glovenšKb
XIII. letnik.	V	florici,	fine”	18. ninjji 1005.	20.	številka.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.	Tiska	»Narodna	tiskarna"	(odgov.	J.	Marušič)Jv~3orici.
Nirnfnliin In ni-zninlla i p r r | r m a
upravniSIvo v Gorici, SemeniSka ulica 5 16 Posamezne Številke se proda|a|o v loba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSfu nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Rlva Como) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se rafunijo po pelit vrstah, in sicer: te se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Vef-krat po pogodbi.
rhap vsakuVtrle ob 11 ^ uri dopoldne Rokopisi se ne vrn fajn. Neltankovnn: plstna se ne spre jema jo.
Cena i st ti znaš: za celo leto 4 krone za pol leta 2 kroni Za manj premožni za celo leto 3 krone za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cen; listu 5 K, zn drugt de/ele izven Avstriji fi K.
Rokopise sprejem: .Narodna Tiskarna* v Gotici, ulica Vet turini St. 9.
Majski izlet
krščanskega delavstva na Skalnico — Sv. Goro.
„Na ravnici vrlm Skalnlce zelene \ rahli zemljici skrivnostna roža žene.*
Vreme nam je bilo nasprotno, a nebo nam je bilo milo! Kakor na višjo povelje jo moral dež ponehati od začetka procesijo doklor so nismo vrnili. Pred procesijo jo bil dož in na večer je bil zopet dež. Mi pa smo šli v lepem vremenu in smo zborovali pod jasnim nebom.
Ne bomo opisovali krasne majske slavnosti na široko. Kdor hoče imeti o tem pojem, mora udeležiti se sam I
V	soboto zvečer ob Vr, je imel č. g. dr. Andrej Pavlica govor v cerkvi sv. Ignacija. Predmet njegovega govora je bil: Sv. J o ž e f j e bil pravičen mož. Bog ga je povišal, ga je izvolil za varuha edinorojenemu Sinu, za zakonskega moža Materi Božji zato, k e r jo bii pravičen. Pravičnost in zlasti pravičnost z ozirom na bližnjega je poglavitna krščanska čednost, je steber, na katerem sloni ves družabni red. Če izpodmaknete hiši podlago, če izpod-maknete stebre, na katerih sloni, mora razrušiti se. Tako je s človeško družbo. Če izpodmaknete steber pravičnosti, mora družba razpasti. Zato priporoča sv. pismo pravičnost zelo slovesno. In to sveto čednost je imel sv. Jožef v najboljšem pomenu besede, ker ga sam Bog imenuje v sv. evangeliju pravičnega moža. Njegova pravičnost je svetilka kot jasno solnce na nebu. O Njem poje sv. cerkev: „Ti, Jožef, ti krasota neba, ti upanje naše in steber sveta*1. Sv. Jožef je steber rveta, ker nam daje izgled se svojo pravičnostjo. Zato ga je Bog tako visoko povzdignil. Dokler ne bodo ljudje tega pravičnega moža posnemali, ne bode bolje na svetu. Nastala je med ljudmi zmešnjava, ker je zmanjkala pravičnost,
ljudje 30 začeli vpiti na pomoč, kor so ruši steber pravičnosti, kakor vpijejo na pomoč ljudje, ki so v hiši, če opazijo, da se hočejo hišni stebri podreti. Izginila je pravičnost, zato se stiskajo drug drugega, se odirajo, goljufajo, pobijajo ( itd. Nastala je med nami needinost, kor so je porušil s t o b o r pravičnosti in . nravstvenosti, na katerem sloni sloga in j vzajemnost, lustitia fundamentum regno-j rum I Pravičnost jo podlaga kraljostvom.
i	Veliki vladika Strossmayer je izrekel v tem oziru globok izrok: „Le to jo trajno, je lepo, je vzišono in koristno, kar se opira na pravičnost, ne pa na to, kar v s t v a r j a s i 1 a“. Če bomo pravični, če bomo posnemali pravičnega moža sv. Jožefa, bomo tudi mi dospeli do časti, do povišanja, do zmage. Pravičnost daje, po nauku sv. cerkve, človeku moštvo, mu daje pogum in moč, nasprotno pa mu nepravičnost jemlje moštvo, mu jemlje pogum in moč. Kdor ni pravičen, je boječ. Bodimo torej po izgledu svojega patrona sv, Jožefa pravični v vseh rečeh, pa bomo možje, bomo pogumni in močni. Kot pogumni in nevstrašeni možje bomo doBpeli do zmage, do časne in večne sreče.
V	nedeljo zjutraj ob 3l/a je bila v cerkvi sv. Ignacija sv. maša, potem skupno obhajilo. Točno ob 4'/a so prišla pred cerkev sv. Ignacija društva : „Ka-toliško delavsko društvo11 iz Mirna, „Ka-toliško delavsko društvo" iz Podgore in „Marijina družba" iz Podgore. Vsa tri društva so imela zastavo. „Marijina družba" iz Kamenj je že prej prinesla svojo zastavo. Razvila se je lepa procesija, ki je imela štiri pevske zbore, ki so krasno peli Marijine pesmice po poti. Pred procesijo je bil križ, za njim pa zastava „Slovenskega katoliškega delavskega društva" iz Gorice.
Prišedšim na Sv. Goro prišla je sve-togorska cerkvena zastava naproti. Topiči so se oglasili. Marsikdo je bil do solz
ganjen, ko so so začeli v prostorni cerkvi na vseh straneh oglašati pevski zbori pozdravljajoč Marijo, gorsko kraljico. Ljudstva je bilo mnogo več ko lansko leto ob tej slovesnosti. Upamo, da bo prihodnjo leto slovesnost še večja.
Okolu 9 ure jo stopil na prižnico veleč. g. prelat dr. G a b r i j e v č i č, ki je govorii poljudno, kakor zna on, o češčenju Marije, matere Božje, ki človeka povzdiguje in ga požlahtnuje. Že telesna mati vpliva na svoje otroke blagodejno, koliko bolj Marija, nebeška mati. Častimo jo torej vsi, očeljo, matere, sinovi in hčere goreče I Na koncu je prosil Marijo, naj nas blagoslovi vse.
Po govoru jo bila sv. maša, pri kateri sta pela združena pevska zbora go-riški in podgorski, katerima so se pridružili tudi mirenski pevci. Potem so bile litanije z blagoslovom.
*	*
♦
Po cerkveni slovesnosti razvila seje pod jasnim nebom ljudska veselioa, ki je biia podobna taboru. Čč. gg. frančiškani so* napravili mal oder za govornike. Pesem seje vrstila za pesmijo. Mej tem stopi na oder blagor, gospod dr. Josip Dermastja, ki govori jedrnato in krepko o novi svobodi in pravi sreči. Liberalci vpijejo: Vse za svobodo, v resnici pa so pravo svobodo le poteptali. Njih otroci, rdeči socijalisti, hočejo tudi svobodo, a le za-se, drugim, ki so drugačnega mišljenja, je ne privoščijo. Prava svoboda in prava sreča je mogoča le na podlagi krščanskih resnic. Lepi govor g. dr. Drniastje je napravil globok vtis. Burno ploskanje na koncu je pričalo, da je govornik govoril prepričevalno. Želeti bi bilo, da bi g. doktor objavil svoj govor.
Predsednik „Katoliškega delavskega društva" v Mirnu g. Jožef Cotič je v prav iskrenih besedah izrekel pozdrav nSlovenskemu katol. delavskemu društvu" v Gorici in vsem zborovalcem.
LISTEK.
Kramar na vasi.
Oj to vam je življenje, ko pride kramar po vasi. Vsi poznamo Jerneja z Rovnce in vsak rad kupi pri njem. Tako le proti poldnevu je prišel navadno k nam.
— Ne bo nič, dejala je mati, a Jernej jo tega že vajen. V hišo gre in razloži tam svoje stvari po mizi. Kmalu nato pride v sobo še ta ali oni otrok in začne se barantanje. Lepe rute ima v krošnji, lepe molke in tudi ogledala in svete podobe, orgljice in petelinčke, lepe pisano razglednice in pisemski papir z velikimi rdečimi rožami.
— No, mama, bo kaj kupčije?
— Smo že zadnjič kupili, kdo bo vsak dan denarja dajal I
— Lejte tu, lepe rute imam, tu le za Francko kupite jedno.
Baranta se sem in tja in slednjič se pogodi za ruto.
Seveda s tem ni konec.
To bi se šo kupilo, pa to in tako naprej*
Vidite, tako je kramarjevo življenje na vasi, lepo in vebelo. On nosi novice od soseda do soseda, on prinaša dekle-
tom pisanih rut in takih lepih stvari, on zabava otroke ; le gospodarji, ki navadno morajo vse plačati, niso ravno Židane volje.
Bilo je pred nekaj časom.
Ravnški Jernej je pridno kramaril in hodil od hiše do hiše, in usoda ga je zanesla tudi pod streho, katere gospodar je bil Mora. To vam je pošten možakar, le njegova stara mu dela včasih kako preglavico. Semnja in kramarja se je Mora na celem svetu najbolj bal, kajti takrat je bilo treba vedno le dajati in dajati in ženica njegova je vsakokrat nakupila celo kopo rut in obrisalk, žlic in posnemalk, katerih seveda naš možak ni nikdar videl. On se je brisal vedno le v staro platneno obrisačo in jedel svoj živ dan z leseno žlico.
Godrnjal je sicer vedno, a ženica ga je potolažila, češ, to je za posebne priložnosti. Žalibog, on teh »posebnih priložnosti" ni nikdar dočakal.
Torej pri Mori je bil takrat Jernej.
Kramo je lepo razložil po piškavi mizi, vse po vrsti, rute, rutice, pisane nogovice, vrvice za čevlje in bogsigavedi kaj še.
—	No, mati, danes pa danes. Vse imam, kar rabite, za vas in tudi za vašo Micko.
Prišla je tudi Micka, Morova hči, in začela je zbirati in pregledovati. Pisana, lepa ruta, ja, povejte mi, katero dekle na nsši Gori bi se je branilo ? Jaz pravim, nobeno. Tudi Micki so rute vgajale, pogledala je mater in vzeli sta vsaka jedno.
Mora je pri tem pogledal skozi
okno
Karavde ima tudi Jernej, lepe in svetle. In dekle za ženitev kot Micka ne sme biti brez njih, kaj bi dejali po vasi.
Tudi karavde sta kupili. Mora je takrat hudo zakašljal.
In tako	je šlo dalje. Račun je znašal okolu 10	kron in	ženica	je	prav veselo	odštela Jerneju	novce	iz	moževe
mošnje.
Hči in mati sta	odšli	v	kamrico,
Mora je pogledal Jerneja skoro jezno, a koj mu je šinila dobra misel v glavo.
— Ti, Jernejče, mu pravi, pri meni menda si zadovoljen, a nekaj te prosim: pojdi tja le k sosedu Molku, tri hčere ima in stara je taka kot moja, tam se ne boš kesal, da si me ubogal.
— Bom, dejal je Jernejče; pa z Begom za sedaj.
— Z Bogom, dejal je Mora in se veselil, da bo tudi Molek enkrat pošteno prišel v škripce.
Socijalisti si prizadevajo, da bi nas pridobili in vjeli v svoje verige, a mi gremo naprej z Bogom in z Marijo, kakor kaže naša zastava. Nas je <tedAo'več I Govornik jo žel občo hvalo ih čestitanje.
Ko odpojejo pevski zbori par pesmic, nastopi č. g. Josip Kosec, župnik ia Kamenj, ki v eno uro trajajočem govoru pojasni škodljivost nezmornega vživanja alkoholnih pijač. Resnica dola narode svobodne in močne. Resnice pa ne iščimo v alkoholu I Z alkoholom se otemnuje razum in se jemlje človeškemu telesu moč. Zato vidimo, da propadajo narodje, ki so udani alkoholu in da postajajo vedno večji sužnji drugim narodom.
—	Ta krasni govor bomo objavili v celoti. Govorniku so na koncu od vseh strani čestitali.
Ker je že odzvonil poldne, zaključil je zborovanje č. g. dr. And. Pavlica sc „slava"-kiicem na Marijo in Jožefa in z „živio“-kIicem na občo mater sv. cerkev, na mili slovenski narod in na ljubljeno domovino Avstrijo. Na te besede so vsi zborovalci dvignili svoje klobuke in sč srčnim navdušenjem zavpili trikrat: Slava in trikrat: Živio, da se je daleč razlegalo.
Razšli Brno se v svetem veselju in navdušenju kličoč si drug drugemu : Z Bogom, z Marijo in Jožefom 1 Na svidenje drugo leto I
Zahvala.
Podpisani odbor si šteje v dolžnost, da izreče prav toplo zahvalo vsem, ki so pripomogli, da se je obnesel majski izlet krščanskega delavstva na Sv. Goro in javni shod pod milim nebom veličastno, kakor nismo mogli niti pričakovati pri tako slabem vremenu. Pred vsem izrekamo zahvalo čč. gg. f r a n č i š k a-n o ra na Sv. Gori za vse usluge, čč. oo. kapucinom in oo. jezuitom v Gorici, ki so pomagali spovedovati ter veleč. g. prelatu dr. Ga b r i j e v č i č u,
čez pol ure je bil Jernejče že tam.
— Hoj, dober dan vam Bog daj,
mati I
-- Bog daj, Bog daj I
— No, ali bo kaj krame?
— Nič, danes nič.
— Hm, pa za dekleta kaj, lepe reči imam. Tudi Morovka je kupila za svojo.
— Kdo? Morovka? Pa sedi, sedi I Bom poklicala punce, morda rabi katera kaj.
. Začetek je bil dober.
Vse tri so prišle, in tudi oče Molek je prišel iz hleva.
Jernejče je koj začel ponujati svoje stvari in hvaliti Bvojo robo.
— Joj, to so vam rute, vae naj novejše in Morovka je kupila tri take za Micko.
—	No,	vidiš,	dejala je Molkovka
možu, še Mora Bkrbi za svojo hčer, ti pa nič.
In začela je odbirati rute in dekleta seveda tudi.
Vsaki troje je zbrala.
— No, pa lepe nogovice imam. Pisane	in	bele,	ja, tudi	Morovka	jih	je
kupila.
— Kaj Mora, zagodel je stari Molek, ta lahko,	a jaz	—
—	Oče,	dejal	je	Jernejče,	saj	ia
da je vodil procesijo in nas razveselil in navdušil v Marijinem svetišču s prekrasnim govorom. S posebno hvaležnostjo se spominjamo »Katoliškega delavskega društva" v M i r n u, ki je prišlo s »vo jim dušnim pastirjem č, g. G. Pavletičem in nas počastilo s pevskim zborom; dalje »Katoliškega delavskega društva'1 » Pod-gori, zlasti »Marijine družbe" v Podpori, ki je povečala s svojim pevskim zborom v cerkvi in zonaj cerkve slovesnost zelo; dalje .Marijine družbe" v Kamnjah, ki je tudi prišla s6 zastavo in s pevskim zborom. Hvaležno omenjamo društva „S k a 1 n i ce“, ki se je udeležilo v največjem številu z društvenimi znaki v spremstvu svoje predsednice go-spice Mirke Holzinger pl. VVeidih. Bodi srčno zahvaljen preč. g. župnik K o k o š a r, ki je goriške pevce izuril, pa tudi blagor, g. učitelj Justin, ki je goriški in podgorski pevski zbor vodil v cerkvi in zunaj cerkve. Zahvala bodi izrečena vsem govornikom, zlasti blagor, g. dr. Dermastji in preč. g. župniku Kosecu in vsemu občinstvu, kije prihitelo v nepričakovano obilnem Številu v nedeljo in že v soboto na ljubljeno Skal-nico. Vsem kličemo: Hvala! Nasvidenje drugoč pri Mariji svetogorski.
Odbor „Slov katol. del. društva"
v Gorici.
Politični pregled.
Naš avstrijski državni zbor.
—	V soboto je poslanska zbornica rešila zakonski načrt glede krošnjarstva. Ponovila je zopet svoj sklep, po katerem imajo deželne vlade pravico prepovedati krošnjarstvo. Potem, ko je zbornica rešila zakon krošnjarstva, je prišel v razpravo zakonski načrt glede ustanovitve italijanske pravne fakultete v Roveretu. Govorili so razni poslanci. Italijanski govorniki zahtevali so, da bodi sedež italijanske pravne fakultete in kasneje tudi vseučilišča v Trstu. Posl. Plantan je rekel, da nimajo njegovi somišljeniki nič proti nstanovitvi italijanske' pravne fakultete, ako se objednem ustanovi v Ljubljani tudi slovenska pravna fakulteta. Odločno da so proti tema, da bi se italijanska pravna faknlteta ustanovila v Trstu ali pa t Kopra. Ustanovi naj se v kakem mestu, ki je popolnoma italjanako in ki leži neiikljačno na itaUanskem ozemlju. To stališče je v kratki izjavi označil v imenu »Slovanske zveze* posl. dr. Ploj, rekoč: Razprava o vladnih predlogah pri prvem branju je le razvada iz časa obstrnkcije. V proračunskem odseku in pri drugem branjn bodemo obširneje označili svoje stališče. Danes pa izjavimo troje: 1. Mi Slovenci in Hrvatje priznamo Italijanom pravico, da zahtevajo in dobe italijansko univerzo. 2. Italijanska univerza pa more biti le na čisto italijanskem ozemlja, torej ne v Trstu, ne v Gorici, ne v Kopru, ne v Zadru. 3. Ob r iem zahtevamo vsaj pravno fakulteto v Ljubljani. Naučni minister Hartel je pa rekel, da naj bi bili Italijani le zadovoljni s tem, da jim vlada nndi italijansko pravno fakulteto v Roveretu. Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da je vlada odločno nasprotna temu, da bi se ita-Ijansko vseučilišče ustanovilo v Trstu. Konečno se je zakonski načrt odstopil
poznamo. če iina Mora za eno nogavico, imate vi za tri pare.
— Seveda, prav praviš, dela je Molkovka, jaz tudi zmerom trdim, da bi on pustil svoja dekleta nage okoli hoditi.
Molek je molčal, Jernej je ponujal nogovice in spodveze, trakove iu vrvice in vesel je bil, da je poslušal Morov nasvet.
— No, ti si že pametna, ti, dejal je Molkovki; dandanes dekle ne more hoditi tako, kot včasih ; posebno pa še take le mlade in lepe, kot tvoje.
Tu je bil vrhunec vsega. Mati Molkovka je bila vsa v ognju in stari Molek niti ni prišel več do besede. Šele ko je bilo treba plačati, so ga potrebovali, in ženica se je seveda jezila, da gre tako trdo od njega, četudi daje za Bvoje otroke.
Plačal je z veliko nevoljo precejšnje število kron in Jernejček je odšel smejočega se lica.
Ro sta se pozneje srečala z Moro, sta se prav zvito nasmejala, kajti oba sta imela vzroka dovolj se zvito smejati svoji pretkanosti.
Tako, vidite, je življenje kramarja na vasi.
Janko bratina.
proračunskemu odseku. Državnozborsko zasedanje su je za zdaj odgodilo, iu sklicani so na kratko zasedanje nekateri deželni zbori, a že 0. junija pride državni zbor po dosedanjih dispozicijah zopet skupaj.
Sklicanje deželnih zborov. — „Wiener Zeitung* od 14. t. m. je priobčila cesarski patent od 10. t. m„ s katerim ata sklicana deželni zbor niže-avstrijski in bukovinski za dan 17. t. m. v svoja zakonita zborovalna mesta. Istrski deželni zbor je sklican za dne 25. t. m. v Koper. Nadalje sla bila sklicana, odloženi*, deželna zbora češki in predarelski, in sicer prvi za dan 17. t. m., drugi pa za 18. t. m., da pričneta zopet svoje delovanje.
Desetletnica ministrovala. —
V	torek preteklo je deset let, odkar jo bil imenoYan za ministra zunanjih zadev grof Goluhovvski. Zato so se mu pred-stavili ta dan vsi uradniki zunanjega ministerstva ter mu častitali. Počastil ga je s svojim obiskom celo naš cesar ter so mudil pri njem pol ure. Grofn Golu-hovskemu častitala sla tudi italijanski minister za zunanje zadeve Tittoni in pa nemški kancelar Biilovv. Zadnji je izrazil v svoji častilki željo, da bi Golnhowski dočakal tudi dvajsetletnico svojega ministrovanja, kar je popolnoma umevno.
Na mestnih volitvah na Dunajn v XXI. novem okraju sta bila v tretjem razreda z veliko večino proti socialističnim kandidatom izvoljena oba krščan-sko-socijalna kandidata. Tudi v okrajni svet je bilo izvoljenih 10 krščanskosocialnih kandidatov.
Francozko - nemška pogajanja glede Maroka. — V političnih krogih zatrjujejo, da se pogajanja med Francijo In Nemčijo glede Maroka nadaljujejo ugodno v Berolinu. Vzajemna pojasnila utegnejo kmalu dovesti do popolne rešitve vprašanja.
Dogodki v Rusiji. — V ponde-ljek po noči so v Rigi blizo Grimber-gerjevega vrta neznane osebe vrgle bombo proti enemu policijskemu komisarju in dvema redarjema. Komisar in en redar sta bila težko poškodovana. Drugi redar, ki je preganjal zločince je bil ubit s streli iz revolverja. Redar, kateri je bil zadet od bombe, je tadi za ranami amrl.
Rusko-japonska vojska.
Konštatovalo se je, da je baltiško brodovje na francoskem ozemlji napravilo postajo za brezžični brzojav ter potom istega preko Saigona odposlalo poročila v Petrograd.
* *
♦
„Daily Telegraph" poroča iz Tokija od 16. t. m.: Glasom poročila nekega norvežkega parnika, ki je dne 12. t. m. dospel v Moji, je bilo dne 11. t. m. med 8. in 11. nro zjutraj slišati streljanje topov ob 33 stopinj 45’ severne širine in 129 stopinj 29’ vztočne dolžine. Možno je bilo opaziti stresanje, ki ga je povro-čilo streljanje topov, vendar se radi megle ni zamnglo ničesar videti. Videti je bilo japonsko torpedovko, ki je plula proti gori označeni smeri.
* *
*
„DaiIy Telegraph" poroča iz Tokija od 15. t. m.: V viharja, ki je razsajal več dni, je pomožni križar ,,Neko-maru“ blizo Fuzana zadel na skalovjo ter se poškodoval. Dva parnika sta na delu, da rešita križarja.
* #
♦
„Agence Havas“ poroča iz Saigona : Admiral Jouquieres je brzojavil iz Na-tranga, da je preiskal vse zalive obrežja do Turana, ne da bi naletel na kako raško vojno ladijo.
# «
#
Vlada je prepovedala izvažati premog v Saigon. Ta prepoved ostane toliko časa v moči, dokler se bodo ruske vojne ladije nahajale v indo-kitajskih vodah.
*	*
Sedaj se ve za gotovo, da se baltiška eskadra, potem ko je za nekoliko časa zapustila zaliv Honkoe, zopet povrnila tjakaj, kjer se je usidrala.
Dopisi.
Iz Nabrežine. — Prvega meseca majnika se ni delalo v tnkajšnjih kamno-’ lomih in to zaradi ljubega miru, da bi
ne prišlo do kake rabuko mod „rdečirni“ in „črnimi“. Tri četrtine delavcev niti ni prišlo v Nabrežino ta dan, ampak so ostali doma. Zalo pa je bila vsa slavnost, I ki so jo vprizorili norija listi, nekako 1 precej kiljava. Dasiravno je tekal Kopač pš svojimi podrepniki cel leden po Furlaniji agitirat za udeležbo, jo prišlo le malo Furlanov v Nabrežino. Na postajo Bivio, kamor so šli korporativno s tremi godbami čakat sodruge iz Trsta, so prišle štiri osebe: Kopač, „njegova“ Uršika in še dva sodruga. Pri glavnem obhodu, ko bi morali biti vsi sodrngi skupaj, so našteli z vsemi „garzoni" vred 360 oseb. Na programu je stalo, da bodo svirale tri godbe do polnoči. Ker niati imeli komu svirati, sti odšli križka in mavhinjska godba kmalu po četrti uri. Imeli so tudi javni shod in sicer na dvorišču g. Tan-ceta. Kakor poroča „Rdeči prapor", je govoril Kopač med drugim o osemurnem delavniku. Tisti pa, ki so bili na sbodu, so slišali, da je Kopač rekel: „Mi (Kopač, direktor Rimskega kamnoloma, kojega nameravajo souijalisti prevrati) bomo delali tudi 15 ur na dan, samo da bomo vse druge gospodarjo uničili". Mi pa pravimo: Slobodno vsakemn, tudi če hoče delali 20 ur na dan ; to je pa gotovo, d» Kopač po 15 nr na dan svojega jezika ne bo brusil, druzega pa že tako no zna delali. To je pravi „švindel“.
Vera je zasebna stvar, mi pa pustimo vero pri mirn. Tako govorijo so-cijalisti, ktdar vabijo v svojo družbo. V resnici je pa stvar vsa drugačna. Ni davno od tega, ko je neki prvak naših socijalistov v javnem prostoru rekel: „Mene je sram, da sem krščen". Kaj pa porečete o dejanju, ki se je zgodilo pretečeni teden v Rimskem kamnolomu. Nekdo, baje iz Volčjega gradu, je prinesel križec, kakoršne imajo verniki pri ,,pat-noštrih" in s klicem: „ta je čern“ je zagnal križec na tla. Potem so on in njegovi sodrngi na križec pljuvali in ga z nogami teptali. Strašno I
Iz Mirna. — (Mirenske novice.) — Izleta na Sv. Goro so so udeležili vsi naši fantje. Pokazali so s tem, da so nevBtrašeni proti raznim Bla-bim — vremenom. Pokar.ali so se naši fantje ta dan kot izvrstni pevoi in mirni fantje. S tem so zadali dobro klofuto znani klepetulji iz Gosposke alice. Zapeli smo gori zopet par pesmi, ne da bi nas kdo nadlegoval, kajti na Sr. Gori ni bilo — mirenskih policajev.
Razgrajali s o po Mirnn nekateri delavci-kamnoseki ter peli italijanske nesramne pesmi, in celo latinsko maš.) so krulili po vasi. G. župan I Policaji, kje ste bili ? Če kak naš fant opoldne na vasi zanka, je hitro mož postave za njim.
In ti „Soča“, ki slišiš vsako .klerikalno" miš zašnmeti, kje je troj dopisnik, ko se po Mirnu italijansko kruli? „Soča“ ježe parkrat omenila italijansko petje na deželi ter pri tem zagovarjala pevoe nekaterih narodnih društev, češ, oni niso ti, ki italijanski pojejo. Resnica pa je nasprotno, kajti ravno pevci liberalnih društev iz Vrtojbe, Št. Andreža in Mirna ob vsuki priliki italijanski krulijo. Če hoče „Soča“ dokazov, razpolagamo ž njimi.
Iredentovske demostracl-j e tudi ni videl vsevidni .Sočin" dopisnik.
Utok poti volitvam so vložili nekateri posestniki.
Čevljarski tečaj prav dobro napreduje. Za binkošlne praznike se otvori razstava v njem izvršenih del. Zaradi tega. ker bo razstava združena s koncertom, ne bo imelo ta dan .Kal. del. društvo" veselice, kakor sem zadnjič poročal.
Nevarno obolel za vodenico je naš bivši pevovodja g. Ferdinand Vodopivec, nadučitelj v pokoju.
Novo društveno sobo ima „Kat. del. društvo, ker dosedanja je bila premajhna.	—k.
Iz Divače. — Veseli dan je bil za Divačo dne 14. t. m. Tržaško „Slov. plan. društvo" je prvikrat razsvetlilo .Cesarjevič Rudolfovo jamo", kalero je omenjeno društvo vzelo od divaške občine v najem. Že 21 let je, da je jama iznajdena, pa kako malo je bila od Slovencev obiskovana 1 Obiskovali so jo Čehi, Nemci, Francozi, še celo Japonci; mnogi Slovenci pa še znali niso, da je tak biser skrit v bližini divaške postaje.
14. t. m. bo se Slovenci osvedočili o krasoti divaške vilenioe. Prihitela ao k razsvetljavi razna društva. Godbi iz Sr. Ivana in Sv. Križa pri Trstu ata »Tiralo prikladne koračnice in koncertne komade. Podružnica „Trž. Blor. plan. društra" bo
skrbela, da se slovensko občinstvo z jamo bolj seznani. Jama je vsak dan vse leto pristopna. Cena za poset .Cesarjevič Rudolfove jame" v Divači je sledeča : Pristojbina za jednega vodnika znaša za vsak poset jame ne glede na število posetnikov 3 K. Vstopnino plača vsaka oseba 1 K. Vstopnice se dobivajo pri vratarju na kolodvoru v Divači
Iz Šebrelj. — Pokazala se je ta bolezen med otroki, namreč nalezljiva davica, ki je pobrala že več otrok precej odraslih. Semenj sv. Jurja je bil dobro obiskovan. Drnzega, kar bi bilo vredno vsemu občinstvu in vsem čitateljem „Pr. Lista" razlagati in praviti, ni. Če bo kaj, se že sporoči.
Novice.
Kmetovale« v okolici goriški, ki izvažujejo zgodnji krompir na Nemško, opozarjamo, da lanska naredba, ki pre-povednje izvažanje krmo v tuje dežele, kateri prištevajo tudi krompirje še vedno v veljavi. Da toroj no bodo imeli sitnosti v lom oziru, je najbolie, da napravijo prošnjo na c. kr. kmetijsko ministerstvo, da jim dovoli izvoz za loliko blaga, kolikor ga naznanijo. Ni pa treba, d» se v prošnji navede množina blaga za vsakega posestnika pesebej, ampak zadostuje, da napravi županstvo prošnjo za vso občino in da navede približno množino krompirja r krir..alih ali ragonih. *Go-riška zveza" rade volje sprejme in odpošlje tako prošnjo.
Interpelacija. — V četrtkovi seji poslanske zbornice je inlerpeliral naš državni posl. dr. Gregorčič voditolja ju-slične uprave dr. Kleina zaradi imenovanja sodnega pristava dr. Mattionija de-želnosodnim tajnikom na tuk. okrožnem sodišču. Dr. Mattioni bil je namreč imenovan deželnosodnim tajnikom vkljub temu, da ni vešč slovenskega jezika, kojega znanje se je v razpisu omenjene službe odločno zahtevalo.
Visoki gostje. — V torek zjutraj pripeljal se je v Gorico poveljnik 3. voja fcm. pl. Succovaty, ki se je pa še isti dan na večer povrnil v Gradec in ni včeraj, kakor je bilo namenjeno, inšpeeiral vojaštva. Pride pa koncem tega meseca zopet, in takrat vršila se bo inšpekcija.
Dne 21. t. m. pa pride v Gorico Nj. c. kr. Visokost nadvojvoda Josip Ferdinand. Spremljalo ga bode 12 častnikov generalnega štaba. V Gorici ostane do 25. t. m.
Po 14-dnevnem bivanja v našem mestu odšel je v torek Don Alfons od tu ter se podal v Italijo.
Umrl je v Tolminu g. dr. Franc Prezelj, doktor prava v 32. letu. Pogreb bo danes ob 4. uri pop.
Za »Slovensko slrotišč.e": P. n gg.: I. P. 1 K, dr. Andrej Pavlica 5 K, ..Slovenska Beseda" 1 K.
Bog stotero poplačaj I
Dar. — Uprava .Pr. L.“ je prejela za ..Šolski Dom" 1 K, kalero je darovala družba „Slovenska Beseda".
Za Alojzijevlšfe: Nov odbor političnega in gospodarskega društva za kobariški okraj 10 K, neimenovana 4 K, proč. g. Ed. Štrekelj za nov kip M. B. 4 K.
Bog plati I
Romanje v Rim. — Rekli smo zadnjič, da mora odpotovati ali 29. ali 30. t. m., kdor hoče udeležiti se ita -lijanskega romanja v Bim. To moramo popraviti, kajti treba jo odpotovati že 29. t. m., da se doseže posebni vlak, ki pojde iz Florence dne 30. t. m. ob tl-36 zvečer. Toliko na znanje I
Radi pijanosti. — V letu 1904 je bilo sprejetih v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici 48 oseb, ki so zbolele le radi nezmernega vživanja alkoholnih pijač I [Od teh jih je 9 umrlo, 14tim se ni zboljšalo zdravje, 6tim se je izboljšalo zdravje nekoliko in 19 jih je ozdravelo. Najrnlajši pijanec jo imel 12 let II
V	ženski bolnišnici sti bili dve bolnici, ki sti zboleli le radi nezmarnega vživanja alkoholnih pijač.
Dr. Tuma iu »Slovenski Narod *.
—	Ni naš namen preiskavati, kje tiči pravi vzrok, da si posegajo zadnji čas pogostoma liberalni matadorji v lase po svojem načinu, ki je večkrat jako drastičen. Zdi se nam pa umestno, da za poduk in kratek čas svojim čitateljem doslovno priobčimo člančič, katerega^ je v svoji sobotni številki »Slovenski Narod" posvetil svojemu somišljeniku dr. Tumi. Ta članek se glasi:
„Najnovejši nažrt dr.Tnme.
—	Največji „projektenmaehBr“ na Slovenskem je gotovo goriSki ilr. Tuma. Vsak leden imu drugi' politične nazore in vsak toden ima druge projekte. Na ta način ja »rečno prišel tako daleč, da je na Goriškem popolnoma osamljen. Moi, ki je imel Se pred nekaj leti na Goriškem najsijajnejše stališče, ki bi bil porazil pri državnozborski volitvi dr. Gregorčiča, če bi temu no priskočili Italijani na pomoč, la mož jo danos na Goriškem docela dogospodaril. Na srečo je dr. Tuma sam v sebe tako zaljubljen, da mu premnogobrojni njegovi neuspehi no kratijo zaupanja v prihodnjost. Trdno veruje, da mu bodo Se sijale inilejSe zvezde, neomajano je njegovo prepričanje, da pride vendar Se na konja. Zdaj je skoval nov projekt, res fenomenalen projekt, vreden, da zanj izve slovenska javnost. Kakor znano, je dr. Tuma advokat v Gorici. To svojo pisarno hoče * zdaj prodati. To jo prvi projekt, prvi člen v dolgi verigi njogovih najnovejših projektov. Če so mu posreči, svojo odvetniško pisarno prodali, seveda dobro prodali, se preseli v Trst. To jo njegov dragi projekt. Če se mu posreči dobiti v Trstn trdna tla — upeljal se je s predavanjem na nokem zborovanju socijal-nih demokratov — potem izvode svoj tretji projekt. To jo žo nokaj posebnega. Ustanoviti hoče dr. Tuma komanditno družbo, ki naj ustanovi nov slovenski dnevnik. Tu dnevnik naj bi bil izhajal v Trstu, ali nekaj denarja upa dr. Tuma, da dobi tudi iz Ljubljane. Ne mnogo. Dr. Tuma je skromen. Samo osem mož upa, da dobi v Ljubljani, ki pristopijo njegovi dražbi in vsak naj da samo neznatno vsotico 10.000 — ne vemo gol-goldinarjev ali kron. Samo 80.000 zahteva dr. Tuma, prav nič več. Tudi izbral si je že dotične gospode, ki naj odrinejo teh 80.000 goldinarjev ali kron. Ne upamo se reči, kako mnenje imajo ti gospodje o ponižnem projekta dr. Tume, enega pa poznamo, ki bo z veseljem odSlel deset tisočakov. To je tisti gospod, na katerega se dr. Tuma najbolj zanaša, namreč gospod dr. Josip Stare. Za tega lahko garantiramo, da komaj čaka, kdaj bo izvolil dr. Tama zahtevati deset tisočakov, bojimo se le, da bo gospod dr. Stare razžaljen, da dr. Tuma za svoj izvrstni projekt ne zahteva več. Sodimo pa, da tudi dragi gospodje, ki so deležni specijalnega zaupanja dr. Tume, ne zaostanejo za dr. Staretom in da torej ne bo nobene ovire uresničenju rečenega projekta. Kadar bode ustanovljen novi dnevnik, potem se loti dr. Tuma nadalj-nega projek‘i. Iz Trsta se preseli v Ljubljano, a ne sam, nego s svojim listom. Tu odstavi dr. Tavčarja, agonobi „Slovenski Narod11 in prevzame poleg vodstva lista in odvetniške pisarne tudi vodstvo ne vemo ali samo napredne ntranke ali kake nove stranke ali kar vsega slovenskega naroda. Kakor se vidi, ho projekti dr. Tume res fenomenalni in imajo to prednost, da jih je jako lahko izvršiti. Vse je tako preprosto, prava igrača, posebno tistih 80.000 ali goldinarjev ali kron dobi dr. Tuma v Ljubljani vsak trenutek, če le hoče, čo ne drugje, pa v uredništvu „Ježevem“. Na-daljnih projektov dr. Tume ne bodemo preiskovali. Morda proda tudi ljubljansko pisarno in se preBeli na Dunaj ter prevzame ministersko predsedstvo, ažene Madžare, reši narodnostni ploblem in izvede socijalno reformo tako, da bodeta zadovoljna Bebel v Berolinu in Krek v Ljubljani. Vsekako daj Bog dr. Tami zdravja in vesolja za delo, du izvrši vsaj prvo serijo svojih znamenitih projektov !“
Tako torej piše o dr. Tumu »Slovenski Narod*. Ne moremo storiti odmanj, da bi se pri ti priliki ne spominjali vseh onih grdih napadov v „Soči11 in v „SI. Narodu" na nas in na naše somišljenike in da ne bi nanje opozarjali vse one, ki se pečajo z našimi slovenskimi razmerami in prepiri in jih tudi zasledujejo, ker smo v svojem listu prilično jednako sodili o dr. Tumu, kakor danes „SI. Narod", ko je drjama, stopi vši iz rezerve, meneč, Ja je prišel za izvedbo njegovih sebičnih namenov ugadftu£is, »afoi tako "ostuTOb" kazati roge vsem onim, ki so ga"~spravirrTfa površje. Posebno naj omenimo'to-tadi oito* nesramno gonjo proti dr. Rojicu, katero sta proti njemu vprizorila „Soča“ in „SI. Narod11, ker se je opal v našem listu priobčiti par člankov, v katerih je naslikal dr. Tumo takoršnega, kakoršnega je žal pre-kasno spoznal in zaradi katerega ga je
tndi dr. Tuma tožil. Kdo ho ne spominja onih psovk in žaljenj im osebo dr. Rojica, ko jo priSlo do porotne obravnave, čeravno jo pri ti priliki dr. Hojic prihajal Uko vspnšno na dim z dokazi resnice za Bvojo v omenjenih člankih navedene trditve, da jo vsak razsoden človek, ki je bil navzoč pri obravnavi, menil, da sedi na zatožni klopi dr. Tuma in ne dr. Rojic. No, in glej, zdaj prihaja „SI. Narod* z istimi orgumenli na dan, bijoč se samega sebe po zoboh, kalere je drgnil ob nas takrat, ko smo o dr. Tumu ravno tako sodili, kakor sodi on danos. Mi smo sicer vedeli, da pride med dr. Tumo in njegovimi liberalnimi somišljeniki prej ali slej do kavsa in ravsa, kar je tudi popolnoma naravno, ko se vendar ti ljudje borijo v prvi vrsti vedno le za svoje osebne koristi, in jim je za slovensko ljudstvo le toliko mar, v kolikor zamorejo isto vporabiti za dosego svojih osebnih namenov. Da se bo pa to tako hitro zgodilo, tega pa v resnici nismo pričakovali. Radovedni smo, kako se bo zdaj dr. Tumov pobratim postavil po robu proti „Slovenskema Narodu1*, ki se je drznil tako napasti in osmešiti osre-čevalca goriških Slovencev, kakor ga jo v svoji .Soči11 vodno nazival ? I
Izpred porotnega sodišča. — Tuk. porotno sodišče pričelo je v pond. svoje letošnje zasedanje. Prva obravnava vršila so je proti bivšemu slugi tuk. trgovske zbornice 41 letnemu Robertu Manfredi-niju iz Palmanovo, a pristojnemu v Solkan. Tožen je bil zaradi sokrivde na tatvini, katero je izvršil n« škodo trgovca Fa-brisa v Trsln njegiv svak Jo9ip Bosich s tem, da je skril ukradene reči. Tožen je bil nadalje, da se je polastil raznih lesenih in železnih predmetov, ki so bili last deloma tvrdke Jrschik iz Gradca, deloma pa trgovske zbornice ter jih prodal za več sto kron.
Obtoženec bil je oproščen sokrivde na tatvini ter tatvine predmetov, ki so bili last tvrdke IrBchik, a krivim spoznan glede tatvine, izvršene na škodo trgovske zbornice. Vsled tega ga je sodišče obsodilo na 5 mesečno ječo, poostreno vsak mesec z jednim postom in samotno celico.
V	torek sedela je na zatožni klopi 24-letna Alojzija Šinigoj od Saksidov v dornberški občini. Tožena je zaradi detomora, katerega je bila izvršila v noči od 9. na 10. janavarja t. I. v Gorici, ko je stanovala v ulici Formica št. 5 pri neki Azzorana. Kakor smo svoječasno poročali, je zagledal g. Fr. Oberdank, izdelovalec sodavode, ko je šel po vrtu, nahajajočem se mod njegovo hišo in med gostilno Reichovo, v to gostilno, na grmičju, ki se nahaja tik zida hiše št. 5 in ki mejaši na omenjeni vrt, viseče truplo novorojenega deteta. G. Oberdank je tekel koj na policijo ter ji naznanil kar je videl. Policija prišla je koj na sled materi novorojenega deteta, ki je bila Alojzija Šinigoj in katero so koj zaprli. Zdravniki, ki so trupelce raztelesili, so prišli do prepričanja, da je prišel otrok živ na svet in da je bil zadavljen najbrže s tem, da mu je mati zadrgnila vrat z vrvico, katero so pri otrokovem trapla našli. Pri obravnavi v torek je Šinigoj tajila, da bi bila ona dete zadavila. Zastopnik drž. pravdništva, dri pravdnika namestnik g. Jeglič, ki je zastopal obtožbo, je v svojem govoru rekel, da ni imel ves čas svojega uradovanja v rokah slučaja, v katerem bi bil detomor tako jasno dokazan, nego v tem slučaju. Zagovornik g. dr. Sket govoril je seveda drugače. Nastavljeno je bilo porotnikom jedno samo vprašanje, namreč, ako je Alojzija Šinigoj kriva detomora. Deset porotnikov odgovorilo je na to vprašanje z n e in dva sama z d a. Vsled tega je bila Šinigoj oproščena. Porotniki so bili sledeči, in sicer: Anton Školaris, France Zorn, Ivan Šviligoj, Maksimiljan Ličen, Anton Prinčič, Miha Marinič, France Bratina, Valentin Stanič, Jernej Kopač, Andrej Palik, France Vrtovec in Peter Kokošar.
Zastopnik drž. pravdništva prijavil je proti taki razsodbi pritožbo ničnosti. Opazil je pri ti priliki, da je bilo pri obravnavi pravzaprav le 11 porotnikov navzočih, kajti porotnik Anton Školaris je med obravnavo spal, in res se temu pravoreku vse čudi.
Navzoče občinstvo je bilo s oprostitvijo nezadovoljno in je svojo nezadovoljnost izrazilo z močnim mrmranjem.
Dne 17. t. m. pa se je zagovarjal pred porotnim sodiščem 14'/»	f*nl>
PeršoljH, radi hudodelstva posilstva. Obsojen je bil na 3 mesece leJ.ke ječe.
Iz Ročinju nam pišejo, da Gor-jupča niso še našli, kakor je pomotoma omenil „Pr. L.11 dne 4. t. m. Pogrešajo ga uže tri tedne, pa Se sedaj ne vedo nič o njem. Govori se marsikaj, gotovosti pa ni mogoče izvedeti. Tako jo, kjer izgine vera in nravnost!
Občili zbor „Del. podp. društva11 na Lokvah je bil 14. maja, lakoj po sv. maši, pri kateri je imel trnovski gospod lep govor o „Var9tvu sv. Jožefa11. Iz odborovega poročila posnamemo :
1. društvo ima danes 8 1 članov,
2. I e l n i račun do 31. dec. 1904 so glasi:
76 rednih udov je vplačalo K 189' — 8' podpornih udov je vplačalo „	41-—
zastanka je bilo	„ 32-—
Skupaj K 262-— Stroškov pa je bilo	„	115 23
zraven zastanek	„	32 —
Skupaj K 147 23 Torej čistega imetja	„	11477
3. podporo so dobili: Fran Čargo dvakrat, skupaj K 1110, Martin Čargo enkrat K 9-20, po f Alojziju Winkler
2	maši K 8, po f Janezu Skok 2 maši K 8, Izidor Kolenc enkrat K 240, Jožef Krivec enkrat K 4 92, Janez Kolenc enkrat K 10; Ivan VVinkler in Leopold Kolenc sta bila tudi precej časa bolna, pa sta svoj delež pripustila društva, za kar jima želimo : „Bog plačaj 1“
S tem je stari odbor odložil svojo čast; občni zbor pa je z vzklikom volil zopet vse stare navzoče odbornike, namesto nenavzočega Andreja Podgornik pa je bil začasno izvoljen Andrej Šuligoj.
Tako torej zopet na delo, kakor pravi naša pesem:
nMo2 ob moža, roka v roki, srce jedno, jeden um :
To je smoter naš visoki, to podžigaj nam pogum: —
Sloge zavihrflj zastava, dela čast in slava 1“
„CentraIiiA posojilnica” v Gorici naznanja : Ker se pri občnem zboru dne 12. maja 1906 ni zglasilo zadostno število članov, sklicuje se v smisla paragrafa 36. zadružnih pravil novi občni zbor, ki se bo vršil dne 25. maja t. 1. ob 1. in pol ari popoladae v prostorih nGoriške zveze", ulica Vettarini št. 9, I. nadstropje. Dnevni red nespremenjen, Ta občni zbor sme brezpogojno sklepati, neoziraje se na število došlih članov.
Odbor.
Okrajna posojilnica v Kanalu bode imela svoj občni zbor 2 8. maja t. I. z dnevnim redom označenim v zadnji štev. „Prim. L*
Strela je abila dne 13. t. m., t. j. preteklo soboto popoludne 57-letnega moža Ignaca Remec z Vitovelj h. št. 8. Sin je prišel z vozom iz Gorice, a ker je bil ves premočen, je šel oče pospravljat z voza. Druga družina, mati, sin in dve hčerki so med tem sedeli za ognjem. Naenkrat se zabliska in zagrmi hkratu, močno se vse strese in strela je švignila mimo deklice v tla. Strela je prifila skozi dimnik in deklica jo je natanjko videla; zdela se ji je kot precej velika lučka. Mater je strela omamila, katero pa je sin nekoliko stresel in je takoj prišla k zavesti. „Bog zna, kaj je z očetom,“ pravi sin in steče pred hišo na prosto ; našel je očeta že mrtvega vznak ležečega. Imel je majhno rano na čelu, iz katere je kri tekla. Vse se čudi, da se družini za ognjem ni nobena nezgoda pripetila. En zaglavnik je strela nekoliko nagnila na stran. Vse pa je močno pretresla ta nesreča. Pogreb ponesrečenega je bil v pondeljek popoludne. Mir njegovi daii 1
Za varstvo deklet. — Z veseljem priobčujemo poziv tržaške Vincencove družbe ker prav dobro vemo, da bode mnogo koristil tudi na Goriškem. Tudi naSa slovenska dekleta so večkrat prisiljena, da gredo v svet, v tujino. Zato potrebujejo posebnega varstva, katero jim nudijo iz krščanske ljubezni „gospe varhinje11. Poziv se glasi tako-le: „Mnogo in velikih nevarnosti preti revnim deklicam, ki so prisiljene, da zapaste domače ognjišče, rojstni kraj, iti za kruhom v velika mesta. Sumljivi ljudje preže po železničnih postajah, v luki pri ladijah in po mestnih ulicah na svoje žrtve, se prilizujejo prihajajočim, neizkušenim mladenkam, jim obljubljajo pomoč in dobre službe, samo da jih nato spravijo v svoje mreže in jih pahnejo v nesrečo. Tržaška
družba sv. Vicencija Pavlanskega, ki se zelo zanima /.a vsako podjetje krščanske ljubezni, jo spoznala do dobra te nevarnosti in se je na v/.spodbudo premil, škofa dr. Frančiška" Nagla, ki je takoj blagoslovil to velepomembno podjetje, osrčila toliko, da je ustanovila posebno „Vodslvo za varstvo brez spremstva potujočih deklet11 in si pridobila že potrebnih, požrtvovalnih gospa, varhinj deklet po železničnih postajah in v luki pri ladijah. V tem je družba sledila lepemu vzgledu glavnega meBta naše avstrijske države in drugih inozemskih velikih mest. Dan za dnevom se vrste te gospe, ds čakajo na poedine vlake in ladije, sprejemajo prišedše deklice v svoje varstvo in jih spremljajo v poštene dra-žine, kjer jih že čaka kaka služba, ali pa v krščanska zavetišča za služkinje, kjer dobe stanovanje, dokler si ne priskrbe primerne službe. Varhinje spozna lahko vsakdo po svetinjicah na belo-rumenem traku. P. N. obvešča podpisana družba o tej ustanovitvi za varstvo deklet po železničnih postajah in luki pri ladijah z aljudno prošnjo, da blagovolite opozoriti na to ustanovitev vsako deklico, katera bi si v Trstu hotela poiskati službe. Dražba pa nikakor ne namerava s tem dekleta vabiti v mesto in tudi ne mara pospeševati nagona, ki žal toliko zunanjih ljudi sili v mesto, temveč kar naravnost opozarja na mnoge po-težkoče, ki ovirajo mladenke, da vdobe primerne službe, ker se dandanes zahteva od služkinj, da so v marsičen že poprej podučene in spretne. Vodstvo za varstvo deklet na železničnih postajah in v Inki ima le namen, braniti in skrbeti za tiste zapuščene deklice, katere si morajo po mestih iskati vsakdanjega kruha vsled žalostnih in skromnih domačih razmer. Zato se P. N. prosi najuljndnejše, da po svojih močeh in svojem vpliva podprč to velepomembno ustanovitev in družbi olajša trud za dosego preblagega namena. Varhinje deklet po železničnih postajah in v luki dajejo prav rade pojasnila tudi glede poverjeništev „Rafaelove družbe za varstvo katoliških izseljencev11.
„Letni časi". — Spevoigra. Dvo-in troglasni zbori s samospevi, dvospevi ter z deklamacijami, uravnani za sprem-Ijevanje na klavirju ali harmoniju. Slovenski mladini poklonil Anton Kosi, učitelj v Središču na Štajerskem. Dobiva se pri skladatelja in v katoliški bukvami. Cena 3 K 20 vin. Besedilo deklama oijam in vsa draga pojasnila, ki ao potrebna za vspešno vprizoritev .letnih časov* dobijo se v posebni brošnrici, ki nosi naslov „Be8edilo spevoigre Letni ča8iu. Cena izvodn 24 vin. Ako se naroči večje število izvodov, so cena primerno zniža.
—	Vendar smo dočakali prvo slovensko spevoigro in smemo je biti veseli. To je bila srečna misel od g. Kosija, in srečno jo je tudi izvedel. Zbori so zelo lepi, od soprana se glede višine ne zahtova mnogo, pač pa se mnogo zahteva pri nekaterih pesmih od altov, skoraj preveč za naše razmere, globoki alti so zelo redki I Posebno prvi zbor „Zvezd krdelo daljno pot* zahteva posebno dobrih altov. Kot skladatelji so zastopani: Emil Adamič, p. A. Hribar, Danilo Fojgelj, Anton Kosi, dr. G. Ipavec, Franjo Serajnik, Domicijan Serajnik in Jos. Weiss. Najboljše skladbe so Adamičeve in Kosijeve. Spremljevanje je v prvi vrsti pisano za klavir, le v sili se sme rabiti harmonij, ki pa ne bo naredil dosti efekta.— Zelo priporočamo to spevoigro zlasti dekliškim .Marijinim družba mu. Če ne morejo cele spevoigre vprizoriti, pa naj bi vsaj nekatere odlomke proizvajale pri društvenih veselicah. Zelo tetko je dobiti lepih pesmi s piimernim besedilom za žensk; zbor. Evo, tu imate na izbiro lepih in kar je za nas jako važno tndi lahkih in efektnih pesmij. — Marijinim družbam to spevoigro prav toplo priporočamo. Hvaiežni smo g. .Kosiju, da je obogatel našo glasbeno literaturo z ženskimi zbori. Pevovodje „Marijinih družbu le sezite po teh zborih, ne bode vam žal. Truda ne bo dosti, ker so pesmi zelo lahke, in vpeh bo velik.
Listnica uredništva. — G. dopisniku iz Šebrelj: Prepira nuj bode jeden-krat konec, ki izvira po našem mnenju iz osebnih nagibov. Oprostite torej, ako Vara ne moremo vstreči. Potrpimo drug z drugim in odpuščajmo si in živeli bodemo mirnejše med seboj.
T T9l Line
Loterijske fttevilke.
13. maja.
... 22 25 27 16 42
.. 83 88 54 47 LJ8
Lekarna
Podpisano županstvo naznanja, da se bo prodala dne 30. t. m. ob 1*. uri predpoludne v tuk. občinski pisarni na javni dražbi zemljiška pare. št. 44 1 davčne občine Bilje. Sklicna cena je 3000 K. Položili je Ireba 10% kavcijo. Načrt, pogoji kupnine so razgrnjeni v tuk. občinski pisarni vsakomu na pregled.
Županstvo v Biljah,
15. maja 1905.
Oton Soler,
župan.
Št. 1248 Op.
(Varitvriia znamka)
m
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil I. č e trt le tj a t. j. mesecev
januvarja, februvarja in marca 1904,
začne v ponedeljek dne o. jnnija 1905. ter *e bi' nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavljalnice in i njo združene hranilnici*.
V Gorici, 4. maja 1905.
C. kr . krojaSki kroji, vsakteremu ra/umljivi, raznih velikosti. Cena za celo obleko 18 K, s>mo telovnik in jopa 10 K.
= M. Poveraj =
v Gorici na Travniku.
VojaSka in uradniška krojačnica. Trgovina z manifakturnim blagom in gotovih oblek. Nizke cene brez konkurence. Vse priprave za duhovnike in vojaštvo. Častniške in uradniške uniforme z orožjem.
Union Kuštrin
v Gosposki ulici št. 25, v Gorici,
priporoča iaotiti duhovičim in slavnemu občinstvu t mestu in na deleli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko it. 0, 1, 2,8, 4, 6. Vei vrst riža. Miljsveče prve in druge vr«te, namreč od ’/, kila in ob enega funta. Testenine iz tvorriice Žnideriič 4 Valenčič vil. Bistrici. Žve-plenke drulbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jocbmann-ovega v AjdovJčini. Vse blago prve vrste.
lahob Šuligoj
urar c. ftr. drž. železnic v Gorici,
<;n*pn«ka ulica Hrv. 2i>
Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih žepnih ur, posebno zdaj ob času sv. birme prav ceno.
V IM
Prave in etilne Žel. kapljice
a znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna m n C teli kapljic je ne-prekosljiva—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno J.ličieo popije. Okrepi ielodec, storč, da agine v kratkem času omotica in Šivalna linost (mrlvosl). Te kup-ljice tndi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Union Krušič i
krojaški mojster in tryovec v Gorici Corso Gius Verdi 33.
I/deluje vsakovrstne obleke za vsaki stan in sicer za civilne, vojaške in državne uradnike, i
Za vse obleke je vedno v zalogi raz- j novrstno ravnokar došlo sveže angleško in domače blago za bližajočo pbmladansko sezono.
i
Ima zalogo gotovih oblek in sukenj za vsaki stan.
o o o Cene zmerne o o o.
v mestu ali okolici. Nastopi lahko 1 15. maja ali pozneje. Eventualna 1 vprašanja na upravništvo »Primorskega Lista« pod šifro ,,Štajerka 20“.
Delavnica CBPhOenih posod in cephffenega orodja
Fr. Leban,
Gorico,
Magistratna ulica Steff. B.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reci.
Blago se razpošilja franho.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ler razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. / V zalogi ima najelegatncjfto sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
♦t	ZiiMo-tesarska dela	t
♦	za naprava novega podstrešja in beton -oboka pri župni cerkvi v Podragi na Vipavskem se bodo dne 5. junija t. /. ob to. uri pred p. polom minuendo-licilacije na licu mesta pred	Jr m
::	cerkvijo oddala. Načrt, proračun in dražbeni pogoji so do dneva licitacije v župnišču na upogled. Prorafcu 1 znaša 3126 K	: <■ ” »• ' • 'S/'A' V'i/''-'-
<	Stavbeni odbor v Podragi. A. liOzej 1. r., načelnik.	h, . •.
Saunig 8 Dekleva
ulica Municipio št. 1,
(iorlca.
Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor /.a šivilji*. krojači1, irevljarji1, in tudi za umetno vtv.a uje (rekamiranje). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvoko lesa „HeUeal Premier" in stamoreani stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravljaluica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v (Sorici ulica Vetturini št. 3.
krojacnico
v obilo naročilo. Ivan Bajt Placula št. 28. — Gorica.
•HNNHM
And. Fajt,
peko vtiki mojster, (iorl<‘n,|--------
tekallšče Fr. Josipa it.2(lastna hiša), In podružnica it. 20.
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke HJ. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po Setji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po amerni ceni. Za Veliko noč. posebno goriško pinco in potice itd.
..Centralna posojilnica"
registroffana zadruga 17 Borfci, ulica Vetturini hiš. štev. 9.
PoHojnje svojim članom od 1. aprila 1906 dalje :
na menico po 5'|20|o, na vknjižbo pa po 5°|0
z 18#/n npravnega prispevka 7.n vsacega pol leta. Obrestna mera 7.a hranilne vloge o h t a n o nespremenjena.
Prosiva sahtevati listke!
4)
TJ
cti
fc
09
d
o
d
o
u
M
O
a
w
u
o
M
O
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC 4 ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi /a stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cono nizko, solidna postrežba!
Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaf.a s potrdili najine novo amerikanke blagajne, da je kopi! pr' najn za 100 kron blaga.
PrOBiva lahtevati listko!
*
►t
o
M
O
H
P
o
o
p
o
p
V
fi
PO
p.
©
i