smo prepričani, da bodejo hrabri hrvatski sokoli preprečili vsako nadaljuje polemiziranje o tem predmetu. Ob njih trdnih mišicah se bodejo razbile vse laške pretenzi-je, kakor so se dosedaj razbili vsi njih besni napadi na fronto." — Naprej se citira članek in pristavi se sledeče: "Kakor je videti, ima stvar Jugoslovanov odločne braniteJje. in upamo, da pridejo do konca vojne Italijani do tega prepričanja".
KADAR OBE Z* OBSTOJ NARODA, HI NOBENA ŽRTEV PBE HUKil	*
Peter Zgaga. r
Pravimo, da smo revni, zapuščeni, brez voditeljev, brez mož, ki bi se zavzeli za nas.
Potolažite se, rojaki.
Imamo zagovornika, velikana, učenjaka, literata, diplomata in sam ne vem kaj še vse.
Ta mož sedi v uredništvu Zotti-jevega lista, deli s korcem svojo modrost vsakemu, kdor plača dolar za krpo lažnjive umazanarije, in se prijemlje za glavo, da mu ne poči od same učenosti.
Mož je sicer še novak v vsem pametnem, poštenem in odkritosrč! nem. novak v besedah in dejanjih, toda njegov jazik, rojaki, njegov mili krasni slovenski jezik je za par eol predolg in zato je naša sveta dolžnost, da ga malo natančneje ogledamo.
Ta mož sedi, kot sem že prej o-menil, v uredništvu edinega in naj večjega bokmalopostaldnevniške-ga dvotednika.
Ta mož je Cmokavzar.
Ako se ne motim, sem bral v tistih lepih časih, ko je bila avstrijska vlada malo bolj radodarna s subvencijami, Cmokavzarjev članek, v katerem pravi, da je dal škof Mahnič vsem kritikom dovoljenje, da se smejo posluževati v kritikah najbolj surovih izrazov, najgrših besed in najbolj podlih dolžitev.
Ker Mahniča in Cmokavzarja posebno ne obrajtam, ne bom delal po njunem nasvetu.
Povedal bom le, kar vem in kar sem slišal.
Če bom napravil kako napako, naj jo blagovoli Cmokavzar s svojim divnim jezikom popraviti.
Po svojih skromneh močeh bom poskušal napisati životopis tega jezikovnega in pezičnega čudesa, ki je na povelje svoje kratke pameti in Zottija A'elikega zastavilo pero v pri«l ameriškemu slovenstvu.
Cmokavzar se je rodil v mali dolenjski vasi ter je že v najra-nejši mladosti kazal veliko veselje do grških in latinskih pisateljev.
Za svoje tovariše, ki so se podili po trati in bili svinj ko, se ni veliko brigal, kajti njegova svinj-ka je bila knjiga, njegov najlub-ši tovariš narod.
Kot šolar se je izmed vseh odlikoval po svoji velikosti, sklonjeni glavi in dolgih korakih.
Tako je počasi potekalo njegovo življenje kot bistri gorski potoček, kot nežni vijolici sredi o-strega trnja.
Toda potoček se je razvil v potok, nežna vijolica je začela kma-lo dajati od sebe duh, ki je bil nekoliko premočan za navadne Zemljane.
Hodili so mimo njega in si tiščali nosove.
Tedaj je okusil gorjupo kupo ljudske nehvaležnosti.
Začel je dokazovati slavnemu občinstvu da ni prav, ker se drži za nos.
Občinstvo je ubogalo svojega velikana in se smeje prijelo za trebuh.
To je bilo namreč v tisti znameniti dobi, ko so izšle njegove prve povesti v podlistku nekega ljubljanskega dnevnika.
Ni treba skoraj omenjati, da so bile povesti takoj prestavljene na vse kulturne in nekulturne jezike. —
Komisarji za Noblovo nagrado so jih prebrali ter pisali v Ljubljano.
Človek
obrača, Bog pa obrne, I — pravi pregovor.
In Bog je obrnil.
Ko se je navžil Cmokavzar dovolj učenosti, ko je imel v svoji možganski malhi vse od Cicerona do Pohlina, je šel v taberh k ce-carsko-kraljevi pošti ljubljanski.
Razni pikolovci in dlakocepci, so po mučnem preiskovanju dognali, da je vsa pisma Noblovih komisarjev, naslovljena na "Zvezda ljubljanske književnosai", spro ti trgal in metal v koš.
Slava njegovi vijoličasti ponižnosti.
Čitatelju je torej znano, zalog
tii dobil Noblove nagrade.
Tisti, ki pozna avstrijsko birokracijo, gotovo ve, da se je nem-čurska avstrijska pošta zastran tega pjegovega samozatajevanja poslovila od njega. Odprte so mn bile vse poti.
Bil je prost, ah, prost! — Kakšna slast!
Lahko bi šel na Dunaj izpopolnjevat vseučiliške profesorje v jezikoslovju, lahko bi prevzel mesto brezdelja v kaki ljubljanski pisarni, toda nehvaležen narod se ga! je z vsemi štirimi branil.	,
Tedaj je se je začela zanj tr-njeva pok	'
In skrita vijolica se je kot 'trd bodi mož neizprosen in jeklen" odpravila v našo krasno Primorsko, kjer je nekaj časa cmokarila v goriškem samostanu.
In v najtišji samostanski samoti mu je bilo dano skrivno razodetje :
'"Cmokavzar, odpravi se v daljno, tujo deželo, pojdi k svojim bra tom, ki te pričakujejo v hrepenenju in nestrponsti. Pojdi k njim. gibaj svoj divni jezik, spravi na svojo stran ubogo, zatirano in nerazsodno rajo!"
In naš današnji slavljcnee se j-^ odpravil na pot ter dospel v Ameriko.
Nehvaležnost je plačilo tega sveta. --
Naš Cmokavzar je imel veliko prilike, da se je popolnoma prepričal o resničnosti tega pregovora.
Ameriško ljudstvo je sila praktično in se ne briga veliko za mili jezik,-pač pa veliko bolj za delavne roke.
Boječ se, da bi se njegova o-gromna pamet ne izgubila v velikem New Yorku, je dobil po milosti drugih skromen kotiček, odkoder je pošilial svoje prezgodaj rojene otroke v svet.
Velike ideje so se rodile v njegovi glavi.
Skoda«, da jih ni mogel neposredno vreči med narod.
Med idejami posameznika in med narodom sta namreč še stavec in tiskarski stroj.
Česar ni stavec izfušal, je stroj premrcvaril ,in tako so prišle med slovensko ljudstvo le medle zelenkaste pege. podobne pegam na izprani plenici.
V tistem času, prijatelji moji. je bil zapisan naš Cmokavzar v knjigo mučenikov slovenskega naroda v Ameriki.
Sprijaznil se je bil namreč s poštenim Slovencem.
Ker ni niti prej niti pozneje imel nobenega poštenjaka za pri-jatelja, je to prijateljstvo na nek
poseben način uplivalo nanj.
V svoji neizprijenosti je mislil, da njegov prijatelj dobi vse zastonj, kar pojesta in popijeta ter da mu tndi za stanovanje ni treba plačati niti renta.
Prijatelj mu je pa na prav slovenski način dokazal njegovo zmoto. — —
Dokazal mu jo je tako, da je naš Cmokavzar več kot tri tedne i videl vsako stvar v črnem o-
kvirju.... .! Pri tisti priliki se mu je bilo j nekaj utrgalo v glavi, ali se je pa nekaj izpopolnilo, kdove. ' Naučil se je pisati stavke, sesto-I jeee iz ene same besede ter s t eni, ' kar se pohlinstva tiče, izpopolnil
slovensko literaturo. l Njegovi sta\ ki kot: "Toježekar-sižeboditakoalitakorečeno*' — so . rodili že tak sad, da mi je pred kratkim pisal nek Zottijev privržence pismo, ki ni vsebovalo sa-. mo enega stavka pač pa eno samo , besedo, začenjajočo se s črkami . " b o g t e ž i v i z g a g a z g a g a -sta", ter s črkami "p r o k 1 e t a t s m e t h u d i č ev a" — končano. Naš slavljenee Cmokavzar se je nato podal zopet v samostan.
Ker se menihi niso hoteli spo-prijazniti z njegovimi nazori, sn ga postavili na cesto.
Zatem je šel k Zottiju, odkoder ga je pa njegov perfektni in dovršeni jezik kmalo spravil zopet na * cesto.
Toda on s»* tega ni vstrašil. Kot mož-značaj in nmž-kre-menjak je prepotoval skoraj ves 3 vzhod nji tlel Združenih držav in 1 je našel povsod zaklenjena vrata. Slednjič se ga je Zotti zopet n-smilil.
Zdaj živi 11-po in mirno življe-
-	Ilje.
S Zotijem debatira o poštenosti,
-	s predsednikom "Slovenski Narod ] Pttbl. Co.", pit <» Ksenofontu in
Homerju.
-	Da se ne bodo čitatelji preveč razburjali zastran njegovega lisastega prepričanja, moram tudi še povedati, da se na urednika CJlasi-
i la K. S. K. J. samo zategadelj je-
-	zi. ker mu je moral vrniti posojeni deseta k, na "Glas Naroda" pa
j zato. ker se je Frank Sakser zbal 1 njegove učenosti in ga kljub po-
-	novnim prošnjam in zagotovilom . ni hotel sprejeti v službo.
S tem naj bo torej dovršen ži-p votopis edinega slovenskega lite-. rata in nrednika v Združenih državah.
Slava mu! Večna slava! V. odličnim spoštovanjem ______Peter Zgaga.
p DARUJTE PAR CENTOV SLO-
-	VENSKIM TRPINOM V STARI c I_DOMOVINI!
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N Y.
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški	,—.23 Alanov nemžkoangleiki tolmač, vezan	,—.50 Cerkvena zgodovina	—.70 Hitri računar	,—.40 Poljedelstvo	->.60 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	«—.29 Slov.-angleiki in angL-
slov. slovar	■—JJ0 Slov.-angl. in angl.slov. alo-
▼*r	1.50
Trtna ni in trtoreja	»—.40
Umna živinoreja	r—.50
Umni kmetovalce	«—.50 Veliki slovensko-angleft!
tolmač	$2.00
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Doli s orožjem I	>—.50
Božični darovi	—J.5 Hubad, pripovedke, L in 2.
aveaek po	<—.20 □uatrovani vodnik po Gorenjskem	—J20 Leban, 100 beril	—.20 Na različnih potih	»—.20 O jetiki	.15 Odvetniška tarifa	^.80 Pregovori, prilike, reki	—.25 Titanik	—.30 Trojka, povest	—.50 Vojna na Balkanu, IS. sves.	$L85 < Zgodovina e. in k. peipolkn
it 17 s slikami	_-JW Zgodovina dor. naroda E
OPOMBA: Naročilom jo prflo:
tariU^poitnl nakasniei, aH	petal
BIBiaiBIBIBiaiiMliMSS^^
zvezek	.40
Življenja trnjeva pot	—M
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt eesarjeviea Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 Z slikami mesta New Torka P«	r-J2i
RAZGLEDNICI:
Newyorike s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po >—.08 ducat po i—.29 Album mesta New Torka s krasnimi ■lifcmmi mali * __.35
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav	—.10 veliki
^atrijsko-Italijanska vojna
maps	»-.Ig
Balkanskih dria?	,— ig
Evropa	,—jj
Evrope, vezan	—.go
Pojna stenska mapa	$1.50
Vojni atlAs	_£9
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	—jjf
Lvstro-Ogrske mali	r—JO
veliki venn	>—.60 3eli svet
Velika stenska mapa U. & na drog! strani pa seli
svet	$L0t iti denarno vrednost, bodisi v go> k minhl Poštnina jo pvfl vasft
jny, -muMi^.., y. „ j. 'UP d ■' ■ . j	L jmv	11 "
Slovcnilm natoliilrp
B 1 ■■ H
podp. društvo	svit« Barkers |
Wi ■
ZA ZKDINJENE D«UVf	AMRVKK.
8edai: FOREST CITY, PA.
Ulminrinuif,	ItOS v irfati PwijIimIi.
flUTM UBADNOTf
PrMiMitt ' JOŽEF PBTEBNBL, Box M Wlllock, ftL 1 podpredsednik: KLARO L ZALAR, Box MT, Forest OUy, Wm tL podpredsednik: LOUIS TACHAR, Box 838, Bock Bprla«* VM TaJajk: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. C. rejnik: JOHN OSOLIN, Bex 492, Forest City, Pa. 1es»Jln1»: MARTIN MUHlO, Box 537, Forest City, Fs. rwHiMibiij JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St, Joli*. m,
VmVNI XDRAVNIKJ Mb MA.BTIB IVBO. too Chicago St, JsUst IB.
IAOZOKNI ODBOBf
Predsednik: IONAC PODVASNIK, 6325 Station St U. E., Pittsburgh, Pa. L aadsornlk: JOHN TORNlC, Box 822, Forest City, Pa. a Mdsornlk: FRANK PAVLO VČIČ. Box 70S, ^^»»r^gfc Pa. fDL nadzornik: ANDRBJ 8 LAK, 7718 laaler Ara, Qovolaad, OU4
POROTNI ODBOBf
FrsdSBdalk: MARTIN OBRE2AN, Box 72, Bart Minerji, M'jmL L porotnik: MARTIN ftTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. f|» psroCnlk: MIHAEL KLOPČlC, 628 Davson Ars^ B. F. D. L Sit« field, Detroit, Mick,	'
DPIATNI ODBOBt
FredMdslk: ANTON HOCBVAB, B. F. D. Na 2 Box 11%, Bridgeport O, L sprsvnlk: ANTON DEMSaB, Box 133, Broughton, Pa. CL aprarnlk: PAVEL OBBEGAB. Box 402, Witt, JUL
Dopisi aaj m poUJaJ* L tajnika Iva« TeUua, P, O. Box m« Fsrftaft DraStrcMHaan«:-CLAI IAEOD1*.
Kaj daje vojaku moč.
Madama K.iron Rranisan piše, da je noko<", namroi", lokom. sedanje vojne, slišala re<"*i nekoga po znanega NVmea, da jo moč Nem-eije zato tiiko velika, ker so nemško ženske manj lopo kot žensko »Iruffih narodno^tij. zlasti franeo-eoske. On jo dalje rekel. da preti | Francozom vo!'!ja nevarnost, kar je posledica lepote francoskih , žensk. "Nemoija j»> skozinskoz or- j trn niz I ran.m j.* rokel dot i«'ni No-mer. '*trda je kol železo. Fran-••ija je mehkužna in lahka. Kaj je temu vzrok: vzrok, katerega najdemo, ako gremo stvari prav na dno! — Ženska!"	1
To mnenja dotirnega Nemca je ' povzroT-ilo, da je gospa Karen ^ Itramson napisala v pariškemu '"Figam" zanimiv rlanek. v katc- 1 r»-m hrani francoske ženske. Clla- ' som izvajanja gospo Bramson. mo-ra vsak gledati na žensko in n< jj na državo, ako h o«" o najti odkod j! pride mor moštva, ki se bori v j vojni.
Madama Bramson jo danska p*- { sateljiea, piše novele in slovi tudi ^ radi njenih dramatičnih del: zna- ( na je tudi kot francoska pisate-j Ijiea.	];
— K jo je Francija pokazala, tla . je šihk"a? — vprašuje Madama i ] Itramson. Francija ni bila pri- , pravljena za vojno. Toila iz čl o ve- j čanskega ozira je nepripravlje- , nost za vojno ravno nekaj plemenitega. nekaj viteškega in moškega. —
Vojskujoče se države so dovoli- i le toliko žrtev, ki jih zahteva ta i vojna samo raditega, da hodo za- ! dale najhujši udarec, kar ga mo-j< rejo dali. onemu poliotu po dni- < gih deželah, ki je vse to povzročil. < in vsled tega jo njihovo stremljenji' najvišje in najlepše.	1
Narod najmanj pripravljen zaji to vojno, narod, ki jo že prod voj-i no kazal, da sovraži vojno, jei< stal na najvišjem klinu na lestvi M morale — ali ne? Zelo mogoče jo. j« da je ta pojav v Franciji — posle J i dii-a ženske.	j;
Medtem ko je moč Nemčije vod-i. no odvisna od mnena moških dr-L žavljanov, je francoska ženska 11 vedno hud odpor proti razširje-j nju kakih idej jued francoskimi p državljani.	j
Prispevanje in sodelovanje, ka- ; tero nemška država zahteva od |; vsakega podanika, se Človeku zdi i kot nekaka praviea dotičnega dr-i: žavljana. nek svet davek, nekak . davek, ki je v splošnem interesu, nekak davek, katerega da Nemee 1 z nekako mohaničnostjo. ravnota- « ko kot znosijo čebele svoj mod skupaj, medtem pa dela Francoz! vodno rezervirano, namreč za že-!, no, za družino, katero ljubi, ker 1 so pri tem zaveda, da bo s tem tu- 1 di njej pomagal, ako bo delal za I skupnost.
"Teritorialno osvajanje in volja do moči nista podlaga franeo-skega dnha. Njegov ponos je ve- < lik brez tejra. On je ponosen na svojo domovino, na tako, kakršna i
je, 011 je ponosen na njeno lepoto. In poleg vsega tega — on je nadvse ponose na žensko, katero ljubi. On misli, da poskušajo vse ženske civiliziranega sveta imitirati njeno lepoto in njeno o.Virljivost. -Vi je druge žensek, ki hi jo on pirmerjal svojemu idealu. Ona ima v sebi sladkost, potrpežljivost, izobrazbo in moč, da si prisvaja. — Kdo bi mogel v njem tako razburiti vse čute umetnosti, krasote Ln
—	to je Francozu najbrže najpo-davitnejše — kdo bi mogel delati Niko. da bi Francoz še poleg tega j '"util, da je 011 gospodar, kot za-tuore to narediti francoska ženska?
" Francoz so ne poskuša napram njop braniti in zagovarjati, ker m je ne smatra za nfevarno, in ago ga ona takorekoč s svojo ljubeznijo zasužnS«". Ona je veselje njenega življenja; ona čuti ž njim; »na je najmočnejši motiv njegovega dola."
Ljubezen je tista, ki je razvila kakovost Francoza. On je kavalir. k; nima druge ambicije kot edino to. da poklada cvetlice k njenim nogam. In to je Franeozova ambi-?ija, bodisi, da je on kak težak ali t»a pesnik, ki je poln sanj. Ona tu-;li, Francozinja, je sanjava. Ona je njegova — Franzovova — to-i-arišica. Pred vojno ni ona za dru-rega živela, ni za drugega skrbela kot za njegov dobrobit, za nje-irov napredek; ona bi bila rada imela, da bi svet njenega moža vi-ilcl takega kot ga vidi ona.
Daljo piše Madama Bramson:
"In potem je prišla pa vojna. Vojna je napolnila oba, njo in njega, z jezo. On ji je rekel: — Ni nobene nevarnosti! — Toda v svojem srcu se je tresel. — Tam sovražnik, tukaj — ona! — Toda ™ mora iti. — Ona sloni na njegovih prsih in skriva solze.
"Jaz sem videla — tiste prikrile solze, -laz sem bila nekega dne na eni izmed železniških postaj. — Videla sem vojaški vlak. Nihče Irugi kot vojaki so smeli na platformo. Njihovi prijatelji so bili v »zadju, za verigo. Prav poleg mene jo neka Francozinja zaklicala adieu svojemu vojaku. Kako vesel je bil. kako se mu je obrez smejal. toda. ako se ga je natančno pogledalo, se jo videlo okoli ustnic v njegovem nasmehu bridke potege. — t
"In gledala sem ga. On ni mo-srel odmakniti svojih oči od nje, stal je prav pri vratih in se stegoval. da ne hi niti enega pogleda zamudil. Vlak je odrdral in takrat je padla tudi njena krinka. Njen nasmeh se je spremenil, tuga se je razlila na njenem lepem obrazu, solza v očesu kot bi hotela moliti:
—	Daj mi ga nazaj, o Bog!
" Videla sem drugo. Dokler ga je videla, se je smehljala, ko ji je ušel iz pogleda, je bil njen obraz otožen, mrk; zopet gaje zagledala in on njo, in ona se je zopet smehljala, tako tudi on. Vlak se je premaknil in videla sem jo stati s široko odprtimi očmi z otroci ob strani."
— Slabost? —-vprašuje Madama Bramson. Ne mogoče «0 {j*.
GLA3 NARODA. T. ACT. 19ML
» • i d je, ki bodo to mislili. Ali je to slabost, ako se mož takoj prvi kru
—	ti moči ne ukloni in pusti, da iz-, gine njegova ljubezen iz srca? —j Ali je to slabost, ako da mož v! svojem srcu najprej prostor najvišji življenjski težnji!
Nemec bi na to odgovoril: — "Da, to je slabost. In sicer zato, ker jo to neke vrste sebičnost. —j Ako je mož pozvan, da se bori za' domovino, se mora takoj odzvati, in se ne sme brigati ne zase in ne' za svojo družino".
Francoz je drugačen, in Madama Bramson ga opisuje:
"Francoz gre v vojno, ne da hi se navduševal za vojno. Njega ne žene \ boj pohlep po odlikovanju, i po časti. Toda ta dejstva ga še ne' izmanjšajo v vojaški vrednosti in sposobnosti napram drugemu vojaku, katerega je duh drugačen, mogoče ravno nasproten. On prenaša vso trpljenje, on sprejema rane in umrje, ako je treba za domovino pravijo. — toda za tem pojmom tiči nekaj drugega, namreč njegov dom, kjer je njegova žena in družina, za katero je vsak trenutek pripravljen preliti zadnjo kri. Njegov individnalizem — ne njegova kolektivnost — je njegova moč.
"Karakteristično je to, da je francoski vojak najboljši kadar kako stvar brani. On se ne umika, ako mu ni ukazano. — Ako mu je ukazano — in to v takem slučaju smatra za potrebo —, da doseže kako gotovo točko, napne vse mori, in doseže jo, sicer pade; v takem slučaju se ne ozira na sovražno premoč in na ničesar. O11 je na mestu, kadar je treba braniti svoj , dom, — in mož ni nikdar močnejši kot takrat, kadar brani tisto, kar ljubi nad vse."
Bojno polje je nekaj skrivnost- j nega. To je prostor, kjer se ni mogoče zanesli na nobeno znamenje, kjer je lah k o vsaka kalkucija razočaranje. Zakaj je mogoče, da padejo — te velikanske močne armade? —
Zato padejo, ker so možje živa
—	in sicer človeška — bitja, in ne . navadni stroji; in zategadelj, ker , ako pride in ko pride tisti kritič- 1
,ni trenutek, človeška volja pade , I in zavzame svojo slabo stališče. — ' Popolnoma nemogoče jo, da bi so spravilo človeka na stališče stroja.
Navdušenje, takozvana "mora la" ni drugega kot nekako "čute-11 nje" skupnosti mobiliziranih mož ;
—	vojakov.	^
Franeozova moč, da more stati
trden, kadar pride naval, ali, kadar napada, pride od ljubezni, katero goji do svoje ženo, — pravi Madama Bramson.
<
Kdo daje to nenavadno in ne- < pričakljifo moč francoski armadi?
—	vprašuje gospa Bramson. — -Ženska, — jo njen odgovor. ]
Madama Bramson pravi konča- 1 ie svoj članek: "Cel svet se mora ] zahvaliti francoski ženski. Ona je ] naredila, da se niso posrečili bru- 1 talni načrti sovražnika. Ona je do- 1 kazala, da fizična moč ni edina moč. Ljubezen je stvar najvišje 1 vrednosti, ljubezen je moč. ki je ] spremenila nazore o izviru prave i silo. Nevrjetno, toda res!"
Kaj pravi danska-francoska pi- 1 sateljieo o ženski, namreč o francoski ženski, je nekaj neovrglji-vega.
Nihče si ne bi mogel pred vojno 4 predstavljati, da bodo zmožni 1 Franeozi kdaj vzdržati tolikšne in J tako hude nemške navale; na to ' so brez dvoma tudi Nemci raču- 5 nali.	1
Danes vidimo, da sta Francoz j in Nemec najboljša vojaka, z vso , opravičenostjo se jima lahko pri- , morja tudi Srba.
Dejstvo je. da jo Nemec, ako je , treba iti v boj, pripravljen vse žr- j tvovati. sebe in sploh vse, kar mu je bilo mogoče kdaj drago, in vse to stori iz nekaka ljubezni do do- \ domovine, katero ljubi kot skupno 1 no mogočo zato, ker je lopa. tem- ^ več zato. ker gloda na njo kot na deželo, da bo nekoč prva na svetil, ki bo zavladala vsem ljudem. To| ie ljubezen, katero goji Nemec do Vaterlanda. Njegova ljubezen do 1 domovine je zdmežna z njegovo ! telesno močjo — in to ga dela popolnega vojaka, popolnega mesar- 1 ja svojih soljudi. On je izvrsten vo jak, ako se ga požene v boj, s katerim se hoče drugo deželo osvojiti ; ali pa če se ga goni v boj, s 1 katerim se namerava deželo braniti.	1
Francoz jo vojak, ki kolje svojega sovražnika iz popolnoma dru gačnih nagibov kot Nemce.
Težko je danes govoriti o stva- i rch. ki so v zvezi z vojno, da so 1 plemenito, vendar'o Francozu kot vojaku so lahko reče. da ima na 1 .sebi nekaj bolj plemenitega kot J Nenec.	_______
> Popolnoma gotovo je, da se 1 Francoza ne bi tako lahko spravi--, lo v vojno, s katero bi se namera--jvalo kako drugo deželo podjarmi-'1 ti. Francoz ne bi šel v tako vojno
-	ker je dovolj izobražen, ker njegova ljubezen do domovine ni ta*
-	ko kolektivna, ker si ne želi svoje , domovine večje in ker ljubi nad--J vso svojo ženo in svojo družino, i!za katero živi in umrje, ako je tre-i. ba. —
Toda. ako je pa njegova domovina napadena in je v nevarnosti,
-	da bi bila zasužnjena, — gre v boj no z vesoljem, ne navdušenjem,
i j temveč srce se mu trga od jeze in » sovraštva do onega, ki je povzro-. čil, da mora zapustiti ženo in dru--žino in svojo zemljo; — v boj gre i iz mašečvanja do onega, ki kali i njegov mir, njegovo zadovoljnest , in srečo.
Zdaj pa mislimo, katera ljubezen do domovnie je prava, ljubezen Francoza ali ljubezen Nemca.
Prvi hoče, da se njegovo deželo pusti pri miru, prvi noče. da bi bila njegova dežela večja kot je; drugi pa ni s svojo domovino, katero ljubi iz cele svoje duše, zadovoljen, temveč si želi večje, mogočnejše.
Prvega žene v bolj ljubezen do njegove domovine, taka kot je; drugega pa stremljenje, da bi bila njegova domovina mogočuejša.
Novice iz Srbije.
Slovenski uslužbenci v Srbiji.
"Slovenski Narod" v Ljubljani z dne 5. avgusta poroča:
Ljubljanski profesor dr. .Tanko Lokar je bil prideljen od vojnega ministrstva generalnemu gover-nerju Srbije in je že odpotoval v Belgrad. Za šolskega nadzornika v Nikšiču v ril i gori je imenovan bivši učitelj v Krškem. Maks Ju van.
Kajzerjev vrt, pokopališče Sfrbov.
"Pester Lloyd' poroča: — Zavezniška oblast je spremenila kras ne vrtove nemškega eesarja na o-toku Krfu. kjer je imel nemški cesar svojo krasno palačo Ahileon. v pokopališče za Srbe. Vsak teden se vidi pred gradom Ahilejom francoska bolniška ladija, ki prinaša trupla Srhov, nakar jih pokopljejo na nekdanji lastnini nemškega cesarja, v ahileiskih vrtovih.
Kako se potuje v Srbijo.
Kdor hoče iz Avstrije potovati v Srbijo mora poslati prošnjo na direkcijo e. kr. avstrijskega trgov skoga muzeja na Dunaju.
Prošnje, ki se pošiljajo naravnost na oddelek za potne, liste v Belgradu. ne bodo upoštevane. — Prošnjiki so dolžni, da pošljejo c. kr. muzeju potni list, izdan od politično oblasti z jasno naznako pota v Belgrad. in zajedno se mora navesti vzroke takega potovanja.
C. kr. oddelek za potne liste potem brzojavno naznani prošnjaku. kar se smatra za dovoljenje, da sme prekoračiti mejo.
Vse stroške tega mora plačati prosileo.
Konfiskacija srbskega premoženja.
Iz Zagreba poročajo, da je vlada zaplenila kanclijo in premoženje srbskega advokata Dr. Olge Aranicki. ker so je trdilo, da so ga Srbi, ko je bil od njih vjet, spn-stili na svobodo ter da ni trpel onih muk. katerim so bili izpostav ljeni madžarski častniki v Srbiji. Po ofenzivi se je znašel v Švici, kjer ga je iskala njegova mati. — Polieija tudi dognala, da je direktor hranilnice v Mittovici, Nikola Ilič pošiljal denar Aranickemu v Švico. Hjč je prišel raditega v preiskavo, in dasi se nahaja v poslednjem stadiju jetike. je bil potrjen in odgnan na fronto. (To je prav po avstrijsko).
Y gostilni
Gost (že precej vinjen) : — Ali meni se zdi. da sem imel palico s seboj.
Krčmar: — O, to ima vaša žena, ki vas čaka pred vežo.
Dober odgovor.
Napoleon reče nekemu stotniku svoje straže: — Vi preveč pijete!
— Da. Vaše Veličanstvo, a vedno na Vaše zdravje".
Zapreka bolezni
Gospa (kmetu): Torej devetdeset let ste že stari, pa še niste bili nikdar bolni t
Kmet: — Seveda ne. Veste, pri nas to ni tako priložno, kakor pri mestnih ljudeh, ker pri nas ni no-1
ienega zdraviMfel.—-------
Bazno iz Avstro-Ogrske.
Mila je zmanjkalo ▼ Avstriji
' "Dzienik Poznanski" piše 28. ' julija:
" Vlada je odredila, da se od 21. ' julija do 31. avgusta omeji uporaba mila za umivalne in pralne svrhe. Dosedaj je oseba dobivala 100 gramov mila za umivanje in 500 za pranje, toda od sedaj na-prei do 31. avgusta pa se bo dajalo samo še 50 gramov za umivanje in 250 gramov za pranje. Koncem avgusta pa se milo sploh ne bo več prodajalo in bo vlada u-stavila vsako nadaljno prodajo mila.
Novi pozivi za vojno.
Ministrstvo je odredilo, da se pokliče pod zasta^je,28. avgusta devet letnikov črne voiske od .1885—1889 in od 3*93^1896, a tletniki 1890, 1891, 3892 bodejo pozvani kasneje.
Na Ogrskem pa so pozvani let niki 3863, 1865, ki so sedaj proglašeni sposobni za vojno službo.
Rada Roda o ruski armadi.
("None Freie Prosse", 11, avg.) Roda Roda piše: Neki višji častnik. ki se je vrnil ranjen s fronte, mi je te dni povedal sledeče:
To jo popolnoma nova in povsem 1 drugačna armada, katero so nam Rusi sedaj postavili nasproti. — Hrabri in dobri so to, častniki ki so nekaj vredni, odločno, zavedno i vodstvo. Rusija, ki je bogata na človeškem materijalu lahko prenaša te žrtve. In nam se tega ni 1 treba sramovati. Borimo se z enakim sovražnikom. Zato je vsaki naš uspeh tem večji, in tem east-neje bo za nas, da pridemo iz te vojne kot zmagovalci.	]
Spremenitev Avstrije.
Tržaška "Edinost" prinaša pod gorenjim naslovom nazore socialističnega državnega poslanca v ; Avstriji Pernerstorferja, ki piše v ^Berliner'Tagblatt", da se zahteve avstrijskih Nemcev nikakor ne dado izpolniti brez nasilja in prelivanja krvi, ne da bi pogazile v-e ustavno in osnovne državno pravice.
Javna tajnost je, da se avstrij- ; skem notranjem ministrstvu mno- , go dela na tem programu. In radi- -t» ga ;jc bil baron Ilandel pozvan v ministrstvo notranjih zadev. Dr. Pernerstorfer očita svojemu dru-gu Friedjungu. da on gleda samo ?a zunanjo moč Avstrije, toda notranje zadve pa popolnoma v no-mar pušča. In to je grešno. Fried-jungovo mišljenje, pravi Pernerstorfer je pri nas jako razširjeno. Nadalje pravi, da je v Avstriji ena sama demokratska ustanova, in to je javna tajnost, da je volivni red najslabši, kar se jih dobi na 1
svetu. Narodi in mase so postale 1
i
mnogo bolj zavedne, vsakdo bo J čim vee zahteval, vsakdo bo predložil svoj politični račun.	1
"Edinost" pristavi k temu: Četudi je Pernerstorfer eden izmed prvakov v socijalistični stranki Av strije. pa si ga ne smemo predstav j I jat i kot upornega in trdoglavega internacijonalLsta in protivnika « vsako narodne zavesti. On je bil svoje ease nemški nacijonalec, in je v politični evoluciji vedno ohra- 1 nil svoje nemško prepričanje.
Glede večerne šole v Clevelandu. :
Clevelandska javna knjižnica je 1 nas sporočila, da nam prvotno glede večerne šole, ki bo pričela poučevati tujorodne osebe o ameriškem državljanstvu dne 13. oktobra. t. j. prihodnji petek, ni pravilno poročila. Pomota je bila v tem. da se nad enaindvajset let ] stari osebam ne bo računalo $1.00 za oel tečaj, temveč le 25e.
Črnd so umorili dva bela. I
Billings, Mont., 6. oktobra. — ^ V nekom "plemenskem boju" je sinoči sedem črncev umorila dva • bela moža. Nek tretji je bil pa hudo ranjen, baje že umirajo.	,
Smrt Jele Kobenzl.
Iz Zadra se poroča, da je tam 25. julija umrla gospa Jela Ko- 1 benzl. soproga pok. profesorja Ko-benzla in mati finančnega svetni- 4 ka Friderika Kobenzla. Rodbina Kobenzl je posebno v Ribnici na Kranjskem dobro znana.	;
Natančno.
Logar pazniku: — Ali imate u-ro?
Paznik: — Nimam. -
Logar: — Nič ne de. Ob sedmih 3 (zjutraj piftka vlak na postaji, vi .
P4 izpi|stite pse ravno pol ure po- 1
___L . ___________ 1
TEK SE MU JE POVRNIl IN ŽELODEC MU DOBRO PREBAVA.
t	4
H. H. von Schlick, slavnoznaa: naravni zdravnik in tovarnar Bol garskega Krvnega Čaja, kateri jt i s stoinstotisoč bolnimi v stani zve zi in dobiva od onih, katerim jc Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdrav j je, cele kupe zahvalnih pisem, jej naš rojak Petar Mirieh, P. O. box1 172, TiitonviMe, Ohio, pisal slede-j če pismo:
".laz sem užival Bolgarski Krvni Čaj radi neprebave in slabega teka; dobro mi je nčinil. da morem več biti brez njega. Ako bi tega blaženega sredstva ne hi
10,	bi bil jaz že zdavnaj umrl". Eno veliko« škatljo Bolgarske
ga Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorko
11,	v Canado za 31.12:
Marvel Products Co.
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete pošilja fcev oaigurati, po'Mite 10c. vež.
Pri vojaškem pouku.
Podčastnik: — "S čem se mora boriti pravi junak?"
Novinec: — "Z orožjem". Podčastnik: — "Prismoda bo dasta! Z navdušenjem!"
Cigan pod vešali. .
Pripeljali so cigana po.l vošala in ga vprašali, če ima še kako že 1 jo. — Prvič v življenju se mi je to primerilo in želim d.i nikoli ve.;-
Na kmetih.
Janez: — France, zakaj pa ne postaviš strašila v njivo zoper vrabce ?
France: — Molči! £aj sem jaz vsak dan na polju!
DAROVI
ZA REVEŽE V STARI DOMO VINI.
Alojzij Miller, Detroit. Mi<-!i.. in Mat. Mol< k. Silver Bow. Mmnt.. po $1.00.	j
Kje jo LOTIŠ (J ORNI KDoma jej od Sodražice. Pred nekaj leti imel v 1'levcbindu trgovino z obleko in potem pa mlekarno.1 Kje se zdaj nahaja, mi ni znano.i Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mil javi. ali naj se pa sam oglasi.—1 Ignaee Hočevar. 1011 K. 64. St.,I Cleveland, Ohio. (7_io—H»)!
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri bo pooblaščeni pobirati naroC- j nlno za "Glas Naroda" ln knjige, ka- j kor tudi za vse drage ▼ našo stroko j upadajoče posle.
Jenny Lind, Ark. in okolica: MIh sel Clrsr.
San Francisco, CaL: Jakob Lovilo. Denver. Colo.: Frank S ara bee. Leadville, Colo.: Jerry J&mnlk. Pueblo, Colo.: Peter CuUg. Frank Janesh in Jobn Germ.
Salida, Colo. In okolica: Looli Ca 1 Stella.
Clinton, Ind.: .Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rodman. Woodward, Is. In okolica: Laku, Podbregar. Aurora, 11L: Jernej B. Verbll Chicago, DL: Frank Jnrjovoe. PepQO, ML: Dan. Badovlnac.
■ Joliet, TIL: Frank Lanrleb. John Zaletel In Frank Bamblch. ! La Salle, ML: Mat. Komp
Kokomis, ML in okolica: Matu. u«l-shek.
So. Chicago, HI.: Frank Cerao Springfield, ML: Matija Barboji«. Cherokee, Kan*.: Frank Keilanlk. Oglesby. 111.: Ma ft. Hrlbernik. I Wankegan, ML in okoUca: Ft. Pet-} kovfiek in Math. Ogrln.
Columbus, Kan9.: Joe Knafele. i Franklin, Kans.: Fraok Leakoveo. i Frontenac, Kana. in okolica: Frane Kerne in Rok Finn. Kansas City. Kans.: pfeter Scbneller. Mineral. Kans.: John Stale, j Rinjo, Kans.: Mike Pencil. I Kitzmiller, Md. in okelira: Frank 1 Vodopivec.
! Calumet, Mich. In okoltat: h.^i
Sbaltz, M. F. Kobg in Martin Kmie.
Manifctique, Mich, in okolica: Krsak Kotzlan
So. Range, Mich. In okolica: M U» Ukovloh.
Chisholm, Minn.: K. Z#one in J^fcob Petrleh.
Doiuth, Minn.: Joseph Sharatwn. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. Jos. J. Peshel In Louis M. PeruSek.
Eveleth. Minn.: Jurij Kotze. Louis Balant. Gilbert, Minn, in okolica: L. VescJ. Hibbing, Minn.: Ivan Poo9e. Krtzville, Minn, in okolica: Joe Ada-mleh.
Nashwank, Minn.: Geo. Maurlu. • New Duiuth, Minn.: John Jeriua. Virginia, Minn.: Frank Hrovarlrn. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Crlcb. Red Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. Roundup, Mont.: Tomaž Paul In. Gowanda, N. Y.: Karl Stern Little Falls, N. Y.: Frank Givjrorha. Barberton. O. in okolica: Math Kramar.
Bridgeport, O.: Frank Ho*evar. Collimvood, O.: Math. Slepulk. Cleveland, Ohio: Frank MHkwr, J. Marlnf-iČ, Cbas. Karllnger, JaWot. nlk, John Prostor ln Frank Meh. Lorain, O. in okolica: J. KuiaSe m Niles, Ohio: Frank Kogovfiek. Yoangstown, O.: Ant. KJkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Jnsrtn. Allegheny, Pa.: M. KIari<»h. Ainbridge, Pa.: Trank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Ilrlbir. Bridgeville. Pa.: Rudolf Pl^r^r^a. Braddock. Pa.: Ivan f>rm Burdine, Pa. in okolica: Joiui l»em-Sar.
Canonsburg, Pa.: John Kokllec-Cecil. Pa. in okolica: Mike KoC-evar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk in Ma Rovanšek.
Claridgc, Pa.: Anton Jertna. Broughton, Pa. in okolica: A D«a-Sar.
Darragb, Pa.: Drasntln Slavi«. Dunlo, Pa. in okoiira: Joseph JSubor, Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City, Pa.: K. ZaI&r ln Frank jLeben in Math. Kamin.
Farell, Pa.: Anton Valentln^W. Greensburg, Pa. In okoliea: Frank I Novak.
Irviu, Pa. in okoliea: Fr. D»:mžar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln . John Polane.
Luzerne, Pa. ln okolica: Anron O solnlk.
Meadow l ands. Pa.: Geors Rchalta. ' Moon Run, IJa.: Frank Ma.vk. j Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaksne,
, I. Podvasnik, I. Magister ln IT. U. Ja-1 kob'eb.
South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-
I- prlvSek.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta^ Pa.: Joseph Skerlj. j West Newton, Pa.: Joslp Jovan.
Wiilock, Pa.: Fr. Seme In J. Peter-! nel.
Tooele, Utah: Anton l'alfie. Winterquarters, I'tati: L. BlaSJ-h Black Diamond, Wash.: U. J. Po-
renta.
Davis, W. Va. In okoliea: J. Hrosleh. 1 Thomas. W. Vs. in okolica: »-'rank ' Kocijan In A. Korenclian.
I Kenosha, Wis.: Aleksander P eni Jr.
Milwaukee, Wis.: Joslp Trarulk In Aug. Co!lander.
j Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin la Martin Kos in John Stampfel. West A His. Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin. Val« <**))<•>) in Valentin Mardna.
Pozor rojaki!
1 - ■	o	*
Ravnokar je dotiskana vele važna in velezanimiva. slovenska knjiga:
SLOVENIJA VSTANI!
izpod peresa Dr. Nike Zupanih.
K^i'ga govori o sedanji nalogi in hod«»"i vsodi slovenskega naroda.
Pet tisoe izvodov je bilo poslanih našim v jetnikom v Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Sloven* čem.
Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki!
Stane samo 50 et. in se dobi pri:
Dr. N. Zupaniču,
139» E. 40 St.	Cleveland, Ohio.
Kvišku.
i .1
Spisal Pran 8. Finšgtr.
(Nadaljevanje).
Pri5edii v pisarno, je baron sedel na fotelj in premišljaj o tem rudnem sestanku z Židom Samuelom. Zazdel se mu je kakor zli duh, "a zopet mu je slikala »trast in pohlep umazanega agenta kot vabljivega /enija, kaiterega inu je poslala Fort una (boginja sreče), tla ga odškoduje za premnoge žrtve, katere mu je že izsesala. Odprl je miznieo, pregledoval gotovino, prelistaval vrednostne papirje, računal, premišlj«! in si podpiral glavo, ki ga j« bolela od same razburjenosti. Žile so mu kar kovalo v seneeh, ni mogel najti prave misli, katere bi se oprijel.
In o bodoči sreči so sanjali oni dan, ko so M*tali v hladu po duh-j te'-ih iKitito. Henrika ni nihče vprašal, ali ima* poklic ali ga ui-; m«š pravili so mu samo o najtrdnejši srn" i, o najlepši sinokuri,! kar jih more doseči. Slikali so mu' bodočnost, da iz kanonika dospe tudi više, brata bo imel v m h List r-J stvu — ergo — zakaj bi ne bil celo eerkveni knw, vladLka, in A-' dolfu se navaoaradnje tudi posreči/ da postane plemič — in tako bo' liadičmrka m* doživela na stara le-ts, da bo vsa njena kri plemesiita.
Tako je, sanjarila trojica spredaj, za njo jo pa Margita govorila z bratom Henrikom o bodočem' stanu.	i;
Ko bi biJa Margita morala go-:' voriti o tem pred letom, tedaj bi se bita pa.- drugače izražala in \ morda kar odbijaLa Henriku, naj nikar ne gre v bogoslovje. Ali danes ni bila Margita več ona ii-, vab na in vesela gospiea, ki je fr-lela po svetu kot pomladni metulj omamljen od solnčnih žarkov in ' napojen sladkega medu. Kaša .Margita je bila streznjena, kj>o- ' /nsla je dobro, kako silno je bila1 varana, in da vse na svetu, ves sijaj, vse obeti, vse — vse ni nič, ako človek nima v ljubezni ali pa 1 brez ji je one iskr»*ne, prostosti, s. katero lahkko doseza, kar mu' najbolje ugaja, kar spoznava zal1 dobro, v kateri svnibodi vodi sebe; in pušča peruti visokim poletom. Življenje, kakoršno je bilo Mar- ' gitine, ni bilo več življenje, bila ' je »mirt; nobmega solnea, noben? gor kote, bila je prava polarna zima, brez luči, brez jutranje zarje. In zato ni čuda, da je prav ona hotela svojt-nu bratu vdihniti veselje do stanu, kateri so ji je zdel edino še idealen, edino najsvobod-m jši na svetu, v katerem ni člo- ' vek ii klen jen v žuleče verige vsakdanjosti, ki mu duha poteza-j«» na tla, v prah, da omaguje in slednji«"- samo grenko životari.
In Henrik s«4 je udajal polagoma Margiti
Naposled je pri odprti m izniči, pri razmetanih papirjih zadremali v omotici na stolu in dremal v| mučnih sanjah do jutra. Tedaj je šele pospravil papirje, ugasnil svetilko in šel v pastel j.
Spal je slabo in malo časa. Po glavi so roti zveneli še sinočni cekini, katere je lahkomišljeno zaigral, šumeli eoli šopi bankovcev, katere so pograbili njegovi soigralci — in v to jezo, v to tnesre-«"-o mu pride naenkrat kitari ž.id. ki ga je ogovoril iz samega usmiljenja. vabil na boljšo pot k sreči.
I»tar je vstal kmalu, obraz mu je bil dokaj bbvl tn prepadel, bil je slabe volje in nervozen; na pozdrav Mangite že odgovoril ni. Odšel je zopet v pisarno, lotil se iz-nova papirjev, pre«tei in odrodil vse, razdelil denar, odločil od njega MargitLno osebno lastnino in jo zaklenil, drugo pa vzel in. vtaknil v potno torbico, potem šel obedovat, a jedel je malo, govoril nič, bil jj» raztresen, da se ga je Margita skoro bala, in da bi ga ne dražila, je rajša molčala.
Molče j»- Lotar vstal po obedu in Šel zopet v svojo sobo, zaklenil vrata in dve uri bfgal semintja. Odpiral je torbico, pregledoval vrednostne papirje, računal m računal — in čimbolj je raičunal. bolj je bil nemiren. Tako natančno kot danes ni še nikdar presojal gotovine iu tako grozno ga še nikoli ni pretreslo, ko je spoznal, da je nad polovico ogromne dote zapravljene, dote. s katero bi bil lahko živel z Margito udobno brez dela do smrti. In s tem dcnaigcm si ni upal živeti — živeti, kakor jo bil vajen — hrez sdiižbe, brez dela in brez skrbi, a, poleg tega razsipno, sijajno. Tedaj naprej — naprej za srečo! Borza mu je edina nudila priliko, da obogati iz-n ova, d a se vrne doroov in doma potem nadaljuje Owe Jmrto življenj e, ko bo živel edino za to, da bo
užival vse m pil polno kupo slasti; pil v nepretrgani ohiotiei, dokler naposled ne propade in izgine kot atom. — Da. da, borza, samo borza!
Odel so je v popotno obleko, vzol s seboj polovico vsega še preostalega imetka, šel k Margiti in se poslovil.
"Za nekaj časa odpotujem v Budimpešto. Ke vem. kdaj se povrnem. Zdrava!"' In hotel jo oditi. '* Lotar. moj Bog, Lotar, kaj ti je? Ti odpotuješ tako naglo in mene puščaš samo — samo sedaj!! Ali ne veš, kaj me čaka!"	j
Margita se ga je oklenila in začela Hiteti na njegovih prsiih.
"Vem. vem, kaj te čaka, a čaka' mene bolj kakor tebe. Zato. je dolžnost očeta, da skrbi ■za bodoč-j nost olrok. Vidiš, d« name stvari, akei je. razne operacije — ne, ne po mapa nič — moram iti osebno/^ illn tako naglo, Lotar? Odloži za on dan, za nocoj in bodi pri meni, saj vidiš, kako sem zapuščena koliko trpim — ah, Lotar, kako me ti varaš!"	.	j
Spustila era je, roke so ji zdrsnile z njegovega vratu in zgrudila se je na stol, zakrila Iree in ihteja -- bridko — bridko.
Lotar se jo boril sam s soboj, gledal ubogo bitje, v srcu se mu jo gibalo sočutje, zvala ga je dolžnost, da ne zapušča žene ob tako nevarnem času: toda nie, nič — zmagalo ni to, zmagal je pohlep, zmagala strast, katero je podpirala namišljena skrb za d nižino, ki je biLa v istini sam egoizem (sebičnost), sama skrb, kaj, ko bi se inoral ločiti od dosedaj-tiega življenja in začeti živeti zares domu in družini, prevzeti morda celo kako službo: ne, ne — tega baron Lotar Wegel ne more!
".Margita, ne muči se brez potrebo! .Saj se povrnem, veruj mi, povrnem kmalu in povrnem srečnejši, kakor sem danes, saj poj-ilem iskat svoje sreče."
Sklonil se jo k njej. dvignil ji rahlo glavo in poljubil objokane oči, ki so ga tako vroče prosile: Osta ni I	i
Lotar je pogledal na uro. j "Brzovlak odide takoj! Na svi-lenje, Margita!"
Odšel je od nje, ki je obsedela na stolu in zrla ža njim skozi vrata ter še dvakrat bolestno zaklicala: "Lotar, Lotar!"
A on je že izginil po stopnicah, koleno mu je klecalo, kri mu je pljuskala kot valovje in bežal je po ulicah, da so ljudje postajali in gledali za njim.	I
M a reji t a je pa obslonela na stolu r\ zdelo se ji jo, kakor bi se ji trgido življenje, trgale veai, s ka-! terimi j«- bila privezana na Lotar j ja. solza na lieu se ji je posušila,' zadnji žarek ljubezni je ugasnil, in zaželela si je smrti.
XXIII.
Iz hotela "Panonia" sta šla Lotar in bankir Zidrowitz, s katerim ga je seznanil Samuel ter mu ga priporočil kot i zbornega klien-| ta pri borzni igri. Zidnnvitz je' bil prijazen, ljubezniv, postrež-j Ijiv, a eleganten in fin Žid, kar je' Lotarjil silno imponiralo: takoj' se mu je izročil ter mu zaupal s' celim srcem. Bankir je vedel Lo-tarja v kavarno, kjer je bil pravi trg borznih igralcev, špekulantov, Židov, bogatašev in beračev, ki so bili veseli, če so mogli drug drugemu zadrgniti vrv krog vratu. V tej kavarni i naj bi Lotar dobil prve pojme o l>orzni igri in potem zaupal denar bankirju in sam hodil iskat le vsakdanje dobitke, "diference", ali pa dvigat in podpirat z denarjem padajoče kredite.
Stopila sta v kavarno. Vzduli ni bil Lotarju po godu, in vihal je nos, ki je bil vajen vse slajših vonjav kakor takih, ki so tu polnile dvorano. Sredi prostorne kavarne je bila gneča ljudi — petdeset do šestdeset. Vladala je med njimi silna razburjenost, krčevita strast in gonja. Drug drugega so izpodrivali, drug drugega odganjali s komolci, prerivali »e na sredo, pehali se do tega in onega. delali majhne beležke v belež-niee, vmes pa kričali kakor mrše-tarji na semnju. Lotar in bankir sta vstopila blizu hrumeče gruče, "Dam po dva, dva, dva!" "Dam sedem osmink!" "Tri četrtinkcl" "Kupiin na pet osmink!" "Državna železnica, kupim eno osminko, osmirrko — osminko!'1 donelo je od vsoh krajev; živa kopa se je zibala in valovala po so bi. da se je bilo bati »vwiega spo padka. Bankir se je oglasil rn vmešal večkrat, pisal s «vinčni kom v knjižico, črtal in se zojvel oglafiaL Hrup je bfi čtmdalj« veSjL t	_ ., . - f.. .
Lotar je gledal to divjo, strast-] no gonjo m razočaran je stal ter opazoval kričečo množico in bankirja, ki je čisto hladbokrvno pisal in črtal, oglašal ae in molčal, pa zopet pisal in pisal.
"Kaj poonenja to?" vpraša Lotar svojega mentorja.
"Trgovina, igra, gospod baron. Kupil sem za vas kreditnih in dr-žavnoželczniških akcij Ta stointri-drset tisoč goldinarjev!" "Zame?"
"Da. da, za vas, gospod baron; Že dovolite to malenkost." "Verujte, ne urnem vas." "Tmeli bodete takoj. Do jutri bržkone poskoči lcurz in vi ste priigrali okroglih petsto goldinarjev. Morda pa še počakava, da bo dobitek še večji."
Drugi d-an prinese Samuel I^o-tarju v hotel priigranih 500 goldinarjev, od katerih so bili odra-čunani t roški za klientolo, kolke in seveda bafcsis Samuelov. Lotar' je kar gledal, ko še krajcarja nij i/dal. a že je dobil toliko diferen-J co. Vročil je nr.t o popoldne ban-' kirju deset tisoč kot njogov kHent, da bi igral zanj, seveda previdno, špe-kulativno, prebrisa-' no. praktično, kfiikor mu je sam' zatrjeval.	*	)
Ta igra je bila Lotarju všeč.' Vsak dan jc dobival manjše in' večje s vote kot diference pri borz-j nI trgovini, včasih je moral tudi par sto.akov doplačati, da so sej mogle započeti nove operacije. —j Bankir je tedaj igral z njegovim denarjem, lx>tar je pa živel v Bu-' dimpešti, živel kakor nekdanje dni s svojimi tovariši, ki so se greli ob snlneu njegovih cekinov in ob butarah njegovih bankovcev.	j Fnleg tega vendar ni zanemaril tehtnih študij o borznih kurzih,' zasledoval je njihovo nemirno nihanje, preiskoval in pretehtaval polit i.-no konsfreiaeijo raznih dr-, žav in na večer redno spravljal priigrani denar — ponoči pa ga zapravljal v divjih bakhanalijah in razkošnih orgijah. Pri tem je' popolnoma pozabljal na to. da ima5 rnesto dvajset tisočakov samo ne-j kaj Zidrowitzovih posetnie, na ka-| terili so bile zapisane z drobnimi) potezami bankirju izročene svote.l Nekega «lne dobi nenadoma ba-j ron Wege] brzojav o<l donut — a ne od Margite; bil je zanjo pre*-! energičen. Brzojavila ntu je Ladi-' čevka, da se mora pri tej priči vrniti, ker jc dobil sinčka. Lotar se, je hipoma streznil in tudi takoj sklenil, da pojde domov. Toda treba se je bilo šc pobahati pred prijatelji, zato jih je povabil na' večerjo, pri kateri jim je razodel svojo "srečo" družinskega vese-' lja, h kateri so mu seveda čestitali in za te čestitke bili tudi bo-; gato obdarjeni z najboljšimi stvarmi, ki so prijalc njih grlu in ščegetalo razvajene živce. Bučno je bilo: vrstile so se napitnice na novorojeno dete, ž.leli so mu "vrlin" očetovih, blagrovali Lotarja, peli njemu na čast, tnkali, da se je cedilo po mizi in da so po'kali vedno novi čepi in odletavali od stropa na tla. I^otar jih je zahvaljeval iu v visokoletečih stavkih dokazoval, kako srečen oče da je, a kako srečen tudi sin, za katerega bo pač skrbel,' da bo vreden nositelj plemenitega imena baronov Wegelov. Povedal jim je, da se odpelje o polnoči, a da se bodo kmalu zopet videli in da jim bo tedaj kazal natančno mladega ju-' načka, ki je gotovo krepak in čvrst, kakor deblo, od katerega izvira. . j l^otar ni z vsemi trčil, ko stopi k njemu natakar in mu poše-peta, da želi zunaj nekdo žnjim! nujno govoriti. j V posebni sobi ga je čakal Sa-, muel. Prihuljeuo ponižen kakor vselej pozdravi Ijotarja in mu iz-' roči pismo od bankirja, čigar klient je bil l^otar Wegel. Baron je vesel odprl pismo, misleč, daje bržkone kak izreden dobitek v njem, ali označena ugodna diferenca ali kaka posebno važna operacija.
Odprl je in braL Lieer mu je pobledcvalo. roke so se tresle, <K-i izbulile, usta odprla od čudenja in groze. Pismo je bilo kratko:
Kurz vaših papirjev je zaradi nenadnih razmer v Rusiji silno padel. Še večje znižanje je neizogibno. Pošljite takoj dvajset tisoč prispevka, sicer moram akcije eksekutivnim potom prodati. S tem bi ibil pa vas depot popolnoma izčrpan! *'
Lotar je bral šo onkrat, potem hropeč prijel Samuela in zahteval • da mti pove, «skaj, kako je to, ali i ni prevara, goljufija?
Ali Samuel mu je nergaje in t sladkajo se zatrjeval, da pravic > nejfciga človeka 4e ni -bilo pod bož
jim fiolncem hakor jo hnnkir Zi
GOJI Xj&Mfc f, OBg, laifi.
J drowitz, da je vgega kriva ta pro-kleta Rusija, ki navadno vse zbega. in pa da sicer ni še nič izgubljenega, ako se dobi takoj denar in se hitro vplača ter nakupijo druge aikcije, ki bodo v kratkem ogromno poskočile.
Lotar je ukazal natakarju, da mu je prinesel suknjo in klobuk, potem se je odpeljal s Samuelom takoj v hotel "Panonia". Samuel ga je čakal pokorno pred vrati, Lotar pa je štel denar in vrednostne papirje, ki so mu drseli iz drgetajoče roke. Štel je dvakrat štel trikrat — ne, nikakor ni bilo za-1 dosti Zapravil je toliko, da se mu še sanjalo ni. Doma ima pač še' denar, a ta je zapisan Margiti. Te-' ga ne more dobiti in ga tudi ne* sme — kaj toraj? Pozval je Samuela. tega umazanega zida, ka-' teremu je delil pravzaprav milo-dare, kadar je zahajal k njemu, a sedaj naj je njegov svetovalce.' ^ Moral mu je pomagati iz zagate, i Vprašal ga je, ali ne bi zadostovalo par tisočakov manj.	f
Samuel se je priklonil ponižno in menil, da ne bo toliko naopak,' ako se zniža zahtevana svota za nekaj stota kov. In Lotar je dal skoro vse in izročil takoj Sam«-1 clu, naj Jiitro odnese bankirju, ' ker se mora sam odpeljati domov. | Naročil mu je, naj imi vsak dan brzojavno poroča, kako in kaj je z borzo.
Samuel je odšel domov, Lotar :so je odpravljal na vlak. — Oče je bil. oče prvikrat v zakonu, oče prvorojencu — dečku. Xaj jo tudi Margito pozabljal, naj jo je tudi ostavil v toli kritičnem stanu — ne. nocoj mu je vendar budilo čustvo, katero mu je bilo doslej še neznano, čustvo očetovstva, katero ga je prevzelo s tako silo, da se je vsa druga njegova propala narava in brezsrčnost morala u-makniti temu božajOčemu, vzvišenemu čustvu: oče som. In šel bi bil domov vesel in radoslno bi komaj čakal trenutka, da bi stisnil na srce lastno dete, ko bi mogel nesti domov zanj in zase srečo. Tako se pa vrača sedaj prazeu samo z nado, da morda vendar ni še vso izgubljeno, da ni še baron Wegel s sinom vred — berač. j
Prišel je Lotai\ dvignil v naročje sinčka in bilo mu je pri duši. da bi bil skoro jokal. Poljub-1 Ijal je dele, pestoval je je, a ne na videz, samo radi drugih, ne,' na Lotarja je vplivalo to kot čudovita katastrofa, ki v trenutku vse pretvori in prestvari. Vsi so bili tega vedenja veseli, in gospe s^) si šepetale, češ, da bo mladi ba-ronček šele utrdil vez med obema in da bo šele poslej začelo pravo življenje.	j
| Edino .Margita je zrla z mrklim [očesom na Lotarja. Niti lica ni iz-premonila. ko je vstopil; pogledala ga je kot tujca, za katerega se ne meni, in poljuba mil ni vrnila. Na sinčka pa je gledala plaš-, no, ko ga je pestoval Lotar, in z, I vsakim trepetom pokarala, kako se boji zanj, če je v rokah moža, ki je tako mučil ubogo mater o-trokovo. Ni mu verjela, da mu prihaja to od srca; zrla je v njem ostudnega hinavca in bila vesela, ko je zapustil sobo. Odkar je odšel v Budimpešto in ostavil njo samo, odkar ga niso ganile solze matere, ki je plakala boječ se za-' se, boječ za onega, katerega oče jo je pehal od sebe in bežal od nje, ko bi ga najrajža imela doma! 1— odtlej je Margita zrla v Lotar-! ju samosilnLka, varalico, ki ima ' omadeževane roke in srce s krvjo j rn s krivičnim blagom, j	(Konec prihodnjič.)
j Izgnan v Sibirijo.
j —
' Sodnik Otto Rosalskv od sodni-je za posebna zasedanja, je sinoči zvedel od nekega sorodnika, ki je ravnokar prišel v Združene države, da je bil njegov stric Majcr Progrodskij iz Paksta, gubernija . Suval ska. od ruske vlade za celo življenje obsojen v izgnanstvo v Sibirijo.
J Prisiljenec, ki mu je to povedal > je sorodnikov bratranec in sin I peti nosemdesetlet nega izgnanca * i Sibirijo, Herman Progrodskij. j Herman Progrodskij jo prišel . v New York na parniku "Nieuw . Amsterdam*1 s svojo ženo in sva-% kom.
5 Herman je pripovedoval; "Moj - oče je bil obdolžen, da je pomagal | Nemcem. Ruske oblasti so zažgale i njegov mlin blizu Paksta in ga L, odpeljale v ječo Medčasno je pa i moja mati, kakor tudi drugi člani družine, pobegnila y mesto, kjer i jih ni bilo mogoče najti. Moj oč-c je star, slaboten mož. V ječi je bil i- par meseeev, nakar je bil postav-
k ljen pred vojno-sodišče, kr ga je
-	obsodilo v izgnanstvo v Sibirijo;
-	ker je prodajal Nemcem žito in
-	za sovražnika špioniral. Jaz ne r vem natančno, kje se nahaja,
>	vendar toliko vem, da je nekje v i bližini Tomska.
Herman Progrodskij je prine-1 sel s seboj osemdeset pisem od »jraznib družin v Rusiji, ki so na-
•	slovljena na njihove sorodnike. V
pismih jih prosijo za podporo. » [ ^^
Velikanske izgube Anglije.
li	—
Iz Londona se brzojavnim poetom poroča, da ima Anglija z voj-
•	no vsak dan ^riS.000.000 stroškov,
-	kot se glasi uradno poročilo angleške zakladnice, ki je bilo ne-
-	davno izdano v Londonu.
\ Angleški zakladničar je tekom
•	zadnjih šestih mesecev dobil
•	$9,800,000.000, izdal je pa $9,710.-000,000; ali $5,000,000,000 več kot v istem času preteklega leta.
i Iz davkov je Anglija dobila v [ svojo zakladnico le $819.000,000: I vse drugo pa potom posojil. .* Dalje'se pa tudi poroča iz Lon-( dona, da izgubi angleška armada
povprečno vsak dan 3,800 mož. i Tekom septembra je na vseh
>	frontah angleška armada izgubila 5,439 Častnikov in 114,1100 navad-
. nih vojakov; to so namreč mrtvi, j v jet i in težko ranjeni. . V mesecu avgustu jc imela [ 127,94;» izffub, ali dnevno povpreč-i no 4,127.
Tekom julija, v prvem mesecu , sommeske ofenzive, je imela neka-. ko pol manj izgub kot mesec pozneje. V juliju je imela angleška l vojska samo ( ?) f.9,675 mož Iz-i smb.
Toraj tekom cele sommeske o-. fenzive jo Aglija izgiibila 307.169 i mož.
V d polovici septembra je [ Prekmor.ska poročevalna agencija [ poročala, da so angleške in fran-. coske armade na sommeskem boji-
-	šču tekom ofenzive izgubile pol
i miljona mož do 15. septembra.
i ! " - -
I seem svojega brata JOŽEFA
1 KRAJEC. Pred C. leti jc bil tukaj in pozneje je šel v Canado i ter se tam naselil v mestu Ladv-i smith, II. ('. Kdor izmofl rojakov ve za njegov naslov, naj ga ' mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam javi. — John Fabian, Box 54. Savroton. Ala
» C5-7—10)
t . ____'_
I Dr. LORENZ,'1
J I tpeclaUst moških bolesat i
>	i Jas s« edini hrraiko garcn- S A d Specialist moftkib bolest t 1
' X PlttsburKho, Pa.	I
' f ^^ DB. MKKN1	f
i	I Uradne ure: dnevno od 9. do- m
,	X poldne do & ure srefier. V pet- I
.	I kili od 9. dopolne do 2. popoldne. X
j	^Nedeljo od 10. dop do 2. popoL f
s____
j! Važno za priseljence!
l\ —■ j Državni delavski department
t Združenih držav je odprl, svoj , nrad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Torku. Ursd je odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne.
Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk in pomoč, in sicer vse brezplačno. . I Ta urad je obenem tudi posre-i dovalnics za delo in delnje spo-
0	razumno in v zvezi z delavskim .. departmentom Združenih držav.
r { Za storjene usluge ni treba pls j Sevati nikakih pristojbin. D j PUite ali pa pridite osebno I
v i _
^^^^^^ Dr. MieiKerjev
,' MiftoBia PAffl-EXPELLEl
KjafajM IH mm. inMiiiru h'iB nj KSCO^n Mm. ill lil lil in—ft-
v j V^Mn ■■ Ami Sl^it In mi-
I V&lFSril H Pri,toi pribsjs
el I^mimmiB B v BtTojn, kot j« .. 1 KrSSS^H ■■ nuiiksn toke j.
KBal H Odklenite m » i-1 HHi)l ■ voje, ki niso sape-■uRuB H Ceteni s Anchor KjjUSlH H vantrano ntm-
npi n ko. —
Hwfl H SS to tO eatOT
to EMBh mm v Isksrash sli na ■HBI HnvBMtod
1	^Ieichte«
j	Velika vojna mapa	J
=	vojskujočih se evropskih držav,	|
:	Velikost je 21 pri 28 palcih.	|
:	CENA 15 CENTOV.	i
t	Zadaj je nataneen popis koliko obsega kaka država,	g
i	koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.	Š
r	V zalogi imamo tudi	^
i	STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50	|
E	VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-	I
E	DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET	5
l	CENA $1.50.	g
=	ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-	§
=	MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO —	%
S	CENA JE 15 CENTOV.	|
|	Veliki vojni atlas	j
|	vojskujočih se evropskih držav in pa ko-	|
I	lonijskih posestev vseh velesil.	|
I	Obsega 11 raznih zemljevidov.	|
|	CENA SAMO 25 CENTOV.	1
t	Naročila in denar pošljite na:	jjl
f	Slovenic Publishing Company	i
|	82 Cortlandt St, New York, N. T.	§
S lillAkA/>AAAAAAAAUkftXMi AUM 1 Itilliiiniiii.i............................^
Požar v kolegiju, i St. Louis, Mo., 5. oktobra. —
-	Devet oseb jc danes izgubilo svoja življenja, ko je v tukajšnjem
i Kolegiju krščanskih bratov na-. stal požar.
-	*kode jc okoli $300.000.
1	Lahka volitev.
Sodnik: — Obsojeni ste na štiri dni ali 40 kron, kai vam je ljub
];t še? —
Obtoženec t — Prosim torej 40 kron.
' HARMONIKE
-	ftodlsl kskrSnekoU vrste lsdelujesi ta I popravljam po najnlijlh cenah, a delo trpežno In canesljlTo. V popravo ■snesIJIvo vsakdo pošlje, ker sem ie
l nad 18 let tukaj v tem poslu In eedaj . ▼ svojem lastnem doma. V popravek , vssmem kranjske kakor* »se drug* harmonike ter računam po delu ka korfino kdo eshtevs bree nadaljnlb
-	vprašanj.
i	JOHN WKNZKL
j W1 Ktrt »n* 81, ClevelaaA OhU
1 -------
t	Ženska linčana.
Arlington, C.a., ">. oktobra. — j Tukaj so lim-ali zainorko Mrs. Co-. lev, k« r jo zagovarjala svojega sina. ki je umoril nekega posestni-jka. Mati se jc nahajala v ječi; in | ker ni bila zastražena, jc notri j vdrla tolpa posestnikov iu jo lin-I fofa-
IŠČE SE GOZDARJE.
Za delati drva; $1.2f» od klaftre
i za rezati kemični : Za lupljenje; najboljša plača. , Ko preneha sezija, je dovolj d*la od kosa ali pa v kerapalu
Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logs.?, ste-jbre, trame, švelarje itd. | Za splošno delo v gozdu; najvišja plai'a. Stalno delo skozi celo ! leto.
iT. STEPllF.XSON CO.. Trustee I	v i]2_Wells, Mirti.
BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU i_BRATU!_
• Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WADKI8M/fit ILL.
PRODA-TA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PHONE 249 PRODAJA vožne listke vseh prekomor-——■■	skih črt.
Zastopnik	POŠILJA denar v stari krai zanesljivo in 'GLAS NARODA' pošteno.
82 Cortiandt Street.	UPRAVLJA vse v notarski posel spsda-New York, N. Y. j0ča dela.
mmmmmmmmimmimmimmmmmmmmmmimmmmmmm*
^	^aMMMMBBSSMWBBSMSMMWSSWMi
R Slovenska Društva ij
Ipo vseh Zjedinjenih državah imajo za I I i geslo, da kadar treba naročiti	IJ ^
DOBRE IN M K	POCENI l^j
društvene tiskovine, se vselej obrnejo
na slovensko nnijsko tiskarno	I # A
i
Vj 1 'Clevelandsb Amerika" K^j
Ml hichjcmo th droStvene. trg»Take ia	I
M^L I privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj	I
t Sioderae opremljena izmed vseh slevenakih	I j tiakaren ▼ Ameriki. Pilite u cene tmIu
i tukoTlm nam, predno k obrnete Icam drn-	I IJ
J gtm. Pri im debits lejiie. cenejše in boUis	Mr^M
R CLEYELANDSKA AMERIKA W2
rv	PEVA SLOVENSKA UNUSfiA	I /I
^^	TISKARNA ^
R	ST. CLAIR AVE	I
CLEVELAND. O
i : i
■ -
Z !• I« Kraszewskl:	I
UMIRAJOČI.
ZGODOVINSKI ROMAN.	S
J	(Za "Glas Naroda" priredil T.)	f
3	(Nadaljevanje).
—	Vera, vem, — je odvrnil gospodar, — toda duhovniki imajo dohodke. Kdo ve. ee ni nečesa prihranil za kritični trenutek?.... Ko bo prišel ta trenutek, bo šel v svoje skrivališče in prinesel de-n;ir. — Daljni sorodniki so mogočni. — Kdo bi vse vedel?.... Jaz se bojim, zelo s»« bojim.... Previden moram biti.
—	Ničesar ne mnn-te izgubiti. — Vsak belič, ki ga vložite, vam j*1 zagotovljen.
—	In kaj naj storim? — je vprašal Zembrinski, — Kaj naj storim, da bodo trpeli revščino.... da jih bo obiskala nadloga.___da
bodo doživeli ponižanje....
Naenkrat utihnil, kot da bi se zbal, da je preveč povedal.
To se pravi — pristavil — morila sem se slabo izrazil. — -Morda mi-lite. da imam kake skrivne misli? — Ne, ne. — Zakaj bi se maščeval nad njimi? — Meni gre samo za premoženje.
—	Vem. vem, — odvrnil advokat. — To premoženje vam je zasigurano.
—	Toda še <-«*lo leto bom moral čakati....
Po kratftem molku je vstal rekoč:
—	< e j#- teh stotisoč goldinarjev potrebnih, bom obvestil svojega bankirja. — Nazaj ne morem več. — Ali res ne opažajo nevarnosti, katera jim preti? — Ali bodo res drvili naravnost v pogubo?
—	Moj ljubi gospod, kljub temu, da živite v samoti, poznate vendar ljudi in njihove navade. — I* pa jo, seveda upajo. Toda upanja se jim ne ho nikoli izpolnilo. — Mladega kneza Roberta lioč<^> poročiti s kako miljonarko.
Zakaj pa ne? — To se prav lahko zgodi. — Knežnji naslov! Kin-/ Robert ji* sfar štirideset let in je lep človek. — lu ženskam se , «iopade.
Sami ste rekli, da je star že štirideset let — je pripomnil 1 advokat. — Že deset let išče miljonarko. — (.'e je ni dozdaj dobil, je tudi v bodočo ne bo. — S hčerjo kakega kramarja ali bankirja se p.i ne more poročiti. — On je precej izbirčen, njegovi sorodniki so ; trn še bolj. Toda to so stranske stvari, to sploh ne pride v po.štev. , Jaz bom storil vse, kar bo v"moji moči.
Gospodar je molčal, sklanjal glavo in si grizel ustnice, Harč- s knoeh je ogledoval siromašno opravo.	r
Zembrinski je opazil ta njegov pogled in rekel:	„
—	Čudite se. kaj ne, kako revno živim. — Prav lahko bi si kaj drugega privošči!, pa zakaj? — Zakaj? — Čemu? — Meni je vseeno. — Meni je vseeno, če jem sladčiee ali ovsnjak.
—	Zakaj pa kupičite kapital, zakaj špekulirate? — Saj nimate vendar nobenega potomca?
—	No, dediči se hitro dobe, če je treba. '
—	S«* streha se bo podrla nad vašo glavo.
—	Ne, ne, streha je trdna. — Mene bo preživela in še koga drugega. — Ali mislite, da bi bil le za trenutek miren, če bi vedeli Jju <1 je, da imam premoženje?
—Morda vedo, morda ne. — To je nazadnje vseeno. — Samo da me nikdo ne nadleguje.
—	V r jem i te mi, pan Zembrinski, da vas ne razumem, akoravno ste mi marsikaj zaupali. — To je skrivnost, velika skrivnost.
Gospodar je vstal in zamahnil z roko:
—	Kakšna skrivnost? — Kaj bi bila skrivnost. — To je vendar čisto nekaj umevnega, da hrepenim po denarju, po premoženju. — S,»i ne kradem. — Saj se poslužujem postavno dopustnih sredstev.
—	Vem. — Ne prfevim, da so nedopustna sredstva.
—	Pustiva to. — Kaj ne, da gre za stotisoč goldinarjev? — Zadnji so, da vam jih. — Izplačali jih bomo tretji osebi. — Koliko mislite, da je vredno njihovo posestvo? — Ali iih bo še veliko ostalo, ko bo prišlo do dražbe?
—	Ne, prepričan sem. da jim ne bo veliko ostalo. — Najbrže nič. To so bančni dolgovi, legati, zaostale obresti....
Oba sta utihnila in začela v duhu računati. — Zembrinski je ne-1 kaj zapisal na košček papirja, zatem je pa potegnil iz žepa šop kiju-i čev ter odšel v sprejemnico.
Advokat je ostal sam. — ^ stal je in se začel izprehajati po rev-i| nem stanovanju svojega klijenta, ki je bil odšel v sosednjo sobo. — Ničesar se ni čulo, nikdo ni ne zaprl niti odprl vrat. — Opazoval je posamezne tlele pohištva in se nekako čudno smehljal.	**
Naenkrat so se vrata odprla in na pragu se je pojavila ženska I postava, ki je nepremično obstala, ko je zagledala tujca. — To je bi«, j J« Liska, petdesetletna ženska, v zanemarjeni obleki, ki je bila vsa l IK.šita z vsakovrstnimi krpami. — Rmenkasta liea je imela vdrta, si- ] vi lasje so ji padali na ramena. — Najbrže ga je hotela vprašati, po- | kaj je prišel, ustnice so se ji parkrat premaknile, toda skoznje ni J prišla nobena beseda. — Hipoma se je obrnila ter odšla iz sobe.	1
Tedaj je vstopil Zembrinski in položil na mizo šop papirjev. — I Sedla sta zopet k mizi in jih začela ogledovati. — Po dolgotrajnem 1 pregledovanju je spravil advokat par listin v žep.	1
—	Vi se boste torej odpeljali v Rransk? — je vprašal Zeinbrin- 1
ski? —	J
—	Da. naravnost v Bransk. — Najboljše je. da osebno uredim I celo zadevo. Nekoliko grem pa tudi zategadelj, ker bi si že rad ' enkrat ogledal lo hišo.	-
- Vrjamem. vrjamein — je zašepetal gospodar. — Za božjo v o- ) Ivas prosim, ne dajte se jim spraviti s poti. — Ti ljudje lahko vsakega očarajo, samo če hočejo. — O. o, noben človek se jim ne more vstavljati.
Hart knoeh se je zasmejal.
—	Da, da. jaz jih že dolgo poznam in jih tudi zdaj poznam____
Stari Norbert se ne briga za nikogar.... On misli, da govori z Bogom in da mu ostali svet seže komaj do kolena.. Toda njegov sin..
njegova hči----še celo knez Hugon----Vrjemite, da sem zelo ra;
doveden, kakšen utis bodo napravili ti ljudje na vas. — Kaj ne. da me boste potem zopet obiskali?
—	Ni'mogoče----čas je drag---- Odtam se bom odpeljal naravnost v Varšavo.
—	Potem takem bom jaz prišel k vam----nekoliko kasneje seveda----Nikar se ne čudite prijatelj----čimbolj se bliža h koncu,
tembolj razburjen postajam.
Advokat je vstal.
—	Ali boste že šli?----Počakajte nekoliko, da vas bom spremil
do mesta.... Samo se bom preoblekel.... Ne hodite prehitro, da vaal bom lahko dohitel--------j
Po teh besedah sta si segla v roko.
—	Moj dobrotnik — je rekel gospodar — vrjemite. da. bi vam zelo rad malo postregel, toda saj vidite, kako je.. Vi bi se niti ne dotaknili onega, kar jaz vživam. — Meni je vseeno, čisto vseeno.
Advokat se je priklonil, Zembrinski ga je spremil do stopnic.
&OJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS K A B O D A", j NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZPB. DRŽAVAH.
__ Gxj&yxnomi, T. OKT. rgm
i j |	n.
I Naslednjega dne se je vozil advokat Hartknoch proti malemu me-I steen ob robu gozda. Že iz velike daljave je zagledal eerkvni stolp k in rdeče strehe poslopij. — Kočijaž se je obrnil rekoč: I — Vidite, solnce še ni zašlo. — V četrt ure bova na cilju. — Oe L bi ne bilo tistega prokletega peska v gozdu, bi bila že zdavnaj. — | Ali naj zapeljem pred palačo? —
k — Ne, najprej v kako gostilno. — Zdi se mi. da je nocoj že malo L prepozno za obiske.
I	— Zakaj bi bilo prepozno? — je ugovarjal kočijaž. — Solnce | še ni /ašlo. — To je knežji dvor, moj gospod. — Na dvom se začne p šele zvečer življenje. — Do polnoči je še vedno dovolj časa.
" Po teh besedah je pognal ter kmalo zatem vstavil pred najboljšim hotelom.
Hotelirja, ki je bil kristjan, oziroma prekrščeni Žid, je osebno poznal. — Sel je v sobo za boljše j»oste in naročil vina. — Kmalo za-
0	tem je pristopil k njemu gospodar, črnikast človek, s predpasnikom * in se začel pogovarjati žnjim.
—	Prosim vas. povejte mi, če bi šel lahko nocoj na dvor? — ji z vprašal advokat.
—	Zakaj pa ne. ee imate kak opravek. — Vprašanje je seveda, s
II	kom imate opravka. — To je pravzaprav zadeva glavnega upravitelja .... Kar se pa gospode zadene....
—	Ravno zato vas prosim pojasnila. — Kdo pa je pravzaprav 3 opravite?.... Mladi knez.... stari knez?....
Krčmar je odkimal.
—	Veste pri nas je velik dvor.... velika gospoda.... Težko j« 7 priti do njih.... Pojdite k glavnem upravitelju, panu <ioz<lovske
1	mil. on vam bo najlažje dal vsa pojasnila.
—	Ali stanuje na dvoru? _(Dalje prihodnjič).
1 dobite "GLAS NARODA" skozi štiri "^Pf mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša ^ dnevno poročila z bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen, "^ggj Vse osobie lista ie organizirano in spada v strokovne unije.
rreviaen.	j
Oče: — Ljubi sin, začni vendar) štediti in nalagaj svoje prihranke, da boš kaj imel I
Sin: — To .je prenevarno; saj j se vedno bere. da je kaka hranil- j niča okradena!	{
Dr. KOLER
638 Penn Ave., Pittsburgh. Pa.
& LO Vf N SKI ZDRAVNIK
J.	Dr. Koler je naj-
^^	starejsi ■lovenakl
Hf^fc	zdravnik, Apecija-
HV	list v Pittabur*hu.
QH^a	ki ima 131et.no prak
r^^V	bo v zdravljenju tajnih moških bo-
Sifilis ali saatru • pij e nje krvi zdrav« WZJZ^t - tfiaaoviUm 603. ki 3« izumel <n. prof. Erlich. Oe I-y	mate mozolje al'
mehurčke po tele- j •u. % tfriu, izpadanje las, bolečine v 1 koeteh, pridite ln izčistll vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen ae naleze.
Izgibo semena nenaravnim potom, | zdravim v par dneh, kapavec aH tri- t per In tudi vse druse posledice, ki na- j stanejo radi izrabljivanja samega	1
be. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje moška zmožnost, ne čakajte, temveč pridite tn Jaz vam Jo boa zopet povrnit
Suidnje cevi, ki vodi Iz mehurja ozdravim v kratkem Času, Hydrocele ali kilo ozdravim v 10 urah ln sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ld povzročijo bolečine v lcrlžu ln hrbtu tn včasih tudt pri spuščanju vode. ozdravim a go-tovoetjo.
Reumatizam, trganje, bolečine, ote-
1 kline, srbečico, ftkrofle In druge kotne j bolezni, ki nastanejo vsled necfote krvi ozdravim v kratkem čaau in ni potreb 1 no ležati.
Uradne ure: V ponedeljkih, sredah I I In petkih od 8. zjutraj do S. popoldne, i , V torkih, četvrtklh tn sobotah od I. j ' ure «jutra] do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne.	4
8 poŠto ne delam. — Pridite oaebao , — Ne pozabite Ime lo številko!
,	Ranjenec.
>j Grof pade čez stopnice in se vali doli. Sluga pribiti in zaldiče: ("Ali se je Vaša grofovska milost j kaj pobila?"
j "Moja milost", reče grof, "se < ni pobila, ampak moja glava je vsa potolčena".
NAZNANILO IN PRIPOROČILO, i
Cenjenim rojakom v West Virginia in Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nas zastopnik
Mr. Janko Pleško.
ki je pooblaščen sprejemati naroS-I nino za "Glas Naroda" in izdajati | tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo ili rojaki ▼ vseh osi | rib d* roko.
i I Velika zaloga vina in žganja j
i A	MARIJA GRILL	j
f	iHLaJIB^'.	Prodaj«; oelo vino po................70e	gallon	f
0	^ČL	črno vino po................ 60c	k
|	Droinik 4 gallon« ta ........................................<u qo	1
T	Brinjewec 12 steklenic cm................$12 00	f
9	* gallon« (sodček) s*................116 00	A
f	^H^^Hf;	Z* obilno naročbo se priporoča	j
Z	' Marija Grill, !
j	W 53B8 SL Clair A?«., H. L, Oetelitd, OkU 1
KRACKERJEV' BRUNJEVtC
frl je najstarejše in od * |,y	zdravnikov pripozeano
kot najboljše sredstvo JpfgL	proti notranjim boleznim
I^V #	Cena sa "BHINJEVEC* Je: 6 steklcnlc f fl.00
flf^L^B	12 steklenic 1300
j	V ZALOGI IMAMO
to41 Bati domači TROPIN J EVEC la 8LTVOV-fš^B/jal KA kuhana t naM lastni dlstilerljL
Nate cene m sledeče: Tropinjevee per pal. $2^5, $2.50. $2.75 in $3.<X> j
SllTorits per zaL..............$2.75 — $3.00
m-'jQH fl| Troplajerec saboj .................... $ 9.00
HJv^W" ■ »UTOTlt. saboj........................ $13.00
BiPfHa	RjB WbJak^ 5 v * saboj......$11.00
B^fa^rl Bodeča Oblo Tina per ......BBc. 7Bt
Catawba In Delaware per gaL......75c.—80c.
*a 5 ln 10 gaL posodo računam« $1.00, aa 25 faL $2.00, sa rečja naročila je sc4 saston]. jS^ii^m m	NaroOla naj se priloži denar ali Maiej Order
In nstanftii naslov. Za prlstesat pijafr Jssiflsn
i tea^jg Tli Ohii Brandy Distilling Co
I	6MMI WL am 1TL. CLET LUB. 0 [',
. --
oip
mM
ialo nee
POZOR ROJAKI!
M*r».pSaiJs	u talk« is«*, kakor todi
him •	brk« In brmdo Od mmgll* srwtrjo »
•tih t<tdmb luasal sostl la <tal*i Issjs kakor tudi 2,1- oa*klw krsanl brU la brads lo asbeSo odpwlali io o«i««li. Rrvaiatutrzo. ko« ti bol ali tmaaj« v rokah, ;om ">*»K (n v kriin, t ousih doah popolaocos oedra-w m. ran«. omHIim. bal* tur«, ktaab* in srlats, »3taa noge kurje o£*«a ot*hl a* ▼ par <in«h p*. ■ p sinoma odstranim. Kdor ti noj* adrariU brrs - J i ujpsba rabil mu jamčim u UOv. pitn« take) t* emik. ki *c takoj poHjsio taitoir i
a s	JAOOB WAHOlO.
ivi- i703 Bonna Ave., Cleveland. Okk
rav Novo francosko posojilo.
Pariz, Franeija, r>. oktobra. — Danes je bilo razpisano novo fran-► J« eosko vojno posopilo. Kljub sla-hemu vremenu se je zbralo v bankah silno veliko ljudi, ki so dali velike svote vladi na razpolago. '
g Denarne pošiljatve za ujet-g like v Rusiji in Italiji.
i^hlto se poiljs denar sorodni com, prijateljem in znancem, ka ^ -eri ae nahajajo ▼ njetnlitrm v »o d jI ali Italiji. Potrebno je, ka. ggl iar te nam denar polije, da ae g priloži tudi n jetnik ova dopisnica di pismo in se nam tako caofott pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati deaai va- ojetnikn, pošljite gt takoj, ko če: »prejmete njegov nr-lov, ker ako ost 3i odlašali, bi se lahko dogodilo, 4a bi ga ne našli več ma *jte» 'se nestn in mu ne mogli vročiti de je aarja.
_ TVRDKA FRANK SAKSER,
•O. 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Z Brezplačen nasvet in peuH priseljencem.
"THi; BUREAU OP INDtJS-I'RIES AND IMMIGRATION"
i /.a državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oslepatjeni, oropani ali če so s nji- ( mi slabo ravnali	|
Brezplačna navodila in pouk v t natnralizacijskih zadevah — kako ! postati državljan Združenih dr- { žav, kjer se oglaciti za državljan | ske listine.	|
Sorodniki naj bi čakali doro- -doale priseljenec na EUia Island 5 ali pri Barge Office. Oglasite se ali pilite: STATE DEPARTEMBNT OF LABOR, >č BUREAU OP INDUSTRIES »t* AND IMMIGRATION,
Newyoriki urad: 11 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih do-_ poldne do petin popoldne in ob % sredah od osme do devete ture A zvečer.
i Urad v Buffalo: 704, D. & Mor-1 gan Building. Odprto vsak dan I od devetih dopoldne do petih po* I poldne in ob sredah od sedme do l devete ure rrečer.	!
MODERNO UREJENA
JTISUm KLAS NAROM
SS VSAKOVRSTNE TISKOVINE 3S£ IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
M sa >• w
DELO OKUSNO.
• « » <•
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE.
• » - *
UNUSKO ORGANIZIRA I
SBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
TBA NAROČILA POŠUIT* NA t
Slovenic Publishing Go.
__82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Žolrni zvedeti za naslov svojih .Jaz .Marija Benkovich, preji"Ta
dveh bratov FRANKA in AN-	nežie, išeem svojega brata .10
TONA VRH. Doma sta iz Dole-'	SIPA JANEŽ lC in ALOJZI Ji
njega Zemuna pri Ilirski Bistri-'	fiALE, ki se nahajata nekje
ei na Notranjskem. Preje sta bi-	("oloradi. Prosim ju, da se m
la v Cleveland u, Ohio, in zdaj	javita, ali pa aiko kdo ve za nji
ne vem. kje se nahajata. Prosim	naslov, naj ga mi naznani, nn ju, da se mi zglasita, ali pa ako hvaležna. Porovati nji
kdo ve za nju naslov, da ga mi'	ma imam 0 s,uni moJe^
javi. - Michael Vrh, B. F. D.1	k\T° ga
o Q in. „	, maja letos. — Mar)' Benko
2, Box 104, 41. St., I>a Grange, vieh. 9f,2fi Ave. L, South Chica
_(7-10—10) go, 111._(7-10 3x v 2 d)
\	POPOTNIKI.	\
0	Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno uko imate	i 4	družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočete	4 f	nastaniti v nasi naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike	4 d	prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno j»o-	d p	Steno in zanesljivo blago.	4 4 Ako dospete v Cleveland na postajo in se ne veste kam obrniti, ik»-	f f	kliCite na telefon Princeton 13S1 ali pa Rosedale 1881 in jaz bom poslal	*' 4	en avtomobil po vas. Ako pa vzjimete pocestno karo se peljite s St. Clair	i p	karo do 62. ceste in na vogalu St. Clair Ave. ie naslov:	j
\	A. GRDINA,	<
J 6127 St. Clair Ave.,	Cleveland, O.
1	Pri meni se vedno dobi letni koledar za 20e. poStnlh znamk.
EDIM SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
«2 CORTLANDT STREET, NEW YORK. K T
IZDELUJE IN PRESKRBUJE flakovratna pooblastila, rojaike proinje ln daje potreb«, aaavete v vadi vojaških ladevah. Rojakom, ki tele dobit* ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije f led« datuma iakreanja ali imena parniks.
Obrnite ee aanpno na njega, kjer boste to*no in u Udr... P-
rtreieai
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Ljubljana, Prešernova ulica št 3.
Največja slovenska Hranilnica.
Koacen leta 1915 je iaeia »log	Hezeraegt nkbda
48,500.000 kron.	1,330.000 kron.
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje im>
4'«%
brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade
Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%%f izven Kranjske pa proti 5%% obrestim in proti najmanj %% odplačevanju na dol*.