»Štev. 3. Ljubljana, meseca marca 1887. Tečaj V,
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
--g-----
Izhaja muki mesec enkrat in se. pošilja udom hrezplaf-nn; neudom za 1 gld. .10 kr. na leto.
Inserati in priloge raf unijo m po najnižji ceni. — Lelnma za ude znaša samo 1 gld.
Illisi'i;: Naznanilo. — Naravni in umetni roji. — Bolezni dreves. (Dalje.) — Naši dopisi. — Vprašanja in odgovori. — liaznoterosti. — Oznanila. — Imenik.
Naznanilo.
Dne 3. aprila t. 1. ob 4. uri popoldne bode v Lescah pri
Krištofu obeni zbor našega društva.
Predložil se bode letni račun za leto 188o.
Na to razni nasveti in pogovori.
K obilni vdeležbi prav vljudno vabi	odbor.
-x-
Naravni in umetni roji.
(Spisal Iv. .lurančič.)
Kakor je že večkrat kdo vprašal, kaj liilo bi prej, ali jajce ali kokoš, tako se je tudi že stavilo vprašanje, ali bi bil roj prej ali starec, ker je gotovo tudi vsak starec najpoprej roj. I/, rojev postanejo toraj starci, kteri spet roje oddajo. Po tem takem tekajo tudi v čebel nem življenji vse prikazni in spremembe v krogu: v geometričnem pomenu pa, kakor je znano, nima krog ne začetka, ne konca, toraj povsod tam. kjer nastavimo, je tudi začetek. Ker je pa tukaj predmet našega govora ravno ta začetek čebelnega življenja, storimo bolje, ako v tem redu ostanemo, da si mislimo roja prej bivšega, kakor starca. Tukaj hočemo toraj o raznih vrstah ali sortah rojev nekoliko pregovoriti. (Jotovo je to že skoraj vsakemu znano, vendar toliko omenimo, da celo ne izostane.
Roj je čebelno ljudstvo, ktero z matico svoje dosedanje stanovanje zapusti, da bi si poiskalo novo prebivališče iu ustanovilo novo družino ali družbo.
Silni roj imenujemo, ako celo ljudstvo zapusti svojo staro izdelano (s sa-tovjem napolnjeno) stanovanje vsled sile, ktero 11111 glad, nesnaga, molj ali nesposobnost prebivališča pouzroči. Slabo ljudstvo zapusti večkrat panj, če nima zalege, zlasti zadelane.
Pravi, naravni roj je pa ljudstvo, ktero pride iz močnega, polknatcga panja tako, da le en del čebel z matico panj zapusti, drugi del pa ostane še v panju. Ljudstvo, od kterega tak roj pride, imeuuje so starec.
Pri naravnih rojih razločujemo spet: prvičo, drugi če, tretji če, devičnike itd. Prvič je prvi roj, kteri so staro rodovitno matico zapusti panj iu se vzdigne na svojo samostaluost. Drugiči. trctjiči, itd. so pa roji, ki sledijo po prvičih in imajo vsi mlade, še neoprašeno matico.
Kakor je znano, so matične celice istinski uzrok, kteri prežene matico, koja potem s pridruženim delom čebel kot roj pauj zapusti. Kje pa ima ta povod ali nagon k rojenju prav za prav svoj začetek? — Toplo, nekoliko vlažno vreme je čebelam najbolj ugodno, takrat naj bolj leto in tudi največ naberejo, ter matica veliko zalege nastavlja. Ljudstvo so zelo množi in urno dela satovje, tako, daje panj v nekoliko dnevih polu. Vsak dan prileze več mladih čebel iz satovja in v kratkem času je pauj tudi s čebelami napolnjen. Vsled tolike množico čebel in njih neutrudljivo delavnosti in gibanja doseže gorkota v panju že visoko stopinjo. Ta gorkota, kakor tudi prirojeni nagon, napeljuje potem čebele k nastavljanji matičnih celic, ktere matica pri takoj enakomernej gorkoti in stanovitni paši hitro z jajčici zasede. Kadar so pa enkrat te matične celice zabubljcuc (zadelane), nima matica več miru v panju. Neprenehoma drvi sem in tja, boje se, da bo morala prepustiti kraljestvo svoji naslednici. Vsled tega nemira dobijo čebelo veselje k rojenji, kar se potem zgodi, kakor hitro vreme dovoli.
Natančni čas rojenja prvičev se ne da gotovo določiti iu spoznati. Drugiči in tretjiči zamorejo se pa celo zanesljivo pričakovati, ker z znanimi glasovi „Iii tö" in „kva kva" svoj prihod naznanjajo. Se celo posredovali iu odločiti da se čas takemu roju. Ako hočemo to veselje imeti, da bi ravno na dan sv. .lancza (24. jun.) roja dobili, odvzamimo kakemu močnemu panju matico, pa ne, da bi ga drugače oslabili, čebele bodo hitro nastavile več matičnih celic ua delavčno nezadelano zalego, iz ktere se že 10. ali 11. dan prva matica izvali.
Mislim, da bilo bi celo nepotrebno popisovati, kako so ravna z rojem, kadar se vsede. kako ga vsajati itd., ker je to gotovo vsakemu predobro znano. Akoravuo vsajanje in daljno oskrbovanje roja ne zahteva nikakovc posebno umetnosti, vendar vzročuje večkrat sitnosti in zadrege. .Marsikdo si veliko prizadeva iu poskuša roja, ki mu je ubežal, poiskati in vjeti, ter noče vzeti rojev, ktere bi dobil veliko ložje, ako bi svojo močne panje, kterih čebele leno pred žrelom lože, hotel deliti. V tej reči so pa ljudje še preboječi in malo skušeni, in vendar le ta sme so imenovati čebelar, kdor pomnožitev svojih panjev prav in umno ravna, tako rekoč: v rokah ima, pospešuje ali zadržuje, ne pa, da bi pustil vse po slučaju in po volji čebel, ktere mnogokrat ravno tedaj ue rojijo, ko bi bilo dobro; in spet rojijo, kadar je njitn in njih gospodarju škodljivo. Ako še potem premislimo vse težave in sitnosti, ktero nas zadenejo, kadar še kteri roj pride, da po dva vkup vsodeta, da pade kteri na drug panj, da se cclo nerodno iu neprilično vsede, da so matica zgubi, slednjič da še se vzdigne in odide, takrat ue hodemo čakali na negotove roje, temveč narejali si jih bodemo sami, kakor hitro ugoden čas pride. Se ve, da zamore to le ta storiti, kdor reč dobro razume ter celo naravo čebel v glavi in v rokah ima. Kdor pa tega ne zna in ne ume, ter je preboječ, naj rajši pusti in čaka naravnih rojev, da si vsaj dobrih ljudstev ne poškoduje.
Trditra, da je rojenje kot naravni način množitve bolji, kakor umetno delcnje ali preganjanje, ni popolno resnična. Gotovo nikdo nima čebel zavolj njih samih, da Iii živele eelo po svojem poželenji, ampak zavoljo koristi in veselja, kterega obilno vživamo, ako z njimi prav ravnamo. Kmetovalec tudi ne pusti svojih domačih živali po njihovem nagonu. Pri nekteiih zadržuje pomuožitev, da bolj močne in popolne dorastejo; drugim odvzame celo zmožnost plemenja, da so voljniše za vpreganje in sjiosolmiše za pitanje. To pa, mislim, bi le bedak mogel trditi, da to ne bi bilo prav, ker je naravi nasprotno. Ravno tako napačno je tudi sodbe sklepati zoper umetne roje. Razvidno je, ako se v pravem času stori, da se izleže več matic, leže se potem tudi več jajčie, izvali več delavk, kterc potem v dobri paši tudi več naberejo.
Kakor se drevesa na več načinov žlahtnijo, tako je tudi več načinov, po kterih se množijo čebelna ljudstva. K temu je najprej potrebna rodovitna matica ali vsaj mogočnost, da se matica izvali in oplemeni. Matica sama pa ne more celega panja (ljudstva) ustanoviti, temveč morajo primerna množina delavk obdajati: ni ravno potrebno, da bi bilo njih število od začetka zelo veliko, posebno pri zgodnjih pre-ganjavcih, ker se jim lahko s časoma s pridevanjein čebel ali zadelane zalege pomaga. Alnogo čebel za umetne roje dobi se, kadar so panji že bolj močni: že na panjevih durih in na stenah jih je mnogo, ktere lahko pometamo ali zajemamo s škatljico in jih devamo v prazen panj, potem pa spoljubno preganjavcem razdelimo. Veliko čebel leži leno brez dela pred žrelom v vročih dnevih, kterih ne moremo bolje porabiti, nego za umetne roje. Z dimom jih lahko veliko naženemo v prazen prostor panja, kjer jih prav lahko zajemamo. Tudi pri raznih drugih opravilih, posebno pri odjemanji medu, dobimo čebel za umetne roje ali za pridevanje slabim panjem.
Dodo li pa te čebele tako narejenim rojem ostale? — Gotovo, — do prihodnjega jutra ali vsaj do prvega lepega, solnčnega dneva; potem bodo pa šle na svoje staro, navajeno mesto, ravno tako. kakor če od soseda goloba kupiš in ga preueseš v svoj golobnjak.	(Dalje prihodnjič.)
-x-
Bolezni dreves,
(Dalje.)
3. Bolezni na lesu.
a) Rak. .Med vsemi sadnimi drevesi so posebno jablani najrajši podvrženi tej bolezni. Spozna se rakova bolezen, ako ima drevo na steblu ali pa na vejah klobasastc, vozlato izrazke, ki imajo v sredini pikast les, kar se vidi, ako se izrastek, ki včasih tudi razpoka, prereže. Drevesa z rakovo boleznijo poženejo le malo perja, ki je. včasih rumenkasto - zeleno, veliko suhega lesa. razpokano kožo in mnogo, a slabega, nedoraslega sadja.
Ako je drevo prej bilo bolno iu se bolezen ni prav odstranila. pritegne navadno rakova bolezen. Velikokrat nastane tudi iz drugih vzrokov brez poprejšnje bolezni. V tem slučaji oboli drevo zaradi sledečih vzrokov:
a) če sok ne more prosto krožili po poedinih delili drevesa, h) če se drevesu neprimerno gnoji, c) če jo zemlja za ono drevo nesposobna.
Sok zastaja liaradno zaradi tega, kor so jo hitro rastoči divjak požlahtnil s cepičem, ki počasi raste; ali pa, ker so jo kasno sadjo požlalitnilo s cepičem zgodnjega sadja; slednjič, kor so je pri veliki miižovnosti drevo pri cepljenji ali pa snaženji prehudo ranilo.
Posebno frišni gnoj, ki jo še. nesegujit, jo velikokrat vzrok rakove bolezni, n. pr. ruževina, mrtva živina i. t. d.
Ako jo zemlja premočvirna, premrzla, ako jej primanjkuje potrebno gorkote, tedaj nastane leliko rak. Vzrok je treba tedaj najprej poznati in odstraniti.
Frišni gnoj, ki so še okoli drevesa nahaja, naj so odstrani in s segnjitiin inešancem nadomesti. Iz premokre zemlje naj so nepotrebna mokrota odpelje, ali pa naj se drevesce v primernejšo zemljo presadi.
Za vzroki so mora tudi bolezen odstraniti. Kak naj so globoko do zdravega lesa gladko izreze; ko se jo rana nekoliko posušila. naj se s kotramom namaže. Ako nastanejo pri izrezovanji globoko rane, naj so kotram z zemljo pomeša, ali pa s šutnim pepelom, da se klej naredi, s katerim se rane zamažejo. Ta klej (kit) je tako močen in trajen, da skoro vedno ostane.
b) Smoli k a. Raku zelo podobna bolezen jo smolika. Pri črošnjah posebno in marelicah se ta bolezen nahaja. Sok, ki so nahaja v drevesih, so spremeni v gumo, ter lezo pri koži ven in se strdi. Drevesa dobivajo to bolezen posebno vslod tega. ako so velike rane slabo zacelijo, tako, da teče za časa velike vlažnosti sok iz njih. Tudi vreme ima velik upliv na to bolezen, posebno kedar so toplo ali mokro vreme naenkrat spremeni v mrzlo in suho. Pri koščičastih drevesih so sok zelö spremeni v gumo, ki zleze iz za kože na dan. Rolezen nastane tudi vslod močnega gnojenja ali pa premočno zemljo, ker dobivajo korenino preobilno hrane in so vsled toga sok pomnoži. Drevesa, ki trpe na tej bolezni, ostanejo sicer leliko dolgo časa, vendar se ne da tajiti, da opeša s časoma drevo vsled preobilne zgube redilnega soka, tudi sadjo se le slabo razvija. Najbolj škoduje bolezen breskvam, mora se torej hitro odstraniti. Sinoluikasta mesta naj so z mokro cunjo ali mokrim mahom povežejo, da so guma raztopi; mesta naj so potem večkrat sperojo s krtačo, pomočeno v lugu ali frišni vodi.
e) Gnjiloba str žen a. Ta bolezen nastane navadno vsled slabega oskrbovanja. Ako se rane, ki jih je drevesce dobilo pri pomladenji ali precepljenji ali pa, kedar veter ali sneg veje odlomi, ne zamažejo dobro s kotramom ali drugim primernim mazilom, tedaj vplivata zrak iu mokrota preveč na njo iu gnjiloba se pri rani kmalo prikaže. Od rane se gnjiloba daljo širi do sredine stebla, stržena, ki začne tudi gnjiti. Votlina, v ktori so gnjiloba nahaja iu mokrota nabira, se od spodej prevrta, da izteče vsa mokrota iz nje, od zgoroj pa so pokrije z desko, da ne more več mokrota v njo. Ivo vsa mokrota odteče, napolni so vsa votlina z raz-tolčenim ogljem ali pa s premogoviin pepelom in z desko pokrije. Dobro je tudi, ako se ves gnjili les izrežo, in rana z apnom in cestnim blatom, cementom ali pa s kotramom. ki jo z zemljo pomešan, namaže.
d) Oslabljenjo stebla. Velikokrat so posebno pri koščičastom sadji zgodi, da se steblo primeroma z vrhom ne razvija, nogo da zaoslaja v razvitku; in tako jo tudi z rodovitnostjo. Drevo ima pretrdo iu zalogljivo kožo, lako da so los pod njo ne more razvijati; vsled toga no moro drevo ludi vrhu oddajali dovolj potrebne hrane. Tomu so najložej s tem pomaga, da se na pomlad, in sicer pred, nego postane drevo muževno, narede z ostrim nožem zarezo okoli stebla. Vslod zareze,
ki sc. kmalo posuši, nastanejo mali jarki, ki storijo, da se steblo potem lehko razvija, kar se iz tega pozna, da so one zareze vedno širje; kajti razteguje jili razvijanje lesa pod kožo. To delo imenujemo narezovanje dreves.
e) Suhost vrha (zlatenica). Velikokrat opazimo, da postane v poletji na vrhu dreves perje rumenkasto. Mladike ne ženejo več tako, vidoma hirajo, kmalo popolnoma poginejo. Drevo je. začelo pešati, primanjkuje mu hrane. — Mladiko ua vrhu drevesa dobivajo navadno največ hrane iz korenin; če je ne dobijo, — zgrahi jih sušica. Kje tiči vzrok bolezni? Najbrže so pririle korenine v zemlji do trde plasti, do skalovja, ali pa do nerodovitne zemlje, ki nema hrane za sesalke; a tudi preobilna mokrota, ki se v plasti nahaja, je večkrat temu kriva.
V prvem slučaji ni mogoče staremu drevesu tako lehko pomagati; izkopavanje hi zahtevalo preobilno stroškov. V drugem slučaji pa naj se preobilna mokrota odpelje; to se zgodi, ako se okoli drevesa narede jarki, v katere se preobilna mokrota steka. Razvidno je iz lega, da je zelö važno, da se prej, nego se drevo sadi, zemlja dobro pregleda.	(Konec prihodnjič.)
-K--
Naši dopisi.
h Stare rani pri Postojini, dne 13. svečana. Dobro prezitnovauje čebel je zares mojstersko delo pri čebelarstvu, ter potrebuje izkušenega čebelarja. Mnogo se bere v čebelarskih listih, da je treba čebele za zimski čas dobro odeti, in jih proti mrazu zavarovati. Ali ravno v tem se tudi mnogi čebelarji v svojo škodo pregrešijo, ako čebele za zimski čas preveč odenejo. Vsaj tako sem se jaz letošnjo zimo pri prezimovanji čebel močno goljufal.
Prezimoval sem 70 pleinonjakov v čebelnjaku; kakor po navadi sem jih tudi dobro oilel. A na kar sem premalo ozir jemal. bilo je to, ker sem v jeseni od 40 panjov vse čebele pri življenji pustil in jih plemenjakom dodal. Vsakemu panju se je ljudstvo na ta način za polovico pomnožilo, vsled tega bilo je čebelam veliko pretoplo. Proti koncu proscnca so močno šumele in iz panjev silile. Proti temu ni bilo druzega pripomočka, kakor da som zadnji dan prosinca čebele odprl, da so se zunaj panjov osnažile, ker nikakor niso bile več zmožne blato še na dalje zadrževati. Ivo sein imenovani dan čebele odprl, so večinoma zunaj panjev na končnicah sedele. Pri življenji ostali so vsi panjovi. Ker ni bilo mogoče čebelam izlet še na dalje zabranjevati, sent 50 panjov dne 5. svečana v lpavo na zgodnjo pašo na risje peljal.	./. Sajecic.
Izza Mžaklje. Na svečanovo iu šttščevo vreme se pa človek res no more zanašati. Svečan je precej v začetku začel noreti in nam sneg ponujati. Posilil ga je nekoliko, a posebnosti ni bilo. Kar pa se po sili zgodi, nima posebne veljave, tako se je tudi v svečanu padlemu snegu zgodilo. Mraz je odjenjal, menda-ga je cvrtje pustnih „flaneovtov" pregnalo, ker je ravno takrat solnce obilo toplih žarkov na zemljo pošiljalo ter izvabljcvalo čebele iz panjov. Pustni pondeljek bil sem pri čebelah, ta dan odprl sem vse panjovc spredaj. Pri takem pregledovanji sem zapazil, da so čebele že nosile hlačico domov. Drale so teloh. ali kakor pri nas pravijo „kurico". Dober leden pozneje nosile so že silno pridno. Svečanovo slabo vreme v začetku spremenilo se je v poznejšem časti v prav lepo.
Minulemu svečanu nasledovati hoče sušeč. Ta mesec je glede vremenske stanovitnosti na slabem glasu. Pri nas posebno pazijo na god 40 mučencev, kterili spomin se obhaja dne 10. sušca. Ta dan, pravijo, določi vreme 40 dnem, t. j. kakorsno je vreme ta dan, tako bo 40 dui za tem. Opazoval som, kakošen bo isti dan. Zjutraj bilo je megleno, dve stopinji toplote po U. V sredi dopoklneta megla zgine, in pokaže se nam solnce, ter prav gorko obseva zemljo. Opoludno grem k čebelnjaku malo pogledat. Ko že kako dobro četrt ure okrog čebel stopam in panjove pri sprednji končnici odpiram. polasti se me radovednost kako je v panjovih. Začetkoma mislim samo kaka dva paujova pregledati, a ko delo pričucm. potrudim se, ter kolikor hitro mogoče vseh 14 panjov pregledam in osuažim. Pregledovanje me jc zadovoljilo. Vse je v redu. čednost sploh velika. Zapazil sem že trotovo zalego zadelano. Satovja že precej novega. Medu imajo še vsi panjovi dovolj. Jeden tukajšnjih čebelarjev mi je pravil, da je drugi dan že opazil izležene trote. Dobro znamenje, toda prezgodaj! Vreme ui tako ostalo, temveč se jo v prav neugodno spremenilo. Sv. Gregor, prvi kmetski pomladanski dan, jel seje v meglo zavijati, iz katere je dan pozneje začel sneg prav viharno naletovati. Vso noč ga je neslo in vrtilo, da ga je zjutraj že ped debelo pokrivalo kopna tla. Danes, t. j. pondeljek po sv. Gregorju, ga še ves dau vsipa in nosi, kakor hi se božič uazna-njeval. Zima in gosposka ne prizaneseti. Res. da ta sneg ne bo dolgo ležal, pa za čebele bo vendar predolgo, če prav ga v jednem tednu spravi. Kako dolgo se bo držal, sporočim prihodnjič.
h Brusnic. V zadnjej številki ste. nam prav lepo opisali, koliko koristi nam daje lepa slovanska lipa. Škoda, da nam tako malo časa cvete.
Mnogo brane čebelam daje tudi kostanj. Od nas nosijo nekateri čebelarji o kostanjevi paši svoje čebele k Vlahom, ter precej težke panjove domov prinesö; vendar je noša čez visoke Gorjanec jako težavna in nevarna.
Nemški čebelarji tudi akacijo k dobri čebelni paši prištevajo, le škoda, da je v naših krajih tako redka.
V Lipskem izhajajoči čebelarski list: „Bienen-Zeitung'' priporoča, neko posebno akacijo, imenovano „ Robin ia pseudoacaeia semper Hörens", ktera orl začetka junija do konec septembra cvete. Navadni akaciji je čisto jednaka, samo, da neprenehoma cvete, tako da je večletno drevo, vse poletje v cvetji, in ga čebelice obletavajo. Celo iz ajdove paše pripeljane čebelice še. dovolj živeža na njem dobe.
Navadna akacija se da s to požlalitniti, in že enoletno cepljeno drevo cvete celo poletje. Cepiči te akacije, dobivajo se pri „Alojziju Henglu v Lainzu pri Dunaju", po 10 novčičev komad, za 3—4 akacije pocepiti.
Neki čebelar z imenom „Putsch" je pocepil 12 akacij, ktore so pognale do meter visoke mladike ter cvetele celo poletje. Tudi od druzih nemških čebelarjev se poskušnje o tej akaciji jako pohvalno omenjajo.
Ker je ravno zdaj čas cepljenja, naj bi se tudi slavno naše čebelarsko društvo preskrbelo za cepiče ter napravilo poskušnjo v tej zadevi, in v svojem cenjenem listu o vspehu poročalo. *)	.... «.
*) Bodeino poskusili; Se večkrat nam kaj pošljite. Prosimo!
Lrrd.
Vprašanja in odgovori.
4. Vprašanja: Kaj je storiti s panjem, v katerem je bila gujiloba (gnjilobne čebele)? (J. S. v St.)
Odgovor: Ako je panj že slab, razpokan in od lesnega črva sneden, t. j. že lukenjčast, je narbolje, tla se sežge. (Je je pa panj še dobrega lesa in so deske (dilje) tanke, naj se pa panj z vrelo vodo dobro izmije in izpere, potem pa dobro posuši. Dobro je tudi, če je mogoče potem vse deske obrniti, to se pravi, da so notranje strani zunaj. Pri panjovih, ki so iz dobrih in debelih desk narejeni, je pa najbolje, ako se na novo postružijo (pooblajo). Ce bi pa vsled tega bilo potrebno žreblje na novo zabiti, zabije naj se v stare luknje les, da se molj ne more notri vgnjezditi.
6. Vprašanje: Ali bi se dobilo od društva cepičev? (A. Z. v Smrt.)
Odgovor: Da, in sicer brezplačno, samo za poštnino nam pošljite 3 poštne marke po 5 kr.
Raznoterosti.
Čebele v vojski. Posebno smešen je bil dogodjaj v danski vojski, ko je nek otltlelek konjikov prišel v dotiko s čebelami. — V nekem kraji je ajda posebno visoka zrastla, tako, tla je bilo več v okolici stoječih čebelnjakov iz ilovice narejenih popolnoma skritih. Ta konjiški oddelek imel je ukaz izvršiti vajo in odjaha po ajdi. Kar naenkrat je bil sovražnik preti njimi, brez da bi se ga bili kaj nadjali. Napad se je izvršil od vseh strani, in s tako močjo, da se je oddelek razšel, ter da je zdaj in zdaj zapustil vojak konja ter bežal. Pa vendar ui bilo, slišati ne strela ne tolčenja in ne „hura!" vpitja. Z bad rev je pa kar deževalo, ki so vojake in konje zadevali in zhaduli. Vojaki jahači so nevede več tistih čebelnjakov se svojimi konji potrli, iu čebele so se hotele za to neopreznost maščevati z bojem, v katerem ni strela, nc rožljanja sabel. Ta vojaški oddelek je vedel o tem sovražniku še več pripovedovati, a zapomnil si jo dobro, da se je takih krajev odsihdob ogibal.
-x-
Oznanilo.
Vsem naročnikom panjov naznanimo, da jim panjove odpošljemo proti koncu t. m. Šole dobe po dva brezplačno, kar več po 50 kr. to je za polovico cene.
"V :dccic\-em i333.e3a.-j.:
predsednik.
-X-
Ozn.a,nilo-
Na prodaj imam «1« IS čez zimo dobro ohranjenih panjov,
večinoma jako močnih in še s /.dat 110 zalogo medli.
Greg. Jabel.
župnik v liuduiku pri Ljubljani.
Oznanilo.
Čebelarsko iu sadjerejsko društvo ima \ društvenem sadnem vrtu \ Kadoljiei vet- sto visokodehelnih jablan jio ill) kr. „ „	» hrnšek „ 45 „
„ „ orehov	„ 10 „
nekaj jabolnčnih iu nokaj hruševih pritlikoveev za oddati. Xoudoni jo cena /a III kr. višja.
Naročila naj so blagovoljno pošiljajo g. H o mann, trgovcu v Iladoljici. ki je ob jednein odbornik našega društva in oskrbnik vrta, iu sicer o pravom času. *)
PrcdsednUtvo.
*) Naroči s« tmli laliko pri predsedniätvu.
-K--
Oznanilo.
Podpisani ima v svoji drevesnici ua Studenčicah blizo postajo L-sce-Bled (Lees-Veldes) na Kranjskem na prodaj:
1900 prav lepih po 4 leta starih moštovk (Mostbirnbiiume), 000 „ „ hrušok žlahtnega plemena. 1200 več sortnih jabolčnih dreves. 11 ruševa drevesa po 45 kr. •labolčna „ „ 85 „
Janez (Joyaht, posestnik.
-x-
Kot novi udje so društvu pristopili p. n. gg.
Janez Valenčič, trgovec v Trnovim, Franc Kumer, /.upnik v Mošnali. Fran Murnik, c. kr. stotnik na Bledu. Jože Jurca, pos. v Bukuji, Franc Bizjak, pos. v Draževniku, Antl. Hegoršek. cerkv. v Smariji. *) Jože Kotnik, učitelj v Žusenu, Janez Jane, pos. v Begunjah, Matevž Flis, pos. v Stob, Janez Kumauer, mestni kaplan in
benef. v Kočevji.
^---—
*l Od Ida 18SU. v imeniku izpuščeni.
*) *)
*>
Janez Pristov, pos. v Lešah, Val. Serajnik, učitelj v Šentjanžu. Luka Kepec, pos. v Lukovici, Anton Urli, pos. v Gor. Stranjah, Tomaž Oradišek, pos. v Sp. Stranjah, Martin Jeretin, tajnik c. kr. okrajnega
glavarstva v Litiji, Matija Mrak, kaplan v Gorjah, J. Matic, pos. v Mostah, J. Gracel, mesar v Predtrgu.
I.istuifit uriMliiiMlt».
Vam pozneje Vstrežemo.
O. Kij. v Smli. Take tinte uij tu reč moč dobiti, morebiti
Odgovorni urednik Anton Klein. — izdajatelj Janez Modie, društveni predsednik.
Laatnlna „Ocbelarakega In «ailjornjnkiitj» drultva za Kranjako". — Natisnila Klein In Kuvač t Ljubljani.