£jul)l|ftiišlu Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer.
Uredništvo In npravnlŠtvo: Kolodvoriko alioe štov. 15. — 'A urednikom bo more govoriti v»&k d en od 11. do IS. uro. — Kokopiii ie n« vračajo. — Inaoratl: ftantatopna petlt-vrita i kr., pri večkratnem ponav ljanji daje se popaat. — Velja xa Ljubljano v npravulitvu: ea oolo loto 6 gld., za pol leta S gld., sa četrt leta 1 gld. 50 kr., na meeeo 60 kr., poliljetev na dom velja raeaečiio 0 kr. več. Po poiti velja *a oelo
leto 10 gl., aa pol lota 5 gld., sa četrt leta 2 gld. 60 kr. In za jeden raoioo 86 kr.
Štev. 277.
V Ljubljani v četrtek, 3. decembra 1885.
Tečaj II.
Kraljica Kristina.
Mladega španskega vladarja položili so k večnemu počitku. V cvetoči mladostni dObi.atnprav 28 let star, se je moral vleči ljgkornemijjpst k svojim kgadedom v El Eskorijalu in ostaviti deželo, kakije bil posvetil svoje mladostne sile. Alfonzo XII. ni več — a po starem izreku: „Kralj je mrtev, živio kralj!“ ozira se Evropa na naslednika njegovega in iz raznih vzrokov sledi dogodkom na ibčrskem poluotoku z večjim zanimanjem, kakor ti ga človek pričakoval pri veliki "oddaljenosti Španske dežele od sredine našega kontinenta. p\ Umrli kralj bil je v tesni zvezi z merodajnimi /krogi v izhodni Evropi. Družica mu je bila prin-/ ceziuja iz staroslavne habsburške hiše, in z obiteljo Snemškega cesarja vezalo ga je iskreno prijateljstvo — vzrokov tedaj dovelj, da se narodi sred-^nje Evrope s sočutjem ozirajo na bregove Man-zanaresove, kjer je po smrti ljubljenega soproga vzela avstrijska nadvojvodinja žezlo v roki ter zasedla prestol pirenejskega poluotoka. Takoj po Spirti kraljevi prpglasili so merodajni krogi vdova vladarjevo za vladarico do onega časa, da odraste t^erka ^lfoijza £11. iiL. sanm jioprime^ajtrmilo države svojih OČetOV. Tzvanredne. nrinrata
, 80 se v ta namen. Uže je bil mladi kralj zatisnil : svoje oči, a svet potem še dolgo ni izvedel ni-* Česar o najnovejši tragediji bourbonski. Minister-stvo je skti^lg^srjuijjgdaj^evo, da je med tem časom zamo ^o^^napravit^^otrebne^orake, kj^J} SIL nezadovo ine stranlte upirale bilei kraljevemu nasledniku, Jg^ijfltslgdaricu Vsa maaridska gar-idzij^je Jjila~Qir nogah; merodajni generali prevzeli so poveljništva po deželah in ves državni aparat je nujno deloval, (Jajsfi^ohrani mir, ko bo^e
Listek.
Prokleta!
(Koman Spisal Emile Richebourg; po E. Vacanovi prode-lavi prosto poslovenil Janko Leban.)
(Dalje.)
„0, jaz vidim, kako je s stvarjo! Rouvenat novraži mene in mojega sina 1 Od njega izhaja vse 1° obrekovanje; on se hoče maščevati. Pa jaz Vse zanikujem; čujete li? Vse je laž, laž, laž!"
Lucila je žalostno zmajala z glavo. »Tedaj nočeš se kesati, nočeš se ponižati; izgubljena duša ti? Naj bo — navzlic temu imam usmiljenje s teboj in s tvojim sinom; isto tako ima Rouvenat osmiljenje z vama. Vidva — in Fran — sta moja brodnika, in jaz nočem prepira nad grobom ubo-Zega mi očeta, ki se je jedva sklenil. Otidi, Josip farizell Lucila Mellier, njeni služabniki in prijatelji bodo molčali o tvojih zlodejstvih. Hočem storiti še več: Boga bodem prosila, da ti pošlje *£es ter da ti odpusti!"
In z rosnim očesom reče mu iz nova:
»Otidi, Josip Parizel!"
prišla novica o kraljevi smrti med lahko razburljivi narod. Vlada je pač previdno postopala v tem slučaji, kajti nobena dežela na svetu nima tako rodovitnih tal za silovite spremembe in dr-
žavne prekucije, kakor ravno špansko kraljestvo. Cela vrsta strank se javlja tam za pirenejskimi planinami. S strogo monarhičnimi prijatelji bojujejo se skrajni republikanci pod svojim voditeljem Z o rili o, ki se je šolal pri Louis Blancu in Feliksu Pyatu, onih možeh, ki učč, da je treba državno moč do skrajne meje ponižati v prid republike; zraven teh sanjačev stoji idealuLfift-stelar, ki vidi spas španskega naroda tudi v tem, da zapusti monarhični princip in si vstvari jedino zveličavno ljudovlado. V sredi teh dveh kaže se Sagasta s svojimi pristaši, ki pripozna-vajo samo liberalno monarhijo in so vedno pripravljeni napraviti »pronunciaraiento", ako bi kraljeva oblast sklenila družbo z reakcionarnimi elementi. Tej stranki naravnost nasprotuje klerikalni ippnarhist Canovas del Castillo, ki zmerom
poudarja, da^zamore le strogo katoliška vlada re-
šiti Španijo. Na skrajnem desnem krilu bojuje se Don Carlos in popolnuje krdelo raznih strank, ki se v svojih principijah razločujejo kakor noč dan. V takem položaji zasedel je Alfonzo XII. panski prestol, v takem položaji ga je tudi zapustiti moral. Pač svet hvaležno pripoznava, daje il mladi vladar svoji t<f«vni nain,^; p josjn je znal te razne stranke vsaj tonr^zdrlT" iti, da je omogočil plodunosno delovanje v gmotni ospeh svojega naroda. Njemu so ubogali-libe-ralci iaJtlerikalci, njegov prestol g£dj)iralijjteobe glavni stranki ker ste snoznali1 da ie oseha mln,-dega kralja iedina garancija za tolikanj potrebni mir na nemirnem poluotoku. S svojim konstitu-
Parizel divje pogleda okrog sebe. Videl je le žugajoče obraze. Umel je, da je tukaj stvar za-nj izgubljena. Obrne se torej k vratom; pa zmerom še z drzno povzdigneno glavo.
Uže je bil na pragu, ko se naenkrat pokaže na vratih ženska: bleda, kuštrava, ognjenih očij; njena obleka je bila umazana s krvjo in blatom. Bila je Jera! Ona ga udari v prsa, da omahne do sredine sobe.
»Aha!" zakriči, »tukaj je! Tukaj je oče mojega Frana, ki je svojega sina ubil! Morilec!!"
Vsi so bili kakor okameneli. Parizel za-hriplje:
»Ali je baba neumna?!"
»Tako! Misliš li, da sem neumna?" zakriči Jera skočivši v njega jeze se peneč ter s stisneno pestjo. »O, ti takoj izveš, če sem neumna! Kaj ne; da bi ti ne bilo treba deliti premoženja starega Melliera s svojim sinom, ubil si svojega Frana? Žival!"
Oči Parizlove stopijo iz svojih otlin. »Kaj li tu govori?" zasiče. »Kaj li tu govori? Sem li zblaznil?"
cijonalnim obnašanjem spravil je Alfonzo diametralno nasprotne stranke pod kraljevi prapor ter za časa svojega vladanja utemeljil dobo blagostanja in prospeha na Španskem. A vladanje njegovo je bilo kratko. Bog zna, je li seme, katero je vsejal, pognalo korenine in kali, da ga sedaj sovražne vihre ne izrujejo več? Avstrijska nadvojvodinja, ki je prevzela vladarstvo, da ohrani kraljevo krono svoji mladoletni hčerki, prevzela je težavno nalogo. V deželi, ki je tako strankarsko razkosana, kakor nobena druga v Ev-
ropi, treba bode silne previdnosti in izvanredne modrosti, da se ohrani mir in utemelji obstanek dinastije. Gotovo bot|fl	p-;jntnij:	^pfinjj»
^od^iriilMnlado^ženo^ ki v tuji deželi ne obupa
in usodo nove	'	domovine "združi z laBtno
usodo. Pač se bodo vse~monarhične stranke' zbirale krog nje — a vprašanje je, kaj počnd nasprotniki kraljestva, kaj ukrenejo republikanci in kaj poreče Don Carlos, ki je uže umrlemu kralju v začetku njegovega vladanja napravil toliko težavnih ur. Bodo li ti zagrizeni sovražniki sedanje monarhije molčali ali pa poskušali s silo pre-ustrojiti državni red in predrugačiti upravo Španske? Najnovejše včsti nam poročajo, da se Bedaj tega še ni treba bati. Z energično roko nonriiela le kraljica za krmilo vlade? V"pravem spoznanji
obstoječih razmer je visoka gospa dala slovo mi-nisterstvu Canovas in takoj poklicala Sagasto, da prevzame vlado. S tem je kraljica apelovala na moderne državne ideje, proglasila strogo konstitu-cijonalno dobo, ter vzela nasprotnikom glavno orožje iz rok. Ne iz tabora Zorillovega, ne iz Don Carlosovega se ne čuje, da bi se kovale kake spletke zoper prestol Done Marije. S pravim taktom prevzela je kraljica Kristina vodstvo španskih
»Tu, tu!" zahriplje ona divje. »Tu pogledi mojo jopo, moje roke, moje rokave! . . . Vidiš li rudeče maroge? To je kri, kri mojega Frana, kateremu si ti razbil glavo ter si ga potem vrgel v kamenolom! Jaz sem ga videla, jaz sem ga videla; pa on ni več govoril z manoj, kajti bil je mrtev, mrtev, mrtev! In mrzel je bil kakor led! Glava mu je razklana ter vsa v krvi . . . vsa v krvi! Tako leži spodaj v jami in mravlje letajo po njegovem životu! . . . Oče Parizel je ubil mojega Frana; on je morilec, morilec, morilec!"
»Jera, nesrečnica!" zakliče malopridnik. »Ti si zblaznela, kaj ne? To mi vse praviš, da bi me plašila?"
Jera udari v grozen smeh. »Hahaha!" zakliče. »On se boji, on se boji! Oče Parizel, ki je sina ubil, boji se!"
Zdajci se moža loti velika jeza. On prime Jero surovo za rami, ter stresši jo, zakriči:
»Kaj hočeš prav za prav? Kaj te li naganja k temu, da mo obdolžuješ uboja?"
»Ker sem imela svojega Frana tako rada, ker sem hotela postati ujegova žena!" potoži nesrečnica. »Pa le počakaj, nič ne boš podedoval,
dežel in si takoj v prvih dneh pridobila iskrenih prijateljev. Ko bi ta ali ona stranka imela pogum, z orožjem stopiti na dan, bode vladarica imela na strani vse monarhiste in ogromno večino naroda Vojaki so ji udani in ni se bati, da bi »e kalil mir na pirenejskih zemljah. Upati je, da se nadaljuje doba razvitka in blagostanja na iberskem poluotoku, da se pričn6 zanj srečni časi pod žezlom avstrijske nadvojvodinje. Mi sorodnici cesarske naše hiše to prav iz srca želimo!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Deželni zbor isterski imel je dne 26. novembra sejo. Deželni glavar prečita dopis poreško-puljskega vladike, s katerim je bil zbor pozvan za dan otvorjenja sej k božji službi; potem pismo tržaško-koperskega vladike, da ne more priti k sejam zaradi slabega zdravja; naznani dalje, da je dal več poslancem dopust, kolikor mu to dovoljuje hišni red. Na to predloži spise, kateri se imajo razpravljati, kakor tudi zakonske predloge, uže zadnjič omenjene, prošnjo za ustanovitev posebne občine za S. Vincent in okolična sela, šolsko poročilo, šolski račun za 1. 1884 iu proračun za
I.	1886 ter razne osebne prošnje. Potem se izvolita dva perovodja (dr. Bubba in Doblanovich) iu šest preglednikov, med temi gg. Zamlič in Križa-nac; dalje trije odseki, namreč finančni, politično-ekonomični in šolski. V finančni odsek je bil izvoljen tudi g. Zamlič in v šolski odsek nadzornik g. Spinčič. Tem odborom, ko so se ustanovili, izročili so se spisi, da jih pregledajo in o njih zboru poroče.
Tržaški mestni zbor ustavlja se na vse kriplje ukazu, naj vpiše podružnike. Mestno starešinstvo je dalo vpisati samo 35 konsortov ali podružnikov, vseh drugih 345 še neče vpisati ter je sporočilo namestništvu, da za vse druge še nima v rokah dokazov, so li res avstrijski podaniki. Ta izgovor pa je piškav, čuje se, da se mestni zbor razpusti, da si višja oblastva ne bodo dalje pustila kljubovati po tržaških mestnih očetih.
Tuje dežefe.
Italijanska politika o vzhodnjem prašanji je pomirljiva. Iz spisov v zeleni knjigi je razvidno, da se je Italija prizadevala za status quo iu za ohranitev miru in z Nemčijo vred delala na to, da spravi s pota vse, kar bi nasprotovalo dobrim razmeram med Avstrijo in Rusijo. Na konferenci je Italija svetovala, naj se interesi Rumelije dobro uvažijo, da se napravi tako stanje, ki obeča trajnost. Pri vsem sočutji Italije do Srbije je izjavil grof Robilant srbskemu zastopniku, da je Italija sklenila, da se ne loči od mirnih namenov drugih vlad. Nasproti Grški je grof Robilant izjavil, da se preveč peča z bodočnostjo, premalo pa z sedanjostjo.
nič 1 Zaprt boš, v ječo prideš, zatožen boš in obsojen in mašina ti odseče glavo! Hahaha!" Naenkrat preneha rezno ujeuo smejanje, Jera povleče Parizla z neverjetno močjo k oknu ter zavpije: „Tu pogledi, žandarja uže dohajata; onadva tebe iščeta, jaz sem ja napotila le-sim, in povedala sem jima vse, čuješ li? vsel“
Parizel pogleda skozi okno ter opazi žandarja. Začne se tresti ter zakričavši odskoči. Navaočniki so bili kakor okameneli. Tudi Jean Renaud in Blauche bila sta prišla zdaj zraven.
Težki koraki se zaslišijo. Jera skoči k vratom ter z divjim veseljem zakriči:	„Tu	sta	žandarja,
žandarja!1*
In v istini se le-ta pokažeta na pragu Jera jima pokaže Parizla zaklicavši: „Ta je morilec!"
Malopridnik je debelo pogledoval okolo sebe kakor razljučena zver. Uvidel je, da je izgubljen. Kriva obdolžitev Jerina ga je bila uničila, če bi bil tudi v tem obziru lehko dokazal svojo nedolžnost, opravdovati bi se moral pa zaradi drugih zlodejstev. Obup se ga loti En skok — iu zleti
Papež je imel 30. novembra čruo mašo v Sikstiuski kapeli za ranjkega španskega kralja Alfonza. V pogovoru je izjavil, da srčno želi mir mnogo skušani španjski deželi iu da se bo, kolikor je v njegovi moči, prizadeval, da se mir ohrani in da spletke Karlistov ostanejo brez uspeha, in on upa, da se to tudi zgodi.
Francoska toukinska komisija je zaslišala generala Bričre o tonkinskih zadevah. On je izjavil, da je pomirjenje tonkinske dežele le policijska uaredba. Prebivalstvo podpira vojake zoper morske roparje. Posadka iz 0000 francoskih vojakov in 12000 domačinov bi v mirnih časih zadostovala. General Bri6re m&ni, da bi se imeli zasesti Langson, Caboang in drugi mejni kraji.
Angleški liberalci so uže za precej glasov pred konservativci; liberalcev je voljenih 199, konservativcev 180 in 37 Pranellovcev. Liberalci nikakor ne morejo računiti na tako sijajno zmago, kakor pred petemi leti. Za nekaj glasov bodo pač presežni konservativcem.
Med Srbijo in Bolgarijo je torej sklenjeno premirje, a vender zaradi tega ni položaj še popolnoma jasen; v uekaterih krogih se cel6 zatrjuje, da je zdaj vsa zadeva še bolj zamotana. Srbski narod zahteva nadaljevanje vojske, na vsak način hoče oprati sramoto, katera je zadela srbsko vojno na bojišči. Iu v istini se poroča iz Belgrada, da se navzlic sklenjenemu premirju še neprestano vršijo vojaški nabori, sklicujejo se prostovoljci ter se pošiljajo v tabor. Srbija nič neče vedeti o tem, da bi morala plačati Bolgariji kako odškodnino, rajša hoče odločiti zadevo na bojišči. — Bolgarski knez sklenil je premirje, a on uže sestavlja pogoje, katere hoče staviti, zahtevati odškodnino za obile žrtve. Knez se je tudi uže odločno izjavil rume-lijski deputaciji, da se on ni nikakor še odpovedal združenju Rumelije z Bolgarijo; on da hote tudi vse svoje moči uporabiti za sveto stvar Rumelijcev. Kakor razvidno, je na obeh straneh položaj zelo zamotan. Med tem pa v Carigradu zboruje konferenca, a vsaka njena seja je brezuspešna, ker se ruski in angleški zastopnik ne moreta zjediniti.
Razne vesti.
—	(Maršal Sorrano.) Kralju Alfonzu sledi) jo v malo dneh mož, ki jo na usodo Španije tekom zadnjih dosetletij močno vplival:	Generalni kapitan
(maršal) Francesco Serrano y Dominguez, vojvoda de la Torški. Hoj o n leta 1880 v Arjonilli pri Citdixu šel jo užo zgodaj med vojake. Dedna vojska, ki je po smrti Fordinanda VII. uastala, dala mu je dovelj priliko, po-peti se do najvišjih vojaških stopinj. Serrano sodeloval je leta 1843, ko so regonta Esparteroja vrgli s prgr stola, pozneje bil jo vojaški guverner Novo Kastilije, na to-poslanec,'kraljevi namestnik na Kubi, minister zu-j nanjili zadev in prodsoduik senata. Po smrti Narvaezovi ( leta 1868 prognan, provzročil je meseca septombra J istega leta s pomočjo Topotejevo in Primovo vojaško
mimo obeh žandarjev skozi odprta vrata nizdolu po stopnicah. Žandarja iznenadena in jezna zakričita. Kakor bi trenil, spustita se v dir za begunom. Ta je tekel skozi vrt proti gozdu. Bil je le malo pred žandarjema. Kmalu sliši glas straž-meštrov za saboj, ki mu je klical, naj se udd. A begun pospeši svoj tek. Tik pred njim je uže bil gozd. Če bi le mogel priti va-nj! Pa žandarja sta tudi vedela, da ga več ne dobeta, če jima uteče v gozd. Zatorej mu stražmešter še enkrat zakliče, naj se uda, naj se ustavi, sicer ustreli na-nj. Zaman! Parizel napne vse svoje moči ter dirja dalje. A zdajci pomeri stražmešter, sproži puško ter Parizel se zgrudi na tla, kakor da ga je podrla strela! Krogla ga je bila zadela v tilnik. Bil je pri priči mrtev 1
24.
Oba Parizla bila sta prihodnji dan, ko se je večerilo, pokopana. Jero so prijeli, in štiri tedue kasneje bila jo obsojena na dve leti v zapor, ker je bila izpovedala, da je vedela o dejanji obeh Parizlov ter ja je ono noč pustila na pristavo.
vstajo, ki je imela prekuc prestolov za nasledek. Od 16 junija 1869 do prihoda kralja Amadeja, dnč 2. ja-nuvarija 1871, bil je regent Španske, pod tem kraljem nekoliko časa ministorski predsednik. Ko se jo ta kralj prestolu odpovedal, postal je po kratki vladi Castelar-jevi diktator, oziroma načelnik eksekutivne oblasti; to je ostal, dokler ni bil konec leta 1874 Alfouz XII. bourbonško dinastijo kraljem proglašen. Političen vpliv ohranil si je	kakor načelnik	svoje stranke tudi	pozneje,
a zadnji čas	bil jo bolehen	in	so političnega	življenja
ni voč aktivno vdeležoval.
— (Nasledek 1 j ub o sum u ost i.j Z Oovdata v provinciji Vidomski na Laškem so piše: Dn6 24ega m. m. predstavljala so jo v Čevdatskem gledališči igra „Dve siroti". Mod poslušalci bil jo tudi mlad mož, ki je potegnil hipoma mod prvim dejanjom ostro brušen nož iz žepa tor ga sunil v prsa deklici zraven sedeči, ki ga ni hotela ljubiti. Vsled tega čina polastila se je občinstva nepopisljiva razdraženost Nesrečni ljubimec hotel je zbožati, kar so pa navzoči takoj zabranili. Ranjeno dokle prenesli so v bližnjo lekarno, kjor je dobila prvo	zdravniško pomoč.	Njena raua jo	zelo nevarna in se	zelo dvomi, da	bi	ozdravela.
— (Avstrijca v Perziji.) Stotnik Wagner, ki je bil uže jedenkrat v porziški službi, kojo je p* pred dvoma letoma zapustil, povrnil se bode zopet v Perzijo, da bode tamošnjo armado vežbal, in sicor gre v Teheran. — Službena pogodba s policijskim direktorjem, grofom Montofertetom podaljšala se jo na tri leta.
— (Starine.) Kavnatolj muzeja „Civico di storia naturalo* v Trstu, dr. Karol pl. Marchisetti, odprl je tekom letošnjoga poletja v Št. Luciji pri Tolminu na dveh krajih 210 grobov, v katerih je zol6 mnogo zgodovinskih znamenitosti našel Spravilo so se vse stvari v omenjenem muzeju.
Domače stvari.
Deželni zbor kranjski.
(2 seja dne 2 decembra.)
Prodsedujo g. deželni glavar grof Thuru-Val' saBsina, vladni zastopnik g. doželni prodsoduik baron W i n k 1 e r.
Pročita in odobri so zapisnik zadnje seje.
Gospod deželni glavar naznanja, da je došlo več peticij, katore so izročijo raznim odsokom
Posl. Klun in dr. stavi samostalen predlog, naj so prenarediti §§ 13 in 15 zakona z dno 29. maja 1884, dež. zak. št. 10, tikajoč se volilnega reda vojvodine kranjsko. Predlagatelj utemeljeval hode svoj predlog v jodni prihodnjih sej.
Lotno poročilo doželhega odbora se na predlog post. Murnika izroči v posamičnih oddelkih raznim odsekom.
Poročilo deželnega odbora o znižanji cen za režijo in hrano bolnikov v splošni b6Inici v Ljubljani in poročilo deželnega odbora z računskim sklepom deželuoga zaklada za I. 1884 izroči se finančnomu odseku
Jera ni zapustila več ječe; umrla je v njej še predno je dostala kazen.
*
Tri dni po smrti Jacques Mellierovi dobi hlapec Jean in znani nam štirje ževc.i iz Fremi-courta povabilo k sodišču v Vesoul. Tam ju uradni sluga pelje v pisarnico generalnega prokuratorja. Vpričo vseh uradnikov so izjavili, kaj jim je odkril umirajoči Jacques Mellier, ter vse te izjave bile so vzete na zapisnik. Še isti večer zapusti Nestor Dumoulin Vesoul ter odpotuje v Pariz. Nesel je uradno potrjeni zapisnik saboj.
*
Grof in grofinja Bussi6res, Leon in Jerfinie Goš so se nahajali v gradu d’ Arfeuille-skem.
Leon je zmerom in zmerom mislil na Blan-che-o in na njenega očeta. Kako rad bi ji bil pisal! Ko pa povpraša o tem dobrotljive Bvoje stare, odgovori mu grof: „Ne piši, moj sin! Gospod Dumoulin se ni še vrnil s svojo misije. Jaz iu grofinja gotovo želiva tebi iu tvoji ljubici srečo;
Posl. dr Poklukar poroča v imenu finančuega odseka o proračunih za 1886 iu računskih sklepih za 1884 ustanovnih zakladov.
1.) Dijaški zaklad (premoženja koncem 1. 1884 j« 640 946 gld 52 kr):	Potrebščina 26 408 gld. 14 kr, zaklada 27 083 gld. 53 kr, presežek 676 gld.
39	kr.
2.) Kranjsko dekliške ustanovo (24113 gld 961/» kr.): Potrebščina 1007 gld. 29 l/» kr, zaklada 1036 gld. 30 kr., presožok 29 gld. — '/s kr.
3.) Dullerjevi dekliški zaklad (8962 gld. 76 */* kr.): Potrebščina 372 gld. 74 kr., zaklada 372 gld. 74 kr
4.) Grof Saurova ustanova (2923 gld. 81 '/* kr.): Potrebščina 110 gld. 13 kr., zaklada 122 gld. 72 kr., presežek 12 gld. 59 kr.
5.) Glavarjevi zaklad (184 200 gld. 2 kr): Po-trebščiua 5281 gld. 63	kr.,	zaklada	7472 gld. 56	kr ,
presežek 2190 gld 93	kr.
6.) Učiteljska ustanova (15 475 gld. 20 */a kr.'!: Potrobščina 556 gld 57 kr., zaklada 957 gld 52 kr., presežek 100 gld. 95 kr.
7.) Sirotinski zaklad (374	999	gld.	69	kr.):	Potrebščina 14 607 gld.	82	kr.,	zaklada	17	473	gld
kr, presežek 2866 gld. 6 kr.
8.) Ilirski ustanovni zaklad za slepo (5642 guld. 39'/tkr.): Potrobščina 149gld. 81 kr., zaklada 237 gld. 14 kr., presežek 87 gld. 33 kr.
9.) Ces Elizabete invalidni zaklad (8192 gold. ?Hr.); Potrebščina 282gld., zaklada 340 gld. 48 kr., Presežek 58 gld 48 kr.
10.) Postojinske jame invalidni zaklad (937 gold **1 kr.): Potrobščiua 37 gld 80 kr., zaklada 38 gld.
kr., presežek 80 kr.
11.) Trevizinijeva ustanova za invalide (2121 gld. ^ kr.): Potrebščina 100 gld., zaklada 100 gld 56 kr , presežek 56 kr.
12.) Metelkova invalidna ustanova (935 gold. &4 kr.): Potrebščina 37 gld. 80 kr, zaklada 38 gld 69 kr, prosožok 76 kr.
13 ) Invalidni zaklad ljubljanskih gospej štev. I. (1602 gld. 85 kr.):	Potrebščina 67 gld. 20 kr., za-
klada 67 gld. 20 kr.
14.) Ravno isti štev. II. (11093 gold. 48 kr.): Potrobščina 437 gld., zaklada 464 gld. 34 kr., presežek 27 gld. 34 kr.
15.) Kalistrov zaklad (86 384 gid. 81'/, kr.): Potrebščina 3895 gld. 14 kr, zaklada 3895 gld. 14 kr
16.) Holdheimova ustanova za gluhoneme (16 355 fM- 3 kr.): Potrebščina 741 gld. 38 kr., zaklada 83& gld. 69 kr., presežok 94 gld 31 kr.
17) Wolfova ustanova za gluhonemo (35 660 gld. 54V» kr.): Potrebščina 76 gld. 97 kr., zaklada 1499 gld,	prosožok	1422	gld.	44	kr.
18.) Dr Lovro Tomanova ustanova (8168 gld.
kr.): Potrebščina 336 gld , zaklada 336 gld.
19) Hans Eugelshauserjeva ustanova za uboge P*Hnienitaže (26 848 gld. 43 */» kr.):	Potrebščina
1176 gld. 90 kr , zaklada 1137 gld 96 kr., pri-•oanjkljej 38 gld 94 kr.
Pa »i še mogoče, da bi grofič Leon Bussičres hčerko Jeana Renauda uasnubil. Potrpi torej!"
Grofinja je bila s svojim soprogom istih mislij, ,u Leon se je uda!.
Posebno srečen je bil Jerflme Goš. Prinesel bil ae v<5 da svoje marijonete sabo. S pomočjo mi*arja d’ Arfeuille-skega sestavil je bil malo gle-diSče in Vsak večer je s svojimi marijonetami za-8toui igral, na veliko veselje grajskih ljudij in
Mali Rigolo, pariški postopač, ni bil še nikoli tak« Židane volje kakor zdaj. Bil ga je sam dovtip, 8ai»a nagajivost in norčavost. In vse to, da je le 8v°jegu prijatla Polihinela jezi!!
Nekega dne najde Leon Goša zamišljenega Kestikulujočega v senčnatem drevoredu graj-8kfiga parka.
»Kaj li tti delaš?" povpraša ga Leon smijoč 8e- Goš odgovori resno: »Tega ne umeš! Zlagam o°ve igre!"
Leon so je smijal. „Pa saj zdaj ti vender ni treba več delati!" deje. — „Moj sin, človek mora zmerom kaj delati. ..Ni praznik, predragi mi, uaše
20.) Baron FlOdnigovi zaklad (74 281 gld. 66 kr.): Potrebščina 2326 gld. 52 kr., zaklada 3130 gld
40	kr., presežek 803 gld. 88 kr.
Vsi proračuni ustanovnih zakladov za 1886. 1. so potrdijo.
Josipu Lombergerju, Glavarjemu beneficijatu v Komendi, poviša so plača na 400 gld,
Ravno tako se potrdijo računski sklepi ustanovnih zakladov. Oisto premoženje vseh ustanovnih zakladov znaša koncem 1884. leta 1 529 847 gld. 26*/a kr., koncem 1883. lota 1498 586 gld. 24 kr., torej je koncem 1884. 1. premoženje pomnoženo za 31 261 gld 2'/a kr. Kurzna vrednost kapitalov koncem 1884 leta znaša 1 313 063 gld. 61'/» kr.
(Konec prihodnjič.)
— (D o žel ni zbor kranjski) ima v soboto zopet sejo. Na dnevnom redu bodo večinoma poročila finančnega odseka.
— (Krajcarska podružnica „Narodnoga Doma" v Ljubljani.) Pretečoni teden bil jo za naše podjetje do sedaj od vseh najugoduojši. Število razprodanih knjižic znaša sedaj uže 29, tak«} da je uarastlo v zadnjih sedmih dneh za 6. K temu jo so \6 da največ pripomogel odlični domoljub, veletržec gosp. F. S. iz Ljubljano, ki jo sam kupil uajedenkrat tri krajcarske knjižice, namreč knjižice pod št. 244, 332 in 333 kot 25., 26. iu 27. Z Vrhnike dobili smo od povorjeuika g. J. G. zopet dve knjižici, namreč knjižici pod št. 68 in 334, kot 24 iu 29. tak6, da imamo od istega gospoda povorjeuika sedaj uže tri razprodane knjižico. Posebno omenljiva je poslednja, ker so jo kupilo celd n&rodno gospd vrhniške, in sicer v jednem samem dnevu. V kujižici čitati so imena domoljubnih gospa iz znanih rodbin vrhniških G., J., K. in L Izvrstna zavednost, odlično domoljubje! Od ravno tam obeča se nam istotako knjižica narodnih gospodičin. Oba ta dogodka zaslužita mimo obile posneme, da jih zabeležimo v svoji kroniki z zlatimi črkami. 28. knjižico pod št. 306. dobili smo od poverjenika g. E. L. (v tretjič) iz Ljubljane. Tudi ta teden dobili smo nekaj manjših zneskov od različnih gg. poverjenikov; kakor uže rečeno, njih imena in Številke dotičnih knjižic objavimo, ko nam dopošljejo še ostale svote. Jako nas tudi veseli, da skoro noben od gg. poverjenikov ni ostal pri prvi razprodani knjižici, da je marveč njih velika vočiua zopet naročila po jodno, pa tudi po voč knjižic na novo. (Denar in oglasila pošiljati jo gosp. dr. Josipu Starčtu, blagajniku „Narodnoga Doma* v Ljubljani.)
— (Poziv.) Jeden glavnih namenov patriotičuega deželnega pomočuega društva za Kranjsko v mirnom času je, društvona sredstva posebno z nabiranjem novih društvenih udov povzdigovati, da se potrebne priprave uže v mirnem času storijo in da so v slučaji vojske muogoternim zahtevam, katero so društvu stavijo, tudi zadostiti moro. - - Z ozirom na bližajoče se novo leto 1886 so tedaj vse patriotično misloče in radodarno prebivalstvo kranjskega in posebuo prebival-
življenje; življeuje naj bode ti delaven dan!* pravi Gregorčič. Moj repertoire je zastarel. Treba, da si preskrbim novih, lepih komadov!* — „Iu čemu li to?“ — „Da bodem za nekoliko let smeh budil otrokom gospoda grofiča Leoua Bussi&resa iu grofice Blanche-e!“ odreže se stari.
Leonu zablišči rosa v oč6h!
*
Nekega due se je Leon pogovarjal z grofinjo, svojo staro materjo, v sobi. Zdajci vstopi grof z odprtim pismom v roci. Samega veselja se mu je svetil obraz. .Dumoulinu so je stvar posrečila!" klikne radostno. „Tebi, ljubi Leon, prinaša to pismo dvojno veselje. Pismo sicer naznanja, da je umrl Jacques Mellier, ob jednem pa, da tvoja mati živi, da je doma, da te pričakuje!" —
Leon veselo zauče, potem se same radosti razjoče. „Oj, druga mi mamica!" klikne presrečni mladenič. „Koliko si pač morala trpeti! A kako te hočem ljubiti! Kako to hočem ljubiti!...."
(Konec prihodnjič.)
stvo dožolnega glavnega mesta ljubljanskega vljudno poživijo, patriotičnemu deželnemu pomočuemu društvu za Kranjsko kot podporni ali redni udje pristopiti in na ta način delavnost tega društva dejanski podpirati. — Rodni udje so po društvenih pravilih one osebe ali korporacijo, katere se zavežejo vsaj dva goldinarja na leto plačati ali pa pri društvenem vodstvu glavnico, katere dohodki vsaj toliko zuašajo, kolikor najmanjši letni donesek (2 gold.) s odmeno vlože, da se ta glavnica pri društvu trajno in koristno naloži. — Podporni udje so one osebe ali korporacije, katero društvu podporo v novcih, vrednostnih papirjih ali v tvarinah vsako vrste za društvene nameue dajo, ne prevzamši trajnih dolžnostih rednih udov. — Ustmena ali pismena naznanila prevzamo društveno vodstvo na Bregu štev. 6 v prvem nastropji, ali pa tudi vsak posamezen ud društvenega odbora. — Društveno vodstvo.
— (Slovensko gledališče.) Kakor smo uže omenili, predstavljala se bode prihodnjo nedeljo, dne
6.	t. m., igra: „Stari korporal", Ker so ulogo izročene dobrim močem in je zdanji rožisSr jako sproten, pričakovati imamo prijetnega večera.
— (Poštne zadeve.) Kakor se poroča z Dunaja, so v kratkom uvode pri poštah važna novotarija Pismonoše bodo takoj, ko prines<5 poštno uakazuico adresatu, tudi ob jednem prinašali douar ter takoj izplačali. S tem se bode občinstvu gotovo ustreglo, kajti mnogo mučnih potov so mu prihrani.
— (Južna želoznica iu slovenščina.) 'L Dunaja se poroča, da se je glavno ravuateljstvo izrazilo, da je zaukazalo samo na kraujskih postajah napraviti slovenske napise.
— (Gosp. namestništvenemu svetovalcu Fr. vitezu Reya de-Castollotto) v Trstu je bil podeljen naslov in značaj dvornega svetovalca.
— (Imenovanje na Primorskom.) Fran Dolenc, dosedaj gozdni komisar na Trideutinskem, imenovan je bil te dni gozdnim inšpektorjem za Istro s sedežem v Pazinu
— (Otrok ukraden) Iz Trsta se poroča, da je te dni noka čedno oblečena ženska v Rojanu ukradla, odvela Sletuega dečka.
— (Vremensko prorokovanje.) Mathieu de la Drdine prorokujo za mesec december takč-lo vreme: Od 1. do 6. mraz in sneg v severni Evropi; manj mrzlo, bolj vlažno vreme ob Jadranskem iu Sredozemskem morji. Od 6 do 14. občutljiv mraz skoio po vsi Evropi, vender pa lepi, jasni dnevi — posebno ob Sredozemskem morji. — Od 14 do 21. lepo vreme, ali hud mraz in sneg po centralni Evropi. — Od 21. do 28. deževno vreme z raznimi vetrovi, sploh neugodno vreme tudi ob Jadranskem morji. Od 28. do 31. jako spromenljivo, bolj mrzlo vreme. S kratka, še precej ugodno vreme do 21 t m., potem pa deževje in vetrovi.
Statistični podatki.
Svetovna občila.
(Konec.)
Med temi dela sveta ima najmanj prometnih občil Afrika. Ako odštejoš soverui rob in južni kos, nima Afrika nobeuih občil. Za Afriko sledi severua in zapadita Azija in južna Amerika. Zedinjene države napredujejo vidoma, vsaki hip, in čas ni več daleč, ko bodo prekosile zastarelo Evropo v vseh občilih.
Svetovni promet ne malo pospešuje tudi svetovna poštna družba, 1. 1874 v Bernu na podlagi „poštne pogodbe" ustanovljena in pozneje (1878) v Parizu razširjena. K tej družbi pripadajo skoro vse države vseh delov sveta. Namen ^svetovne poštne družbe" je v tem, da države, v tej družbi zastopano, sprojemajo neke po-šiljatvo iu sprejemajo blago po ustanovljenih cenah. Družba obsega 74000 000 O km. s 750000 000 ljudi. Da vidiš, kako neznansko veliko jo to prometno gi-banjo, ki se mora goditi po vsem svetu noč in dau, vodi, da so si zemljani 1. 1865 pisali pisem 2300000000, da molčim o pošiljatvah časnikov, tiskovin iu drugo robo. Leta 1877 pa je bilo pisem poslanih 4020000 000, to jo 11 000000 na dau, in 127 kosov vsako sekuudo. Pri tem svetovnem poštuem prometu jo Evropa udeležena s 3036 000 000, Amerika 760 000 000, Azija 150 000000, Afrika 25 000 000, Avstralija 50 000 000 Ceniš H prebivalstvo sveta 1 400 000 000, to pridejo povprek 3 pisma ua človeka.
Po takih občilih ginejo daljave in narodi si niso tujci. Čudil sem se Primorcem, čuvši jih govoriti, da imajo svojce v Njujorku, San Frančišku, Hongkongu, Žanejru, itd. s tako priproščino, kakor bi mi rekli sem bil v Kranji, v Kameniku, Novom Mestu. Ti ljudje mnogo potujejo — s tem si služijo kruh — in mnogo izkusijo; od tod njih čudoviti značaj, globoko-gledni um, neustrašljivo srce. — Neki mi jo rekel: „Cuju, gospodine, n nas imade puno.intoligencije, a uijo kultivana.1* I	to	je značajstvono.	Tudi slovenske
glavice so umovite, Skoda,	da so	mikane premalo.
Kako je ravnati s pismi, pošiljkami, s tiskovinami, z robo, ki gro	na	pošto ali	kolodvor,	kaj odločuje te-
žina, in koliko	je	poštarino,	in kako	je brzojaviti, to
bi moral znati vsak dečak. Šole v tem oziru vse premalo store; v mojom času nič. In tako stoji človek med svot brez najpotrebnejšega znanja. V Koledarju (dr. sv. Mohorja) je bilo nekaj poštnih podatkov, a ono, kakor sem se sam prepričal, ne zadostuje ni priprostemu človeku. Gorenjci pišejo in pošiljajo v Ameriko in drugi sinovom v Bosno, itd. le ne prašajte, kako? —v.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Petrograd, 3. decembra. „ Journal de St. Pčterbourg*1 predbaciva Salisburyju, da je angleška razdiralna politika pri konferenci kriva pro-livanja krvi slovanskih narodov.
London, 3. decembra. Do zdaj je izvoljenih 234 liberalcev, 196 konservativcev in 46 Parnel-lovcev.
London, 2. decembra. Poročila iz Ranguna pravijo, da je birmanski kralj Thibo daues uže ujetnik na angleškem ozemlji.
London, 2.decembra. „Times“ poročajo iz srbskega vira, da se je Srbija po svojih oficijelnih zastopnikih izrekla, da se hoče dalje vojevati, če bi knez Aleksander zahteval denarno odškodnino.
Pirot, 2. decembra. Na poročilo, da pride v vzhodno Rumelijo turšk komisar prišla je depu-tacija vseh rumelijskih polkov h knezu Aleksandru ter izrekla, da Rumelijci ne morejo sprejeti raz-druženja. Knez je odgovoril, da je bolgarsko in rumelijsko vojno zbral na srbski meji zaradi napovedane vojske, a se ni še odpovedal združitvi. Če Rumelijci protestirajo proti razdružitvi, nima on pravice, odbijati združitev. On je vedno pripravljen, potezati se za sveto stvar Bolgarov.
Rangu n, 2. decembra. Kralj Thibo udal se je brezpogojno angleškim četam, katere so zasele Mandalay brez boja.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 3. decembra.
gld.
Jednotni ilr?.. dolg	v	bankovcih........................82'35
»	»	»	»	srebru........................... 82 80
Zlata renta............................................... 108	85
5°/„ avstr, reuta...........................................99	95
Delnice iiArotlne	banke.................................875
Kreditne delnice.......................................... 286	40
London 10 lir ‘:l<irling.................................. 125	60
20 frankovec............................................. 9 98
Cekini c. kr................................................. 5.97
100 drž mark................................................ 61-75
XJi*ir*ll so:
Dn6 2. decembra. Janez Babič, zemlj. posestnik, 38 1., Cesta na Grad št. 12, tuberkulozno vnetje opnice.
V civilni b61nici:
Dn6 30. novembra. Fran Capuder, delavec, 54 let, kron. plučni emfizem.
Tržne cene.
V Ljubljani, 2. decembra. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 18 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 6 gld. 53 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 23 kr.; proso 5 gld 4 kr.; tur-šica 4 gld. 86 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 76 kr., Speli po 52 kr., prekajen pa 64 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 52 kr., drobniško po 35 kr, — Piške po 45 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 05 kr., slame 2 gld. 05 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 40 kr.; mehkih 5 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
! Stanje Cas	baro-
opazovanja ! metra v ram
Tempo-
ratura
Vetrovi
Nebo
Mokrica v mm
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
740 78 ! 741-52 j 743 66:
6-6
7-8
1-6
svzh. sl. *
vzh. sl.
I obl. i jasno I zv.sv.
0-00
I
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Elegantno rezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr S Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Ravnokar došlo:
Die
osterr.-ung. Monarchie
in Vort and Bild.
Vsled spodbude in se sodelovanjem presvetlega cesarjeviča izdano na svitlo.
Snopič I. k 30 kr. “tPV
Knjiga izhaja v snopičih 1. in 15. dan vsacega meseca ; 10 do 15 snopičev tvorijo jeden zvezek. (178)
V naročevanje se priporočala
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
Ljubljana.
Tržaška
ra
Trstu.
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapilal in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti.
Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih.	(66)	36—23
Hr. Ifirida
dobro znani specijalni zdravnik za aiailtilco in
kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navčdu	(58)	36
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni so&la in v mehurji, polnoije, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši d6bi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Aktiva.
ti im f naciji ? ljiji.
Bilanca z dnd 30. novembra 1885.
Passiva.
št.		gold.	kr.	Št.
1	Za tekoči račun		66 322	52	| 1
2	Dvojljivi račun delničarjev		338 861	14	2
3	Tekoči račun kreditnega društva		18122	58 1	3
4	Dvojljivi račun » » 		7 555	72 !	4
5	Rimesni račun A		7 426	72	1 5
6	Rimesni račun B		23 120			6
7	Troški		1983	07	7
8	Najmarina		581			8
9	Služnine 			3 983	21	9
10	Za pokriti kredit		200		 1	10
11	Račun troškov Avg. Tschinklovih sinov ....	1 524	63	11
12	Giro-imenje		72125	18	1 12
13	Račun blagajnice		1464	09 1	! 13
14	Račun dobička in izgube		12 892	10	1 14
	"			15
	—					, 16
			556161	96 |	
gold.
kr.
V Ljubljani v dan BO. novembra 1885.
Akcijna glavnica.....................................
Akcijne obresti......................................
Kreditnega društva poroštveni zaklad. . . . Kreditnega društva obresti in poroštv. zaklad Račun rezervnega zaklada kreditnega društva
Za tekoči račun..............................*.	,	.
Effektni račun.......................................
Rimesne obresti A....................................
Rimesne obresti B....................................
Obresti za pokriti kredit............................
Giro.................»...............................
Račun prvega 25"/o poplačanja pri giro-konlo » druzega 257«	»	»	»
Provizije............................................
Obresti za tekoči račun.....................
Mobilije.............................................
150000 37 20 607 2 892 2 654 23 607 254 4 267 4 097 561 343 356 231 206 138 2 728 460
556 161
50
50
77
90
26
02
46
44
90
43
48
28
64
38
(177)
Mayer s. r.
Kranjska eskomptna druži)« v likvidaciji. Jos. Luckmann s. r.
Odgovorni urednik J. N »(tli«
Za knjigovodstvo: Fran Zeschko s. r.
knjigovodja.
TiaUU in	[ff.	v.	Kloinroayr	4	lUmberg	y	LjnMjfcm