r i \ i Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Vdja za vse leto - - - .#6 00 Za pol leta $3 .00 Za«New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 □ GLAS r List slovenskih delavcev v Ameriki. s The largest Slovenian Daily Li* the United States. Issued every day except Sundays is and legal Holidays. 75,000 Readers. 14LKF0N: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903. at the Post Office at\New York. N. Y., unaer Act of Congress of MarcL 3. NO. 268. — ŠTEV. 268. •1ELEF0N: C0STLANDT 2876 NEW YOfcK, SATURDAY, NOVEMBER 14, 1925. — SOBOTA, 14. NOVEMBRA 1925. VOLUME XXXHL — LETNIK XXXlll POLOŽAJ V CENTRALNI EVROPI Na Španskem so bili aretirani razni generalni in drugi častniki. — V deželi obstaja na široko razpredeno gibanje proti direktoratu, kateremu načelu je general Prime de Rivera. Predsednik nemške repbulike, Hindenburg, se baje jezi na nacijonaliste, radi njih stališča napram dogovorom, sklenjenim v Locarno. .. Sporazum glede laškega dolga. Japonska se vmešava v > kitajske zadeve. Italija ho plačala Združenim državam v 62 le-' tih dva tisoč in štiristoPravi jo, da namerava Ja- ponska intervenirati v kitajski državljan, voj- BUENOS AIRES, Argentina, I 3. novembra.— Lizbonski poročevalec lista Nacion poroča glede gibanja med militarističnimi skupinami v Španski, ki se obrača proti direktoratu, ter pravi, da so bile tekom zadnjih treh dni izvršene po Španski številne aretacije. Med aretiranimi so general De Liano, governer Cordove; general Salabia in polkovnik Calvet. in sedemdeset milijonov dolarjev. — Tekom . prvih petih let bo pla- m« — Sklicana je bila čevala po pet milijonov lzvanredna se'a J^on- in nato polagoma več ske^a kabineta v To- do osemdeset milijonov. kl°- — Gen* FenS lzva" Mumija faraona v zlati krsti. Mumijo Tutankamena obdajajo kraljevske re-galije in njegovi najbolj izbrani zakladi. — Našli so čudovite dragulje ter tudi majhen BUCKNER 0 PROHIBICIJI Buckner je naprtil krivdo za sedanji zločinski val • suhaški postavi. — Kar je dobrega na prohibiciji ni nič v primeri s kršenjem postave, katero povzroča. — On sam je prenehal piti dne ^6. januarja tekočega leta. Coolidge je odobril dogovor. ja kontrolo v Pekingu. LIKŠOR 1:1. nov. — Xorraaijo-n frovor za funcli ran j? italijanskega vojsiočasnega dolga. Xa temelju Razventega je bilo aretiranih 28~podčastnikov Vi- ; tega dogovora bo plačevala ita-calvaro posadke v Madridu. ; ,ija Zdrllienbl1 IjONHOX. Anglija V pričakovanju . .. 1:1. nov. Včeraj je bil d ose ž m med ita'i- redni seji. Posvetovalo sv je o rwl-redbah. katere naj uveljavi .Japonska "v varstvo .lapone«v in japonskih interesovv kitajskem glavnem mestu. Poročilo dostavlja, da je l>ro-dovje pripi-avljono in da so kri-žarke odredile vse potrebno, da takoj otipi nje jo. Medtem pa «o dospela poročila, da se čete mandžurskega vodite-ja. Can Tsolina aimikajo is. Šang- drzavam tekom . _ __ , dva in šestdeset šiv let. dokler ne / V Barceloni sta bila aretirana dva prejšnja po-, ho konečno izplačala skupne svote 'slanca in večje število dijakov. dveh tisoč štiristo in sedem mili- PERPICNAN, Francija. 13. novembra. _ Pot-j ^^^ niki, ki so prišli iz Barcelona, poročajo, da je od- j daj kateremukoli drupremu dolž-redil civilni governer razpust dveh družb s katalon- nem» narodu. skimi tendencami. Obe družbi sta imeli po več ti- i J*^™ * odobren je j j'________ . . „ ^ : predsednika Ooolklga in predsed-1. - . . , , . SOC pristasev. i u i i i i haj "kraja in da so vkreava dvaj- nik ga bo poslal kongresu v odo- . .. „ „ . . .. ... /^i • i «w i • •. -v- •!, V. .^, . ... . ; set tisoč eet gifnerala \u v llaj- i^jlasi se, da isce policija prejšnjega governerja j brenje. Ameriška komtsija je o- Portela iz Barcelone. On je znan prostozidar ter je 1 ,Iol,rila doS°™r * _ , napoveduje. da bo .sprejet Uidi v bil svoj cas clan kabineta. Tudi se poroča, da je |konjrrWilu c.eprav so p0goji milej- bil aretiran v Madridu general Lopez Cohos, isto— ši k«* pa je pričakovalo par sena-tako prostozidar. torjev. Pristaši dogovora so na- Vi "i ii -it. v, i mignili včeraj zvočtr. da ni nobc- zadnjih par dneh so preiskali stanovanja ste-: .... . .. . . . T ... . 1.ltyr t no prilike. da l»i hotela Italija vilnih Kataloncev. | kdaj priznati, da je zmotna pla- LONDON, Anglija, I 3. novembra. - Tukaj- več in da bi kongres ničesar šnje špansko poslaništvo je dementiralo govorico, "p P^™. Pf PV'S? . ... * £» i i bi zadržal odobren je. da je bila razkrita na Španskem nasiroko razpre- Povseju napaV410 jr bllo^.utI dena zarota proti generalu Primo de Rivera, načel- viine ^edndaeije gi<*de reakcije v niku vojaškega direktorata. inozemstvi* vspričo popustijivoti. VI -v. • • -i- i i . * i v katero je pokazala Amerika na- poslanistvu so izjavili, da obstaia splosno; . ...! . . . „ . V . j prani Italiji vznemirjenje. Priznali so, da so se pojavile v ne- _ kem polku v Covadonga težkoče "radi vojaških ! odikovanj", da pa so te težkoče izključno le lo- Jugoslavija se je opravl-kalne. cila pri Italiji. Vojaški diktator je bil prej baje bolj liberalen s takimi odlikovanji, a sedaj je prenehal z odlikovanji in radi tega je nezadovoljstvo med častniki. BERLtN, Nemčija, 1 3. novembra. - K.ot se tU- i poslaniku ter mu izrazil svoje ob kaj povsem odločno izjavlja, se je predsednik Hin- ! Zadnjimi dogodki iz Pekinga, v katerih se glasi. (u , i i • »i 'i i v.Beogradu, Zagrebu in Sp'itu. je bilo tam q>roglašeno vojno sta denburg obrnil proti članom svoje lastne stranke, kovu in Šaiigliaju, da izkrcajo v Jinhovu. Glasi se. ila nameravajo te čefe obstreljevati Cinvan-tao. o bile iizguhe nuindžurskih čet v jih pri Hnsovu in K učen u i:o j>riobč!H iioročida c - ^ .. a Beograj.-:ko časopisje se je pre- n-'e in Je predsednik odsropil. eej pomirilo, dočim hrvatsko Ča- Stališče generala Fenga. ki ba- sopisje «e vedno napada Italijane. Je drži kot jcit.nika dosedanjega Posebno značilen je bil članek, k^aj kega preilsednika, doseda j Eiript. 13. novembra. ■ro5m-?e»' faraona Tu- tankamena je nudila včeraj zopet prošnjo za moje imenovanje. Od takrat naprej ni- siiko. ;o je. <>tli>rl Howard Carter v navzočnosti vla lnih uradnikov ler razkr.l čudovito zbirko dra-1 gocenih kamnov in draguljev, j Kr-ta pa je ena najbolj značilnih | najdb v analah arheologije, kaj-i ti napravljena je iz solidnega zla- j ta. najbrž najbolj masivni pre-j .. . ostanek starodavna civilizacije te;^a omejitev, je vsilila kovine. To ^a;r.o predstavlja nacijonalistom, radi njih opozicije proti dogovoru, sklenjenem v Locarnu. V zaupnem pogovoru z nekim demokratičnim politikom je primerjal re- , . - . .. . . ... .. . | .»i j • 1 - katerega je objavi! neki zagreb- ni .V«^no. a splosno se domne- akcijonarje svoje stranke z bikom v prodajalni ^ 1Ut v r.lanku je reC.eno. A]i va. da se je detiiutumo sP.-i z te že pozabili, Italijani, da je niandžur&kim voditeljean Tang C00 hrvatskih vojakov zavra- ; Tsolinom. tekom dolge dobe vse napa-j stevrtni uradniki, pristaši man-de poldrugega milijona Italija-1 džurskega vmlitelja. so baje po-nnvT ilM'gnili iz glavnega mesta. Vsa ___j znamenja kažejo. da obstaja v porcelana" ter rekel: — Najprvo hA zagotavljajo, da sem njih vodi-tel j, a nato me puste samega, z ogroženim stali- 'a ° ščem. Upati je, da bo objava koncesij zaveznikov prihodnji torek prispevala k temu, da bo razpršen med nemškim narodom zadnji preostanek nezaupanja v locarnsko pogodbo. BERLIN, Nemčija, I 3. novembra. — Na teme- Bogatin lakote umrl. Pekingu stroga cenzura. . , NEW LONDON. Conn.. 12. nov. lju priporočila odseka najstarejših v nemškem dr- 75 iet starega John L. Lewisa so žavnem zboru je til določen zopetni sestanek par- ua51i mrtvega v njegovem lamenta na dan 20. novembra. — Otvorjenje deba- j T^TČi Z,ha^niki so do?na,i *. . > . ^ f . 1 . ! da je lakote umrl. le glede dogovorov, sklenjenih v Locarno, pa je bi- j Možak ^ ^ra<]al kJjul) tpmn lo stavljeno na dnevni red 23. novembra. ;str.i strij-ki kancler Seipel v spi stvu štajerskega governerja. na dvetretinska večina. V prvem slučaju bi prišla vpoštev določba člena 45 ustave, ki pravi, da potrebujejo dogovori in pogodbe s tujimi silami, ki se tičejo državne zakonodaje, odobrenja parlamenta. Dvetretinska večina pa bi bila potrebna, če bi se smatralo ratificiranje za izpremembo ustavodajnih določb. Člen 76 določa za tak slučaj dvetretinsko veČino. (Cot je ugotpvil državni kancelar Luther, je vladi ?a to, da spravi skupaj kar največjo veČino za odo- ica nemških Racij onalcev se pri- pravlja na protestno zborovanje, ki se bo obračalo proti pogodbi ter se vršilo v nedeljo. Vsi znamenja kažejo, da se bo državnemu kan-celarju posrečilo izpolniti vrzeli, ki so nastale v njegovem kabinetu vsled izstopa nacijonalističnih ministrov, še pred sestankom parlamenta. KARLSRUHE, Dadenska, I 3. novembra.—Državnega predsednika Hindenburga, ki je dospel danes zjutraj semkaj na oficijelen obisk, je na ko lodvoru sprejel državni predsednik Bellpach er drugi člani badenske vlade. Velike ljudske množice so se zbrale k navdušenemu sprejemu. nimal zanjo le kot zakoniti problem. — Ne zanimam se za dobre ali slabe strani pro- je rekel pozneje. — smatram se odvetnikom, ki ima Združene države z a svojega klijenta. Rekel je, da se poslužuje padlock sistema kot one taze prohibicije, ki se mu je zdela najbolj oči-vidna. — i o pa je le majhno vprašanje, — je nadalje-Prohibicija, naj je se tako dobra kot moral- imeriškemu življenju žalostno rakrano. Ustvarila je zlokoben kriminalni tigljnj l-položaj, s svojimi izrastki krive prisege, umorov, presenetljivega bogastva Egipta _____i___ . 1- - ••. ■ , , , ... r, .. .. i moralnega zastruoljevanja javnih uradnikov, na- v '-111 dobi. kajti najbolj divje po- . ^ . nu. gn bne ekst ravaganee Rima in i padov, tatvm in vseh kršenj postav, ki so v medse- Bizanca niso šle preko krst iz bojnem stiku. Očiščenje te vedno šireče se rane mramorja in alaba.tra. ! zločina je bolj važno kot pa prohibicija — to me K'-sta pa je tudi eudovito Timet- j i- t \ i • • V r-i - r- • n .ško delo. Pokrita je s podrob-j'spravlja k ugotovljenju cele filozofije, tikajoče se niini napisi in slikami božanstev, j prohibici jske postave: — Iznebite se zločina, ki ga je rodila prohibici-ia, — tudi če moramo razveljaviti prohibicijslfo postevo, da dosežemo to. Na kratko, izvedite pro-hibicijo aH pa jo takoj razveljavite. Vse dobro, ka tero mogoče proizvaja ta postava, je ničvredno v primeri z verigo resnih zločinov, katero proizvaja prohibicija slehrni dan. vzvišenih in gravirani h in te -like kažejo najveejo umetniško izurjenost v naeriih in izvedbi. Krsta s kraljevo mumijo je morala biti središee sijajnih cerinionij kot si jo more zamisliti le najbolj divji polet fantazij". Pri mumiji niso našli niti enega papira .To je znaeilno. kaj*i 7. .»žirom na dejstvo, da je soglasno s starodavnem egipčanskim pojmovanjem zamrli potreboval "po-moei zapletenega rituala, da lahko pride skor/i dolenji svet. v katerem je vse pobio nevarnosti, da dospe v kraljestvo večne luči. kjer vlada Anion Ra ali bog soln-ea, bi so morali nahajati v krsti pa.piri. Dosedaj tudi Še ni bilo- mogo-dvigniti mumije iz krste m sicer raditega. ker se drža krste « ]>r»-močjo lepljive snovi, sestavljene iz gumija in dišav. Ta snov se je zmešala z vjnom. katero so vlivali v krsto. Razkritje mumije Tutankamena sredi sijaja njegove grobnic«-v dolini grobnic kraljev pred d verni leti ter spravilo na dan neprecenljive -zaklade starožitnosti. Žrtve granate. ■m. . ■. - -- CI RYSAL*SOGNE, Francija. 12. novembra. — Tri mlade deklice našle 11a polju staro ^granato ter se začele igrati ž njo. Ne-enkrat je grayiat eksplodirala ter vse usmrtila. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU • Danes so naš« cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Dinr — $18.80 2000 D.n. — $37.40 5000 Din. — $93 00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en lisoi dinarjev ra tonam o posebej 15 centov za poštnino in drage stroške. Razpošilja na sadnje pošte in izplačuje "PoStni tekovn! urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 9.20 50Q Ur..........$22.03 300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43 00 Pri naročilih., ki tna&ajo. nanj kot 2N lir, računane pe 15 centor za poštnino in druge stroške. Razpošilja na mlnje pošte in izplačajo Ljubljanska kreditna banka v Trato. Za poSiljatve. K presepijo PCTTI80C DTNARJEV al) pa PVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti Be poseben popust. ^Vrednost Dinarje« in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz ten razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko naai pride poslani denar v roke. TOŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $2.— Denar nam je poslati najbolje pe Domestic Postal Honey Order ali p» New York Rank Draft. FRANK SAKSER STXTE BANK 82 Cortlandt Street Hew York, H. t V Telephone: Cortlandt 4087 J ,->" i '■ • j flti it-f'A. GLAS NARODA. 14. NOV. 1925. GLAS NARODA (SLOVENS DAILY) Dwmd and PMUksd by ■LOV9NIC PUBLISHING COMPANY (AOsrporatym) Frank B&kser, prmlient Louis Benodik, PUm of buinea of the corporation and mdčnmm of aboro officer« 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. " QL A 8 NARODA " ''Voice of the People"_ Iuued Kvery Day Except Sundays and Holiday*. £a eelo leta velja Uet fa Ameriko in Kanada_____$5.00 Ea pol Ufa___$3.00 %a četrt leta______41.50 Za New York ta, eelo let* — $7.00 Za pol leta________*3.50 Za nioeemetva ta telo lata _ $7.00 Za pol leta-------$3JO DANSKI KRALJ PRED KINEMATOGRAFSKIM APARATOM Jjubšcription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" Uhaja vsak* dan ievtemH nedelj in pnunfkom. Dopisi brca podpisa in osebnosti se ne priobcuje?* Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spreatfiabi kraja naročnikov, prosimo, da ss nsm tudi prejinje bivališče nasnatii. da hitreje najdemo naslovnika. 4 G LAS NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. dahnjenega človeka, da s tem, da si nabira večje znanje, izuri svoje zmožnosti za opazovanje, mišljenje in premišljevanje. Dijak, v pravem zmislu besede, je človek, ki prihaja na vseučilišče, da se pecduži tamošnjili prilik za samo-vzgojo. — 1'muo poizvedovanje iz lastnega nagona — v tem je vzgoja. Ali zmožnost za t<» treba pridobiti že v ranem življenju. . . IZ SLOVENIJE — V Vurbergu pri Mariboru je ČESA NAJ MATSRE NE STO- .umrl Anton Guelman. nad učitelj Smrtna koea. V jZg. Breznem je umrl* v starosti 76 let Alojzij Odlazek, p. d. Span, posetnik iu lovee. Kvoječa*-no je bil šumarski paznik v litij->ke*n okraju in radi svojega zdravega. humorja in Šegavosti daleč naokrog znan in >plošno priljubljen. RIJO! mmmmMmm ''NDCtHOOO < U»OC««rOOP. N V. Preti kratkim so kinematografirali danskega kralja Christiana X. Njegove slike bodo ikaza;'«• je v zadnjem času »hignila vd«*d procesov proli knutoin v Kičeaievu i/, udobnosti korupcije mlakužc na višek žalostnega slov« -a. i«ee zopet enkrat zaveznike. Obisk Cieo-iiiiu v Varšavi, ki je zaenkrat izločil n« varno-i rnsko-pclj-kr voj-li«'. j«- ueiaikovail na v lami ne kroge v Kakor v prejšnjih letih, tako j«1 roti je ž«> priznal kot upravičeno tudi letos predsednik Združenih svrho Napoleonov izrek: — Vsaka držav izdal proglas, s katerim o- karijera bodi otvorjena talentira- pozarja na potrebe vzgoje in po- nemu človeku. — živa vse javne činitelje in vse dr- — Mestno prebivalstvo v Zdru- ža vi j h ne sploli, «! katere da se pnvadno k potrpežljivosti. Bukarešti kol strela iz javnega . , . . , * , , . , . . , , . ,. , .... , , )«• o»ivisen napredek naroda. — preudarku m razsodnost i v produk- neha. IvoMiun.sk.i vlada oe vidi naeatkrat izveiijKilit icno 'popolnoma i . ... . .... . , . „ , . , . .. .... | Ameriški vzgoievalni t I«-n vr- tivnem delu; to so cednosii. ki se izolirano l«*r ».teza na v>e strani svojo tilnike. «la skl«.*n«' nova |>r«ia- ,-...-»« i • ' !si od lb. do novembra. lili otroci na deželi ueno, ko po- teljstva. ... . . ..: , . , .. i V svoji prokhunaeiji je pred- magajo očetu in materi pri uplio- itomunska. dežela najt« mnej»e reakcije, dežela, ki je g!e«ie . . ,iQi„ »i^i „Ai;t:i.0 „„„„1, . . •.,.•, , . • . . .. i • i sednik poudarjal: — Z vsemi sila- ^m delu. Šolska politika v repub- urovokateriev. vohunov m delavskih za-ledovanj da eV? prtHko*-Ia . . . . * . , - ___ - , . . , , , 1 , , .. . • mi J«' treba prizadevati, «la se liki mora imeti pred oemi tlaleko- celo earistieno Ku>uo buizeiu'ga .spomina, ter zash.zi ze i/, lega raz- , , . , . , , r ~___ . . . . ' 7 .. . . vsak otrok v t«-j «ležeh pr.'skrbu- *ezen cilj. Stremeti mora za tem. loga sjH).st«»vanj«' svelovn«' rtakeije. nima kazalo seie lu-ed kratkim , ... , * i * - i • i i t- J.11 ... . , t..., ' . . . . . . , . . i nihče ne bi smel živeti v neve«lno- ste, kot jih imamo dandanes. Kna ob priliki bolgarsko-«rskejfa KontUkta. .Nekai rini se je nahajala . . .... , . ' . isti. Vsenarodne kampanje, ki so se izmed najveejih koristi prave re- 1 X v zadnjih l«-tih vršile v svrho več- publike je ta. tla more ona; bolj je na vednosti o potrebi .splošne kot vsaka druga vladavina, zago- vzgoje. v svrho podpiranja šols- t avl jati us]ieh vsakemu zmožne- ke oblasti in dobre šolske zakono- mu človeku. 11 i _ da je pomen jal" "tlopro-g«Kl|koni ojačfti sv«»j«» »tališče v inozemstvu. Ko ])a je priha,jalo na «lan. da bo inn-l "dogodek" resne posledice. ntu zbaii obe vJaili. sledic ter se obrnili na ligo tsveto\ne reakeij«'. ali Ligo naroib v za pomoč. Čeprav je uuli na Gi-škemi na krmilu vlada, ko je reakeijonama strem-ljcaija .so vzvišena nad vsak dvom. »e je zavzela v tem konfliktu e«--la svetovna rake i ja za liolpar-ko. Sv« lovna r«*a keija j«- ravnokar dokazala, da so zanima za dogodk«* na Bolgarskem. Ce vzamomo v pošte v simpatije eele -vet ovne r«-akelije za Bolgarsko, razumemo tudi. da si je naprimer Briand, ki je imel «h»volj domačih skrbi. —krizo v Parizu hi upor v Daina'sSkui. na v-«' krrpl,je prizadeval, da obvaruje vlado Zankova pred katastr«do. V spričo vsega tega j«* tem bolj nerazumljivo obnašanje reakcijionarnih tir- nim tednom, ko naj vsakdo obra- I na,°" demokratične Sole mora hiti ča svoje misli na potrebo vzgoje i,lil ,"*'i ,,t,■'>k,, in nj«»mve starin pros vete. je primerno, da na- kj,ko v porabi jat i vsa pristopna vedemo na kralko misli nekaterih jsn'dstva ™ nedolžno uživanje. — znanih Amerikaneev «> naravi in Končno morajo otroei v pravi •republiki naučiti v šolah zvestobe do vseli oblik dolžnosti, ki zahtevajo pogum, žrtvovanjf s vrh i vzgoj«'. — Mi prekinjamo svojo vzgojo prerano in kar naenkrat. vsaki civilizaciji najdete moške in ženske, ki se dalje učijo in kate- žav napram KoiiiuiLski ki gletle preganjanja delavcev gotovo ne za- rili znanje raste, dokler ne umre ostaja za Bolgarsko. Vsak učinek pa ima svoj vizrok ter ga mora imeti. Tudi izbiranje Romunske ima svoje dobre vzroke. Vlada Zankova na Bolgai*«3kem pozna svoje slabosti. Ve. da je sovražeua v domači deželi a s<- b«iJgai>ka vlada, ker se bolgarska buržuazija zaveda lega. se je odločila za razdelitev plena 7. mednarodnim kapitalom in s .tem si je tudi pridobila 'naklonjenost svetovne reakcije. Vlada Zankova posluje na.in reč na temelju pravilnega sj»ozaianja, da je oni. ki je nejioisretliio sovdelcižen pri »lobičku in plenu, 'koneeankonea najbolj zanesljivi in vami prijatelj. • Pavst»m drugačna pa je politika romuiiskih Imjarjev ali velepp-setnikm'. Ti bojarji drže deželo v svojih krempljih. botiskajo i/, prebivalstva zatlnjo kapljico krvi t«*r m) nenasitni v svoji jMihlepnosti. Trdno -so namenjeni vtakniti celi pleai v svoje la-ttne žepe in njih oil j je i^ziriniti z dežele eeCi inoz«*mski kap.lal. l>t»s«nlaj s*> izrinili celi v deželi iiivcrdirami italijajiski kapital ter tudi d«J ameriškega, an-ghiakega in francoskega kapitala. Tam kjer pride vpotšev kapital manjših držav, se poslužujejo romunski Hberalci. kot se imenujejo bojarji sedanji resnični viatlarji Romunsk«*. celo prisilnega razpose-Ktvovanja. V svoji pohlepnosti in roparski politiki uničunjejo celo industrije, ki se nahajajo v razvojnem stadiju. Cela tleiela gre lahko gosjKMhirski k vragu, -samo da bodo njih žepi na]k)lnjeni. Kapital pa ni na nobeni točki tako občutljiv k«4 tam, kj«*r ge za dobičke. Dočtm mj go j« največje siiwpatije z Romunsko kot mbija-vo reakcije, pokažejo romunskemu t finanonemu ministihi vrata, ka-darkoii napitusi m kako posojilo. — kar se zgodi po pankrat na leto. Svetovna reakcija vitli v Romiuiskfi varuha evropske civilizacije in prvoboritelja proti boljše v ^k emu "barbarstvu", a V>\*raži požrešne bojarje, ki sami izkoriščajo tleželo. ne «la bi do«vo4ili sovdeležbo mednarodnega kapitala. Raditega je danes Romunska osamljena iai celo Italija noče odobriti ropa Besarabije, kate.r«>ga so iz»»'ŠBli romunski btjjarji. Iščem rojaka Mr. JANA RANI). Imam za njega pismo rz stare: ga kraja. Njegov »zadnji naslov se je glaNil: Jan Rand, 1375 41. St.. Cleveland, Ohio. Alfo kdo od cenjenih rojakov ve kaj o njegovem sedanjem bivališču, prosim naj mi* to sporoči, za kar bom dotKncttm aelo hvaležen. — Ifnat Snyder, Box 52, Cabin Creek Jet., W. Va. (2x 1,4,16) »n'Ptt. najnižji cstil ' W »UAGO 'debeYo.' LaSko^doklte celo. pukano in Č1-■to mehko perje. Ml prodajamo na debelo ter vedno ivefe in Cisto blago,. ne pa preletano kot v drugih AfSovlnah. PoSlIjamo po Ameriki In Kanadi. Pilite po BRBZAaČNB usorce perja ln dru«e podrobnosti.. ALBERT STETZ. Dept. 3, 1SS Panalc St., Paaaaie, N. J. znalo vporabljati javne knjižnice, in ljudi moramo navdušiti, tla si bo«lo .^aiiii ustvarjali svoje knjižnice doma. Trt'ba j«' vzpodhjjjati tudi one. ki so zaostali s svojo vzgojo. «la se privadijo «*-itati knjige in tla jih uživajo. — Tako pravi Nicholas Murray Butler, predsednik Columbia vseiu-ilisca. — Vzgoja j«» bolj potrebna in j bi morala biti bolj splošna v republiki. kakor pod vsak«) ga poedinca, strplji-jvosti. javn«' pravičnosti iu javne radosti. Oni s«» morajo učiti ob-čudovati in spoštovati ljudi te vrst«* in jih ol> priliki podpirati proti nevednežem. — Charles \V. Eliot. V mesečniku "School Life". — irlasilii federalnega prosvetnega u-rada, j«* Wallace Buttriek, načelnik gen«M*alnega vzgoje val nega sveta, napisal nekoliko izbornih misli o vzgoji. .Med drugim čita-ni«>: — Xikakti Oseba niti nikak za-vntl ue mor«« vzgojit i nikogar. Vzgoje van je je prostovoljno postopanj«*. Sama narava vzgoje zahteva, da vsak mora vzgojiti samega sebe. Šole in vseučilišča pomagajo; ravno tak«) knjižnice, laboratoriji in občevanj«' s sončenci. Tudi š«>iskt* knjige s<> morda koristne. Modri učitelji so na mv veliko pomoč. Ali vse te olajšave niso absolutno potrebne za vzgojo. Pasteur je svoje največje delo izvršil v temni sobi poti stopniščem. Mnogi izmed največjih raziskova-teljev so imeli malo dovršenih a-paratov, marveč le take s-tvari, ki so jih mogli sami izmisliti in napraviti za.se. — Reklo se je večkrat, da par dobrih knjig napravi učenjaka. Velike zbirke knjig, mnogokrat mešanega značaja, nas zbegava jo. Šolske knjige j>ovzročajo vtis — 'seveda nezavestno, — da ko se je človek naučil njihove vsebine, on nekaj zna — kot zgodovino, znanost ali matematiko. . . -Trohico Enanja iz kakega predmeta, dana učencu, da se je naučil in ki jo zopet prednaša učitelju na predpisani način, nas vara s tem, da mislimo, da je to vzgoja. . . — Vzgoja je odločno in nada- v pok. — V Ljubljani je Clemenz dolgoletni Sta vbil«* «linžbe. umrl Jomp uslužbenec Nt* hraniti otmka z drugim n«'-go z materuim mlekom, razun ako je zdravnik drugače predpisal. Materino mleko je najboljš«*. Ne dajte detetu pomirjevalnih j ki je že v večji množim prispe; sirupov. j v Beograd, se sedaj prešteva in Ne hranite ga ob nerednih u-1 prid«, tekom prihodnjega meseca v promet, še poprej pride v pro- Nov kovani drobiž po 1 Din. rah. Ne hranite ga vmes med rednimi urami,, Ne dajte otroku ostankov zadnje. N«* dajte detetu čaja. kav«*, p.--va ali običajne hrane, 'ki j«» odrasli jed«i. Ne «lajte deteUi preveč hrane. Ne dajte «*truku «'Uelja (coiu-forter i v usta. s katerim dete vse-suje le zrak. Cueelj kvari otrakn-va itsla. provzroča vetrov«* in «io-stikrat prenaša bolezni. Ne dovolite, tla. dete s«-->a svo.4, pal«*e. N«; priveaujte otroškega, napr-nik.i prn:«'-ii«». Ne »»blačit«' otroka j»r«*več poleti in premalo pozimi. Ne puhlih' in i kogar, da bi poljubil vaše (lete ua ustih ali rokah. Nikar naj dote z vami ne >pi. Ne zibajte »letetn. A)ko «*n.kr;it to začnete, ne boste, imeli več miru. Nikar ne pest tuj te deteta vsakokrat. čim zajoka. Poskusite, da-li bo imelo kaj uspeha, če ga malce zaobrnete v posteljčki. Nikar ne mislite, da je dete vedno lačno, kadarkoli joka. N«? pokrivajte glavico. kadar -pi. .kajti «lete potrebuje jVohio svežega zraka. Ne ]>ozabljajte. da grizenje (kolikai je v splošn«*m znak n«--preba v 11 ost Ne pozabljajte, da dete dostikrat joka. ki»r se je utrudilo l«*ža-ti na eni .-trani in j«* preslabo, cla bi samo zaobrnilo. Ne pozabljajte, da de. Ne pozabljajtf. da det«* <1o-ti-krat joka. ker j«* zaspano in je čas. da ga poližite v posteljo. Ne pozabLjajte. da «lete dostikrat joka radi kake igle: zato rabile vedno varnostne zaponke. met tudi kovani tirobiž ]>«> ">0 par ter drobiž po 10 in 5 par. ki je bil že leta 1!)20 Lzkovan. a j«- bil le malo časa v cirkulaciji. Tega drobiža je š<* mnogo v državnih blagajnah. Istočasno se bodo vzele iz pro-inc-.ta papirnate novčamee po 1 I). .">() in 2."» par. Pri trgatvi zaboden. Te «lni so zopet pripeljali v mariborsko bolnieo ranjiMiea - tr-gat.ve. M«*d viniearjesna Dominikom (ioriiikom in Alešem llasom pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je vladalo ž.- «Ialje T-asa veliko sovra Štv«>. Ko se jo pr«*d kratkim vrn-ča! Dominik (lom i k s trgatve tlo-mov. ga je nenaudoina napade! Has in mu z nožem prizadel v«*č vJiodljajev. Posebno nevarna rana j«> na desnem oče^u. ki ga bo Gornik najbrže izgubil. Ila-a so (rožniki aretirali iti izročili sodišču. za mase, ne za klase. Ameriški na- ljevalno prizadevanje resno nav- Preienite s PAIN-EXPELLERJEM svoje bolečine. Trdno v ribajte, da bo ta čudoviti liniment prodrl skozi lulcnjicc ter dospel do bolečega mesta. Pain-Expeller od pomore zbiranju , ter povzroča pravilno jtroienje 35 in 70 centov po lekarnah. Pačite aa tvorniiko znamko Sidro. F. AD. FICHTER ft CO. Berry 4 South 5th Sta. Bfooklyn. N. ^ Mednarodni kongres duševnih delavcev Svj-t metlnarotlne zv« z«* duševnih delavcev v Parizu je skl«*n!l da se vrši prihodnji kongres prvi teden po Veliki noči 1020. na Dunaju. Francoski «lel«*gati so tni>or odklonili povabila Belgije. P«»lj--.k«* in Anglije 1«m* so ^e izrekli zo Dunaj in sicer v duhu loearnske-ga sporazuma. Nadalje je biln sklenjeno, da st- vršijo kongresi 1. 1027. v Bruslju. 1. 102S. v Varšavi iu I. 1020. v Londonu. ŽENSKE VEDO Ž<-nske znaj«) dobro kupovali. One zahtevajo za 100 centov vrednosti za vsak dolar, katerega po-trošijo. K«lo kupuje zdravila? Domača gospodinja. Kot dobra žena in mati ^krbi za z«lravj«* svojega moža in otrok, njena naloga j«*, tla jih ohranja zdravim, kajti. čo so bobni, jim mora streči. Ona mora gledati, tla je vedno pr; rakah zdravilo, če ima kdo kako želodčni«! ibolezen ali bofečine v križu. Na tisoče žensk v Združenih državah in v Kanadi ima Tri-merjevo Grenko Vino in Triner-jtu* Liniment vse leto pri rokah kajti vedo, tla je Trinerjevo Grenko Vimo najbolj zanesljivo zdravilo v slučajih slabega teka. zaprtja. plinov, glavobola 111 podobnih želodčnih 'bolezni; vedo. oudarjal. «la je Italija prijateljska soseda .1 ugoslavije, ter «la morajo Jugoslovani živeti ž njo v miru slogi in prijateljstvu. Zato je tudi ž«-l zasluženo priznanje. Večina poslancev posebno slo-veuiskih in hrvatskih mu j«> zaploskala. Ploskanje je trajalo ve.* kot dvajset minut. ln me«I ploskanjehm jio-lar«. ci kričali: K viva Ninčič! * V /Jnižene drža\x* je dospela pred kratkim italijanska finančni komisija v namenu.. «la se «Ic-g"vor: z ameriškim državnim za-klndničarjem gletle uravnave it a lijii' -k' ir;i dolga. lt;«hja j«* (brlžna Ztlruženim d**-žav-mi par tisoč milijonov dolarjev. 'Jak«* -o -e poglihali iu uravnali. tia bo Italija plačala Združenim državam ves dolg v dvain->e -tijesenih letih. i). ainšestdeset h-t je dolga »looa. Do ti-tega časa bo fašistovska ideja že trikrat prekopana. Po «lvainše*td<-serih letih bo imela Italija tlrugačne pojme n Mussoliniju kot jih ima danes. Seveda, vprašati je t.reba. če bo tedaj Italija še obstajala. —e par let naj jo runa Musso- lini. pa I"! ali je sploh ne bo več. * Nekoč st'in mislil razpravljati od Bueikner javno priznal, da je od sprejema pro-hibici^ike postave pa do januarja meseca lanskega leta pil kot pijejo drugi Amerikamci. Zato mu m izameriti, ee ga Je tudi od januarja lanskega leta pa do današnjega dne stisnil eempa-tani kalk kozarec. Kot najvišji pnotpbioijski uradnik je 'imel za to dovolj priložnosti. GLAS NAHODA, 14> NOV. 1925. ODLIKOVAN KAPITAN (Nadaljevanje.) 8 Na zadku p;a»lijone se spusti vrv z zastavo in kastilijanske barve padejo na krov. Tomaž Truldet. ves pobesnel v svoji zmagi, po ; tepta »»vilo poi>olno iMiicenje sov-, .., , . ... . . . cin preplasrneev. raznika ni zadostilo njegovemu '. _ , . — lluclira ! — vpije seda j eden nagonu. \ tem trenutku se je ... . .... . r, . med korzarji. se mnogo radost zdelo, da je vse končano; Zmagal- i .... , . . ... . , . uejsi od nadškofa. — lo jp pa re* ci imajo sami ves krov ni vse ba-i , , ... , .... . 'dober pastir, blaeo^lov nam daje tenjf, »-reda premagancev Ke iz- . m j>ovrliu nam se ponuja svoje zlate čuk«-! . . . . . — Jezik za zobmi! — se zadere hotno -tokanje. .pomešano » smrt- _ , ..... ... . . „ . . I Toma/, nad njim. — -le/jk za zob- nimi kliki, sranljivinu prošnjami * . . . ... ... „ «, tin m ne prekini i;«j. -icer te ubijem in bie/.veznim jecljanjem. Toma/. , . . - Ps« - pa preeeja te ostanke spanskili cet . . _ . ... . ... . , , Kajli roniazu se prvi lup ros skozi neusmiljeno točo krogel. —| . ,,.,., , , , . • , ni zdelo prav. da bi vz»*l odkupni- krovu dobi vsak ranjenec brez ..... .... . , . . iio. kakor itMi poprej ni prišlo na usmiljenja svoj suiiMv z nožem m; . ... . , ... , ... . i misel, da .si okrvavi roke /. nad trupla mrl we v brez razlike »ro^toi . _ .... ...... skotovo krvjo. roda ]K>u kozo padajo e-tz krov v morje. Klanje . . , ., dobrega Katoličana, da skrbi, za pa se ne prestane. Samo Ludvik (iuenole se j;a ne udeležuje več. marveč mu obrača hrbet in pre- prediijein kastelu Kapitan parnika President Hartling. Greming, je rešil s svojimi možmi posadko jiotapljajočega se italijanskega parnika "Ignazio Florio". V zahvalo mu je iziročil v imenu ttalijan>ik;» vlade italijanski konzul -rebrni lu.kai. mučena -»ti*ka v najglobljem dnu lanj«'. 0<1 «tani se čnj»- le še stra- križa roki. Na galijon-e >c .^prehaja seui let- tja t» r ozira po domači fregati, za- /vozlani z jjalijono ter j>o morju in nebu. d:i I i se ne bliža š»* kak sovražnik. ali pa >se ne pripravlja vihar? Ko je moštvo popolnoma pozabilo na tnomarstvo in ie morilo. straži poročnik - svojo navadno vestnostjo nad dobrobitom eeiokupnosti. Končno se uničevanje poleže (ki mnogo nad en tisoč borcev, ki so branili gaJijono, jih živi še morda kakih tristo. Zmagovalci so prepričani, -da so premaganci razorožim i. potem jili kakor over naženejo v kazematc v Ladijskeim trehruhu, kamor so se že itak p;» skrili. Na izhodne line spuste železne rešetke in nadnje hrastove • pokrove, vrhutega pa ae postavijo k vhodom straže z nabasanimi mušketami. Sedaj je. vse v redu. Tomaž Trublet še vedno trepeta v svoji besnOsti in vihti ogromni svoji krvavi sekiri. Le iztežka se spomni, da je tireroti avalu kor za rje v in zahteval zase vse one časti iu vse spoštovanje, ki gre fijogovi eminenci, gospodu nadškofu iz Santa Fe de Bogota. — Njemu na \ast je galijona rabila na velikem jamboru nadškofovsko zastavo, ki jo je Tomaž poprej smatral za znamenje zapovedu-joeega athnirala. Tomaž stopi še nekaj korakov naprej in vihti obe sekiri, njegovi pa za njim. Ko pa zagledajo nadškofa. obstoje kakor nkopani, deloma preseneeeni. dt-loma pa resnično prestrašeni. Bili so namreč vsi dobri kristjani in katoličani in že pred samo mislijo na sakri-lege jih je streslo. Kakfie nsakri-leg pa naj bi bil hujii, ko če položiš roko na ibožjega slugo J.n maziljenca Ckwrpodovega ♦ V naj-voeji naglici mpogne Tomaž ovoje kpleno m prodno iapusti sekire, že zaprosi ddbovnika «a blagoslov Nadškof u m je pri, tem. pogled n zveliča nje svoje duše, ^.e prič in pojavljat i graliežljivo-t Nonuand-ca. Ko eminenea še ni končala svojega nagovora, v katerejn >• j obljubljala korzarjem svoje celo letne doliodke za odkupnino, šti-| rinajsttisoč španskih zlatnikov, i kar je toliko kakor osemindvaj - Hisoč francoskih liver, je Tomaž, mnogo manj vznemirjen nar varnostjo svoje duše ko lakonien za zlatniki, že kratkomalo prekinil ta razgovor, da si ga ohrani za mirnejšo uro in se v naglici ne spravi ob dober dobiček. Zato zaprosi dostojaiLst vetiika z vso s-po-štljivostjo in obenem odločnostjo da se lutiakue zasedaj v svoj oci d '4ek. češ, mi bomo uredili najprej še vprašanje tu zbrane črede ki ve ji pa tudi ni bati hudega. lui ko se pastir res pokorno odstrani, so sc mornarji pričeli ba-viti z ovčicami. Presledek sicer ni trajal predolgo, vendar pa j^ pomiril morilski bes zmagovalcev. Seilaj, ko so prejeli blagoslov posvečenih rok. očividno ni bilo več mogoče misli ti na morite v. Onim potnikom, ki uiso vojaki, je ta blagohotnosf bila prav dobrodošla, liaiova so se mlprla vratiea v doljne prostor-in potniki so se zgnetli skozi nje vsi vpseli, da se sploh še najde zanje skrovišie. četudi v ječi. — Toda ko so bili že znotraj in se pri čeli preštevati in iskati, niso bili vsi. Mnogo žensk je moralo ostati zunaj. To sicer ni bilo prvič, da sr mornarji z 'Lepe podlasice' zalotili ženske na premaganih iu zaplenjenih ladjah. Navadno se tudi niso pripetili nikakršni neredi. Ni se mnogo krat zgodilo, da bi se bila trgovska ladja re-no branila in ninoge uplenit ve so se izvršile sploh brer boja. ČY so bile na ladjah ženske, so plačale navadno odkupnino, kakor so pač bile premožne ali rcvr ne. Res, včasih se je pripetilo, da so mornarji tmo aLi drugo zlorabili. Toda pogosti takšni pojav: niso bili. Ve Irk a zmota je, če ljudje na kopnem navadno mislijo da mornarji. Ln-zlasti oni. ki so ž dolgo na morju, kar hlepijo po žemskah! Nasprotno je res! Nit tako ne pomirja poželjenj. kakor če se tako ziblješ med nebom in vodo, če čutiš v vseh udih prijetno utrujenost od večnega plezanja, razvijanja in ipovijanja in če te po prsih in po hrbtu boža mili in čisti morski vetrič. To pot je bil razvoj dogodkov sieer netkoliko drugačen, kajti krvava in težka bitka je vn^la borcem kri, jim razburkala vse čute in vzbudila speče nagone. Čim so korzarji zagledali preplašene ii» plakajoee žene. zgnetene krog njegove svetosti -nadškofa, se jim je vabudHo močno in surovo po-željenje, da se jih polaste. Čim je nadškof odšel in -so bili moški u-jetniki odpravljeni, so mornarji v mstinktivtnom trenotku nagona pohvatali ženske, kakor jim je ka-fera ugajala. a
  • prihrumeli korzarji v kabino. Tomaž Trublet je naenkrat vztrejietal od poželjenja in. prej rdeč. je sedaj jrobl ulel. Rjava deklica, sama bleda kakor mrli? in ves ča^ molčeča, ga opazuje / globino zenic svojih širokodprtih brezflanjih črnih oči. D« klica je vi-okega. zelc lepega stasa in zamolklo zlate polti. S svojimi majhnimi. ostrimi 'Zobki si griz - zdol-njo ustnico in nekoliko kapljic črne krvi za rdeč i pod ugrizkom. Tomaž se ukloni svojemu požr-Ijenju in silovito plane na dekleta ter jo zgrabi za rame. Ona se mu izniazne z obupnim sunkom in mu >kuša pobegniti. Tomaž jo bliskoma zojvet ujame in jo iznova pograbi. Ona se mu pa 1mli to pot izniuzn •. potem pa izpremeni način boja in se mu postavi po roibu. V korzarjevem pasu tiči bodalo. Deklica je izdere in zavihti, "pripravljena, da sune. Tomaž skoči za njo in surov smeh se mu izdavi. Toda deklica se zopet umakne za korak in obrne ostrino proti subi. obenem pa zakliče y tujem dialektai. pome^ nem iz's]>anščine in francoščini' — Stoj ali pa se ubijem! In Orna gospa iz Maearene naj ti prekolne mater, sestro in ljubico in naj jih v spanju zaduši! Tomažu sicer ni bilo znano, kje je Macarena in kaj je i a strašna Orna gospa, vendar se je pa ustrašil čudnih besed, ker so se mu zdele kakor čarovniška kletev a' kaj siičnega. Zato izpuhti rjavo deklico, ki jo je že zopet imel pograbi jeno t ta* jo celo sune od sebe boječ .se. da se začara nje že ni pri čelo. 5>redi te somraene d\*t>rane. napolnjene s stokom in vzdihi PRAABECEDA NAJDENA G. Clemenceau: Kako sem postal daljnoviden. Veliki franco sik i državnik je tudi šarmanten pripovedovalec. Pričujoča slika j«* posneta iz njegove zbirke: ".fud o vsk i ob ra z i." Dr. Grimme. prof. na univerzi v Mueiistru. je imel -te dni preti povabljenimi gosti predavanje, ki je izredno zanimivo za ves kulturni svet. (lovovil je o najstarejših hebrejskih napisih na gori Sinai in o možnosti eventualne eks-pedieije v one kraje. Njegova izvajanja kulminirajo v sledečem .-Napise je našel v letih 1904 m 190"» angleški znanstvenik Finders "Petri. Bili so dolgo časa zagonetni. ker niso odgovarjali nobeni od pisav, ki -.o bile v rabi v časih, iz katetrih datirajo" napisi l okrog I. 150 pred Kr. r.) Peitri n? mogel najti ključa, s pomočjo katerega bi bil mogel napise prečita! i. Sele leta 191(5 se je posrečilo enemu najznamenitejših egiptolo-gov. angleškemu profesorju Al-an-u Gartlinerju. da je določil 15 konzonantov. ki so bili sicer vzeti iz hieroglifov, vendar pa niso pomenili besed, temveč črke. S tem je bila razkrita, prva pisava na svetu, praabeceda, iz ikatere so razvile vse druge abecede. }>oleg hebrejske predvsem grška in pozneje. la.tinska. Ta. najdba je zelo zanimiva in velike važnosti. Vedno pa še ni bilo mogoče čitati napisov na onih starih ploščah. To se je posrečilo šele. ko je določil prof. Grimmc še ostale znake. Dr. Grimme je ugotovil, da gre za he-brejščino. ki ima že vse glavne znake svetopisemske hebrejščinc. in skoro mil je zastalo srce. ko je per vel: ;*.]az. Manasse. poglavar rudikov in najvišji svečenik, se zahvaljujem faraonki Iljatsepsut. da me je potegnila iz Nila in me povišala do visokih dostojanstvenikov." "Manasse*' in Mozes je namreč isto ime*, zakaj tudi sv. pismo imenuje Mozesa enkrat 'Ma-nasse-ja". Zato je fantastična domneva, da je Manasse, ki je dal izklesati ta napis, identičen s svetopisemskim Mozosom, precej verjetna. C-e se izkaže kot pravilna. kar je- prav lahko* mogoče, kajti zanjo govore številne okoli- Tri leta je že tega. Bil sem v svoji sobi. ves poglobljen v zanimivo čti-vo, kar mi naenkrat javijo "gospoda Magniera." Mislil sem. da je to ravnatelj "Evene-nieiita." ki me je nameraval obiskati in sem zato rekel, naj vsto-pj- Vrata so se odprla in zagledal sem lepega starčka, ki je bil šd -vež in rožnat. -o plešo. Sedel je in se še vedno čud-1 no smehljal. N;i v^iik naein bi mej rad spravil v dobro voljo. Čakal1 Opešal sem. kakor leča mojih oči. in žal mi j«' bilo. da nisem zaupal prijatelju. Zelo rad bi se o-pravičil. Toda nisem se mogel kajti prijatelj začel meriti moj vid in tako prinašal znanstvene dokaze za mojo laž. "št. 14," je rekel gospodovalno svojemu tajniku, ki je dor-lej tako liho Mal ob vratih, da sem ira komaj opazil. Nil i besede ni-t ni mogel izpre-govoriti. iako sem bil poražen Vcbil sem se na niiiosr In nemilost. In nasprotnik me je /.• zač^ obdelavati. Pritisnil mi je šipa! nik na jios. in glej. res ^,-iu tt kst bolje čital, in megla, ki sem jo pri branju vedno čutil, mi je izginila izpred oči. \ sem mogel pokrivati veselja, kar je moj uasprornik o-pazil in govoril : - '" Tak ill oejil sploh ni k j« r ne •,»>-bite. Sam jih izdelujem. Pol življenja sem se tl-.ldil. da s.'in i/;;? čunal pravo razmerje. 'S'*'!« očai sploh ne liiorrte pn»plačati. kajti nikoli vas ne trudijo, iu v tem s ravno razlikujejo od drugih. .Moje odkritje nima primere na tem ne ve bolje za ceno kot jaz_ ki Jsam izdelujem očala. razumete.' (Kdo hi si mislil, da »e bova prepirala za uslugo, ki sem vam jo p-avkar izkazal ..." M'oja skojxist ga je očividno u-žaliia. Zat(» je tiho pristavil: "Dajte mi hitro trideset frankov. pa vam grem." Od tega dne sem daljnoviden. Omenim naj še. da sem jiozncjc za ubito steklo v očalih tega oros. poda Mayerja plačal borih štirideset si mjev. pija- Pruski minister obdolžen nosti. Iz Beri i mi. poročajo: Na seji prnskeua dežtdne-ga zbora je prišlo d.» nenavadnega incidenta. Narodno-oeijalisrični po-lanee (ii-♦*sler je izjavil tekom nekega svojega govora da nekaj nezaslišanega, da so vid« li ministra Hirt-sferja na Dunaju na Mariahilfer-strasM» v dvomljivi damski iruž-l>i pijanega. .Minister Iliri-refer je replieiral. da j.- liie-lerjeva tr-d.iev infamna laž in «>hrck«>vauje. IŠČEM SLUŽKINJO j/a pomor- v k nli i nji v kamni, naj '-»•i dekle ali /-na / možem, brez otrok. .Mož lahko l..b; d-In pri se-ka n ju J-iks. \ t- jajsov. Pišiie na: sem. ka j bo rekid. "Spoštovani gospod," pravi "predvsem se vam zahvalim, da ste me pustili predse. Sicer pa se temu ne čudim. Moje ime mi odpre vsaka vrata. (V javijo gospo-j Lahko rečem, da sem • te, da je zdravje moža vaše vrste za Francijo velikega pomena. .Je pa res srečti. da se dobro počutite. Le čuvajte se. Toda jaz sem prepričan, da mnogo preveč delate. Mi vas po-^ trebujemo!" Kar zijal sem. ko so mi udarjale te besede po ušesih, vendar pa sem čakal, kdaj bo koi^ee vsega tega. Toda ljubeznivi starec je ž$j na dal jeva1: Nekaj vam povem. Kar morate posebno čuvati, to je vač vid Kdo bi delal, če ima slabe oči al pomanjkljiva očala ? Toda ali res dobro vidite?" Po pravici povedano, oči so mi zadnjih par tednov res malo o po šale. Toda možak me je že jezil zato sem vstal in rekel trdo: "Prav dobro. Imam še izvrstne oči.r' "Hvala Bogu!" je vzkliknil tr dovratnež in obsedel! "No, ker i mate tako dobre oči. pa si oglejte ta biser." In pomolil mi je pred nos nelfo miniaturno izdajo bibli je v krasni obliki. Komaj je odprem, možiček na glo vstane, mi položi roko na ra mo in reče s sočutjem: "Zakaj ste me varali? To ni le po. Od vas bi tega ne priČalkova Kaj ? Pravite da dobro vidite; to da videl sem) kako daleč ste knj go držali, da bi čitaii tekst. Vi ste daljnoviden m še prav zelo. Leča vaših oči je opešala. To se je tre ba pravočasno preskrbeti! Ah. ta pa ni lepo, da ste me varali!" (operacijo: pričakuje me. za leto 1926. v kratkem gotov. Letos mu je cena 50f Naročilu priložite znamke, nio-Gospod Maver >,• je s prsti dota jnevorder. ali pa gotov denar v knil klobuka in nato pokazal na j prip0r0čwi,m pi*mu. Pratiko Vam dvoje očal na mizi: pošljemo takoj in koledar pa ka- "Stanejo samo štirideset fran-jkorliitro bo gotov. t Prejeli smo tudi večjo zaloiro "Kaj pravile?" sem rekel in knjig, ki bodo v listu Glas Na-postal naenkrat zopet energičen, [roda priobčene. "To je dvakrat preveč." | . GLAS NARODA, "No. le ue se razburjali! Nihče 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO ZA BOŽIČ s parnikom "PRESIDENTE WILSON" kateri odpluje dne 24« novembra, 1925 Potnike bo spremljal do Trsta in Ljubljane naš dolgoletni uradnik Josip Rems, ki bo Zajedno pazil, da bodo imeli vsi potniki udobno potovanje in pazil za njih prtljago. Cena voznemn listu Tli. razreda do Trsta $100.00 z vojnim davkom vred, do Ljubljane pa $101.06; vozni listek do Trsia in nazaj stane pa samo $162.00 in $5.00 vojni davek, nedržavljani plačajo tudi "head tax". Ktlor hoče preživeti božične praznike v krogu svojih staršev in sorodnikov ter vzbuditi, .siioniine na svojo nežno mladost, slikali pritrkova-nje zvonov domačih crkva in mile i»csuii ol> ttolnoeuiei. uaj se čimprej priglasi; na razpolago imamo na parnikn kabine III-razreda v iw*seb-nem oddelku, tako da bodo naši potniki čisto za sebe. Zunaj ostanete lahko eno leto ter se vrnete v Združrne države ne oziraje se na kvoto s tem. da dobite ameriško vladno dovoljenje za pov-ratek. Prošnje ra taka dovoljenja preskrbljujemo mi. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Popolnoma varno naložite denar v —— i LJUBLJANSKO POSOJILNICO V Ljubljani, Mestni trg štev. 6, Jugoslavija Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje. AMERIK ANCI! Nalagajte svoje prihranke v Ljubljansko posojilnico! Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. i Slovenic Publishing Company -42 - Cortlandt Street New York. N. Y. T GLAS NARODA, 14. NOV. 1925. r GOSPODAR PLAVŽEV. Francoski spisal Georges Ohnet. 1 Za "Glas Naroda" priredil G. P. (Nadaljevanje.) Kupil je z«'I o lep za rtu-ni prstan, velik safir. obdtfn od demau-t.»v. Ze j«- viti« i pred >rl»oj Claire, kako mu bo podala, sladko smehljaje. svoj rožnati pr^t-. da ga sam okrasi z zlatim obročem. Sedaj je postajala stvar resna. Ta prstan je bil prvi člen verige, ki naj bi kmalu spojila oba. Na večer pred svojim odpotovanjem j<* zapazil vojvoda pri po-v rat km iz gb-«liš<"-a nenavadno živahm-st v kiubu. Pričel je po izve-dovati ter izvedel. <• bo vršila v slavnostni dvorani izanredna ]»redstava. Od lir no. izbrano občinstvo j«- bilo navzoče tla etije "Vzgojo prineesijt.\ oj>ereto. katero >ta sestavila dva nadarjena moža i/, najboljših družabnih krogov. Pričakovalo se je velikega u>*|>eha in celi svet je prišel zelo zgodaj, tla si zagotovi dobro nit.sto. Prostorni vestibul je bil že i>oln ljudi, elegantnih dam iti prav tako elegantnih gospodov iu prepojen z duhom izbra .ega parfuma. Mesto da I»i šel spat. kot je nameraval. j»* izi-očil vojv(«tla svojo suknjo nekemu lakaju ter sledil vstopajoči množici. r Tako tloloči pogosto pov-e.ni malenkostni dogodek usode ljudi. Ko s,- je ,dl.H-il vojvoda, da posluša opereto, ni niti malo slutil, da bo .s tem korenito izpremenil celo svojo bodočnost. Slavnostna dvorana je bila sijajno razsvetljena. Sedeži so bili veeLnoma zasedeni in vojvoda se je obrnil proti skupini moških, med J alt rimi je poznal nekaj prijateljev. Sredi med njimi je kraljeval gospod Eseande. mlad notar ter bodoči dedič milijonov. Govoril je oil važno, a kakorhitro je zapazil vojvodo, je umolknil. Presenečen, z odprtimi ustmi. je zrl na vojvodo, ki se mu je smhljaje bližal. Nenadni, globoki molk naokrog stoječih je bil prekinjeni le od vzklika: — Ah, to pa je res škoda! Ta pripomba je prišla i/, u-t velikega, starega, plešastega gospoda z rdečim obrazom, kojega obleka je razodevala prejšnjega tr-govca. i ki demantni gumbi so blesteli na njegovi srajci. Blignv je -stisnil svojim prijateljem roko, in presenečen od molka, ki se mu je zdel skrajno zgovoren, je raVno hotel vprašati- * a kaj'je njegov prihod vzbudil tako zadrego, ko se je omenjeni stari gospod obrnil proti nekemu prijatelju vojvode ter mu za vpil v ho tako glasno, da j«' lahko slišal vsakdo: — Prosim, dragi pri-. itelj, predstavile me vojvodi. ^ Prijatelj je napravil presenečen in jezen obraz, kot da bi hotel •či: — Kaj pa je padlo 11 m^i človeku v glavo.' — I'o kratkem obo-ivljanju pa se je odločil. — Moj dragi vojvoda . . . Gorspod Moulinet . . . — Industrijalci* — je dostavil živahno mož z- demautnimi gum-•i . . . bivši sodnik pri trgovskem sodišču ... Z ginjenim obrazom in <»Počno kretnjo je prijel roko mladega moža ter nadaljeval: — Imam east, gospod vojvoda, poznati vašo družino. Gospodič-a Moul net. moja hčerka, je bila vzgojena z gospodično de Beau- ! en. vašo s.Mrično. v i--t«-m samostanu. Da. gospod moj v Saere-< oeiir. prvem vzgojnem zavodu Pariza ... Za mojo Athenais pa mi t i bila nobena stvar preveč . . . Najboljše se mi je zdelo komaj ilo-dobro zame . . . Prosim vas. vrjnnile mi. da sem /. velikim obžalovanjem eul žalost no uovico ... Ze par trenutkov, je delal gospod E-eande čudne kretnje. S svojo r««ko je delal brzojavna znamenja, ceptal z nogo ob tla, a vse zaman . . . (iospod Moul.net. ki je bil preveč zatopljen v svoje .spo.ro-eilo ali ki nalašč ni bote! razumeti teh znakov, je nadaljeval s svojimi izrazi sočutja . . . — Oprostite. — ga je prekinil vojvoda. — ne razumem vas . . . Vi govorite o žalostnem sporočilu, ki se tiče naše družine in poseb- • o gospodične de Bcaulieu. Ne vem. kaj naj to pomeni. Prosim vas. jx.j,i>nite mi bolj določno. Razburjenost gosijxuda Eseande je doisegla ^rvoj višek, ko je Moulinet molčal, s sklonjeno glavo, kot da mu je odgovor mučen. Mladi notar je vsled tega rekel, ko se je približal vojvodi: — Moj Bog. dragi vojvoda. — je pričel s slovesnim glasom, — n« izmerilo obžalujem, da boste na temi mestu in danes izvedeli ža-'<> t no dejstvo, katero je gospod Moulinet ravnokar omenil . . . Ker j a bi jutri isto izve.bli. se ne pomišljam še nadalje ter vas hočem ob-\est:ri o tem dogodku. Ravno ko ste vstopili, sem pripovedoval gospodom da sem po svojem povratku iz Anglije kot prvi dzrvcdel, da je |Toe<-s. katerega je naperila družina de Beaulieu proti stranski č ti. izgubljen, ne da bi bil no žen priziv . . « H» tem nepričakovanem poročilu je vojvoda prebledel. Lzgu l .i ti-,'a procesa s katerim je spojila markiza tako visoka upanja, je p >ni« njala uničenje Claire. Gaston pa si je z v.so svojo nemirnostjo pii/.obnal prikrili svoj strah ter je odvrnil s karajočim povdarkom: — Dovolite mi. dragi notar, da se čudim lahkoti, s katero ste obvestili te gospode o zadevi, ki se tiče družine de Beaulieu. Ni- -m mislil, da bodo nudile zadeve mojih snov za zabavo neprizadetih in za obrekovanja. Zvilo bi vam bil hvaležen, če bi bili v bodoče malo bolj zaprli in molčeči . . . Mladi notar se je stresel pri teh besedah. Mišice njegovega o-braza so drhtele od razburjenja, zmajal je z glavo ter pričel z užaljenim povdarkom : — Moj dragi vojvoda, pomislite vendar . . . (Dalje prihodnjič.) BOŽIČNI IZLET V DOMOVINO HITRA POT V JUGOSLAVIJO PO FRANCOSKI ČRTI preko Havre Sest dni preko Atlantika Najkrajša pot do Ljubljane PARIS s svetovnoznanimi parniki na olje. » odpluje iz r New Yorka J, DECEMBRA 5'! [RED kratkim smo razposlali naše žepne koledarčke za leto 1926. Ako ga niste prejeli vsled preselitve ali ker nimamo Vašega naslova, izpolnite odrezek in nam ga pošljite, nakar prejmete koledar. FRANK SAKSER STATE RANK 82 Cortlandt St., New York. N. Y. Pošljite ni i Vaš koledarček za /. 1926. na sledeči naslov . Ime in priimek ............................................................................... x I P. O. Box ali ulica ...................................................................... v. Mesto ......................................................Država ................... IMeložite se izlelii. ki ho imI l*»sel»niiu nadzorstvom Mr. jH>ln<>iu« na razjiolago jugoslovanskim potnikom tekoui vse vožnje ter I»o skrltel, tla InhI«. v vseh ozirili zadovoljni. Farnik odpluje naravnost v Havre In potniki se izkreaja na pokritem pomolu, ne da bi se jim bilo treba presedati v pristanišču. Edino potniki francoske proge imajo to prednost. rijtnhia postrežba in domača hrana, pripravljena posebno za jugoslovanske potnike. Vsi i>ofuiki so v krasnih kabinah za '2. 4 in «>sel». Opremljene so z električno svetlobo, tekočo votlo itd. Prtljajra dospe z vami do eilja. Za podrobnosti glede een. povratnih dovoljenj itd., vprašajte našega zastopnika v svojem mestu, ali pišite naravnost nam v svojem maternem jeziku. PRISTEIMTE DENAR TER KIPITE LISTEK ZA TJA IN NAZAJ! FRENCH LINE 35» Stale Street New York. N. Y. Najbolj zagoneten slučaj detektiva. (Koncc.) j — In ste poznali osebno gospo- --Ida in gospo Langwortk? — je tu — V liroomrapeu vam bom dal j vprašal Borrett. Pričakoval sem pokusiti najfinejše jabolko, ki ste nezaupen pogled llennikerja. To-sploli kdaj jedli. — je dejal. ^ da ta je eisto mirno in odkrito To je naša največja špeeijaliteta. odgovoril: Ni boljšega namiznega jabolka na svetu. Skušal sem ujeti Rorrettov pogled. toda ta je na videz malomarno zrl na mizo. 11 en n iker je nadaljeval svojo razlago o jabolkah iu njih gojenju. — Ko je pa dejal: — Pri cepljenju mladik jablane je treba paziti na dve važni stvari. . . — je moje srce kar naenkrat prenehalo biti, kajti spomnil sem s«', da mi je čisto iste besede govoril ponoči v sanjali. In v tem trenutku je ravno tako blazno izgledal. Mene je bilo kar groza. Tu sem izmenjal pogled z Ror-rettom in razumel sem. da se je on istega spomnil kot ja~z. Kmalu nato smo se dvignili in odpeljali. Ilenniker vso pot ni več govoril o jabolkah, temveč pravil o svojem življenju in sorodnikih. Ogledali smo si Iiroomrape. Posestvo je bilo res zelo lepo. toda malo zanemarjeno. Vzel sem ga poceni v najem, in ko smo se zopet peljali nazaj v hotel Kent, me je fšorrett pomenljivo pogledal, kot bi hotel reči: — Sedaj prepustite vse meni in ne vmešavajte se prav nič. — Hennikerju, ki je bil zelo — O da. poznal sem polkovnika in gospo Longworthovo prav dobro. to se pravi, poznal sem gospo prav dobro. Toda čemu me vprašate po tem ' Pogledal je naravnost Borretta. Njegov glas se je tresel in za spoznanje je prebjedel. — Stvar je posebno mučna zame. — je naglo začel pripovedovati. — Gospa Lang wort ltova je bila moja zelo dobra prijateljica, da. zelo dobra prijateljica, in v resnici. ne razgovarjam se rad o tako žalostni zadevi. Menda ste tudi culi, da njen duh straši v hotelu KenUi, kaj ? O, teli povesti sem že sit. Zakaj ne pustijo uboge žene, naj počiva v miru! Vsekakor t . \ . pa, ce vam je prav, govorimo o drugih stvareh. Položaj je postal neprijeten. Čutil sem se zelo razburjenega. Bor-ret je spregovoril par vsakdanjih stavkov in slednjič prosil šoferja, naj vozi počasi, da si prižge smod-ko. Moj brat je gledal precej začudeno. V zraku je bil«' električna napetost. Moj brat je vprašaje pogledoval najprej mene, potem Hennikerja in slednjič Borretta. dobre A olje vsled sklenjene kup-1 Henniker je bil bled kot zid in je čije, je dejal kar tako mimogre- (strmel nepremično predse, kot člo-de: vek, ki je v notranjosti silno raz- — Mr.. Ilenniker, ali ste morda poznali gospo Lan g wort h ovo ? Tu sem jaz natančno pogledal Ilennikarja, toda vprašanje menda ni napravilo nobenega utiša nanj. — Vi menite ono ubogo damo, ki je umrla v hotelu Kentu? — je vprašal. — Da, — je dejal Borrett. — Mislil sem, da bo pri tem jezno gledal, toda motil sem se. Izgledat je kot navaden duhovit možak srednjih let; toda jaz sem spoznal, da je sedaj pri svojem delu. — Da. — je ponovil prijazno. — Cul sem, da' so bili oni ljudje vaši podnajemniki. Prav neprijeten slučaj. — Ali ste culi vso povest? — je vzkliknil Ilenniker, malo ozlo-voljen. kot se mi je zdelo. Potem pa se je obrnil proti meni in de-jal: ^ — Ali~ste tudi vi kaj culi o tej neprijetni zadevi, Mr. Ivory? V tem trenutku sem za stotinko sekunde čutil ostri Borrettov pogled in zlagal sem se čisto naravnost : "— — Ne, povejte mi, kaj je s to stvarjo. In Ilenniker je začel pripovedovati. Bila je to povest, ki mi jo je pravil Borrett ponoči, samo da je Henniker vedel vec potankosti. burjen ali pa neznosno telesno tr-pi. Bil sem vesel, ko smo se slednjič pripeljali v Blasford in se ustavili pred hotelom Kentom. — Pri obedu se ne bomo videli, — je dejal Ilenniker kratko. Ne počutim se preveč dobro in moraij^ silno paziti na svoje zdravje. — Nato je izstopil iz avtomobila in brez vsake druge besede izginil. — Kaj pa je s Uenhikerjem ? — je vprašal moj brat. — Čuden možak. — je pripomnil Borrett. In za enkrat Je ostalo pri teh besedah. Borrett. moj Irrat in jaz smo skupno obedovaiL Z bratom sva se hotela vrniti v London z ekspre-som ob pet i uri deseti minuti. Pri obedu vsled braV>ve prisotnosti nisem mogel z Borrettom ničesar govoriti o Hennikerju. Zato sem pri kavi dejal bratu, naj gre pogledat, če morda ni resno bolan, kajti zmenili smo se bili, da se skupaj vrnemo v London. Brat se je takoj dvignil._ — Še nekaj, Ton— sem zakli-eal za njim. Stopi v mojo sobo in prinesi mi cigare, ki so na moji nočni mizici. ^ — Prav! — ffiTje odvrnil in šel. — Lepo! — sem dejal, ko sem bil slednjič sam z Borrettom^ — Ali ste že malo bližje rešitvi problema začarane sobe? Kaj ima Henniker opraviti pri vsej stvari? Borrett se je držal izredno resno. ^^— Dragi moj, — je dejal, — vse to so stvari, ki leže izven delokroga enojega razuma. Vi z vašimi sanjami ste me spravili na misel. da je Henniker v zvezi s smrtjo gospe Langworthove. Prej nisem iuael pojma o tem. In kaj pravite vi k temu? — Da je to vsekakor nerazumljivo. — Nerazumljivo? Nadnaravno pa menda ni. kajMenda ste prišli do Istega prepričanja kot jaz, da je možak blazen. O teui ni dvoma. Ali ste videli njegov obraz prej in sedaj In priznal je, da je bil velik prijatelj, da. zelo velik prijatelj gospe Langworthove. Ali ste opazili njegov obup.' Za svojo osebo se prav jiič ne bi čudil — tu je prenehal in po kratkem molku nadaljeval — da, povedati sem vam hotel, da me slutnje ne varajo in da me prav nič ne more pre-senetit i. . . Spet je prenehal, kajti moj brat je pri letel v sobo. Takoj sem spoznal, da nekaj ni v redu. Stopil je naravnost k meni, zgrabil za polu kozarec finega žganja, ki je stal pred menoj in ga izpil v dušku. — Nekaj strašnega se je pripetilo, — je dejal šepetaje. — Prišel sem v tvojo sobo. da ti vzamem cigare. . . Leži preko postelje in drži napol odjedeno jabolko v roki. Brrr. . . Daj mi še eno žganje. Kar groza me je! Za božjo voljo, kako Ktrašna stvar! Borrett ni hotel ničesar več čuti. Pomembno mi je pokimal, vstal in odšel naglih korakov. Saj mi je ravnokar povedal, da ga ne more nič več presenetiti Z bratom sva se vrnila v London z ekspresom ob peti uri deseti minuti. Dva dni pozneje sem v časopisih čital o samomoru Hennikerja. ki mi pa pravzaprav ni bilo nič novega. Možak se je zastrupil. Poleg njega so našli izpraznjeno steklen-ko. Analiza je dokazala,..da je bil v nji strup, znan pod imenom khaf. Toda o slučaju Langwortli ni bilo ^omenjene besedice. Ilenni kerjev stric je izjavil, da mladi mož ni bil normalen in da je njegova mati tudi izvršila samomor. To je vse, kar sem zvedel. O Borrettu ni bilo ničesar čuti. Ker je bil Henniker mrtev, seveda najemom Broomrapa ni bilo nič in jaz sem bil prav vesel, da vso stvarjo nisem imel ničesar več opraviti. Čez nekaj mesecev sem dobil brzojavko od Borretta, da me obiš če ob pol devetih zvečer. Ko je stopil v mojo sobo, sem se silno začudil. To ni bil krepki, živahni, zdravi Borrett, kot sem ga bil zadnjič videl, temveč bled, bo-lehen možak. — Menda še vedno čakate. — mi je dejal, — da vam razložim zadevo ? — Res je, kaj pa je pravzaprav bilo? — V par besedah vam liočem povedati, kaj sem odkril. Sicer pa vse skupaj itak nima smisla, ker je možak mrtev. — Henniker? — Da. Henniker je bil ljubimec gospe Langworthove. Nastopal je tudi v maski in pod imenom Pel-ham. Živel je neke vrste dvojno življenje več let. Kot veste, je bil blazen. Zato ga ne smemo soditi. o — Glas Naroda-----3 Neki dan vam bom več o tem pra-\il. Stvar pa nikakor ni zelo zanimiva. — In kaj je s strahovi in duhovi v tisti hotelski sobi? — Od takrat ne straši več in mislim, da bo mir za vedno. Vsaj stari Konrupt je tega mnenja. — In kako si razlagate prikazni strahov? — Tega vam pa ne morem razložiti) — je odvrnil rJorrett in je temno na mršil obrvi. — V take stvari se nočem mešati in se ne bom nikdar vmešaval. Vsakdo, ki se vmešava v enake zadeve, ravna zelo nespametno. Jaz sem začel z raziskovanjem, a sem ga kmalu o-pustil. Na tem potu se namreč nahaja blaznost, Mr. Ivory. 'F^l Kretanje parnikov - Shipping News 17. novembra: Bremen. Bremen. 18. novembra: Beren*axla, Cherbourg. 19. novembra: Zeeland. Antwerp; Westphalia, Hamburg. 21. novembra: Olympic, Cherbourg; Republic, Bremen, 24. novembra: Pres. Wilson, Trst; Berlin. Bremen 25. novembra: Mauretanla, Cherbourg; Roeham-beau, Havre. 26. novembra: ■» Albert Ballin, Hamburg. 28. novembra: Homer.e. Cherbourg. Suffren, Havre; .America. Bremen. 1. decembra: Jluenchen. Cherbourg. Bremen. 2. decembra: Aquitania. Cherbourg: E>« Graase, Havre; Arabic. Hamburg . 3. decembra: Thuringla. Hamburg. S. decembra: Leviathan, Cherbourg; Paris .Hav- re; Majestic. Cherbourg; Martha Washington. Trst. 9. decembra: Berengaria, Cherbourg. 10. decembra: Luetzow, Bremen. 12. decembra: Homer.c, Cherbourg: i.a Savole, Havre; George Washington, Cherbourg. Bremen. 13. decembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 16. decembra: . Maureiania, Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . 19. dec«mbra: Andania, Hamburg. 22. decembra: Rochambeau, Havre. 26. decembra: Paris. Havre: Cleveland. Hamburg; Pr»-s. Roosevelt. Bremen. 28. decembra: Majestic. Cherbourg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. Vzrokov, Zakaj bi se Udeležili Jugoslovanskega Božičnega Izleta Cunard Črte. 1. Hitre zveze med New Yorkom in Jugoslavijo preko Cherbourga. 2. Veliki moderni parniki, udohne kalinu- trctje^;a razreda, javui prostori iu pokriti izprehajrflui krovi. 3. Vsaka pomoč od strani na|ega iz-: vežbanega uradnika na v se in po tovanju med New Yorkom in Ljubljano. 4. Uljudna postrežba in domača hrana po starokrajskem načinu. 'G Prtljaga čekirana skozi do cilja potovanja. Potujte na AQI ITAN1JI. ki ortplufe N>i •f-rka t. DKCKMBKA. v dprrmstšu .Mr. Vlfrrtltt Marku*«. rlana nu.-essi ntwyorSkf-tta štaba, ali n:. KKRKNOARJI 9. I> EC KM DR A v spremstvu Mr. J. Webera.. člana nagega newyorSkega štiiUi. V »I p«>tniki so nastanjeni v uiluhnlh ifitiih z r-4-C posteliami; posebni prostori za družine. 5Ca poilrobnosti pleajt«* »»i'ji-Kii Iokalneca agenta ali pa pilite natn ■v svojem maternem jeziku. Kupite Karto za Tja in Nazaj Ter Atedlle IKeoar. CUNARD LINE 25 Broadway, New York, N. Y. Vožnja tja in nazaj po znizanih cenah. NaSi parn.ki na tri vijake RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND in znani enoka.bin.ski parniki CLEVELAND, WESTPHALIA MOUNT CLAY', THURINGIA $198 — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i" NAZAJ (Vojni davek posebej) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna ^-dovoljenja In kim prepričanjem. — •Nikafc or ne morem trditi, da sem danes zadovoljen, da ste bili prišli oni dan v Blasford. . . Jutri zjutraj se odpeljem v Pariz, kjer i-mam raziskovati zelo zanimiv slučaj. Dospela je VELIKA Blaznikova PRATlKA za leto 1926. Cena 25e komad. V pratiki je poleg koledarja in raznih zanimivih navedb tudi zgo-lovina 200 letnega obstanka. Pr v*a prat'ka jr namreč izšla l. 1726 Sloveoic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Pozor čitatel ji. Opozorite trgoroo te frtnike, pri katorfli kupi« |«to ali naročate te ste M tjfli postrežbo ndorolM da oglašujejo t lista "GHu Haroda". ■ Uprava "Glas Haroda1 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor je ntBMoJea potovati \ •Url kiaj, j« potaebno, di ]• u tančno poučen o potnih UtOh, prt U&gl ln dragih stvareh. Pojasnila, ki ram jih muhi — dati raled nage dolgoletne lskuinj* Yam bodo gotovo v korist; tudi prt-poročamo vedno ls prvovrstna par-nlto, ki Imajo kabin« tudi v III raaredo. flls«»as am aaselalAks postav« d je stopila v veljavo s 1. julijem IS24, aamarejo tudi nedrža vljan > dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj. rosadevna dovoljenja Izdaja genr ralnl naselnlSkl komisar v Waab ington. D. O. Prošnjo ca tako tf< roljenje se lahko napravi tudi New Torku pred odpotovanjem. tr as pofije prosilcu v stari kraj gls som' nanovejfts odredbe. KAKO DOBITI SVOJC1 IZ 8TABEGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika «1 svojca ls starega kraja, naj naš prej plie aa pojasnila. Is Jugoala vije bo prlpudfenlh t prihodnji] treh letih, od 1. julija 1024 napi« vsako leto po «71 priseljenec*. Amerlikl driavljanl pa aamorej dobiti sem fene ln otrok« do 1J. le ta brea, da bi bili itetl v kvoto. T rojen« oseb« se tudi ne itejej« kvoto. Btarlll ln otroci od 18. fc 21. leta amerUklh drtavljanov p Imajo prednost v kvoti, pifit* m pojs sails Prodajamo voane liste m't« m , . r-.js