£jul)l|ftiišlu Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer. Uredništvo In npravnlŠtvo: Kolodvoriko alioe štov. 15. — 'A urednikom bo more govoriti v»&k d en od 11. do IS. uro. — Kokopiii ie n« vračajo. — Inaoratl: ftantatopna petlt-vrita i kr., pri večkratnem ponav ljanji daje se popaat. — Velja xa Ljubljano v npravulitvu: ea oolo loto 6 gld., za pol leta S gld., sa četrt leta 1 gld. 50 kr., na meeeo 60 kr., poliljetev na dom velja raeaečiio 0 kr. več. Po poiti velja *a oelo leto 10 gl., aa pol lota 5 gld., sa četrt leta 2 gld. 60 kr. In za jeden raoioo 86 kr. Štev. 277. V Ljubljani v četrtek, 3. decembra 1885. Tečaj II. Kraljica Kristina. Mladega španskega vladarja položili so k večnemu počitku. V cvetoči mladostni dObi.atnprav 28 let star, se je moral vleči ljgkornemijjpst k svojim kgadedom v El Eskorijalu in ostaviti deželo, kakije bil posvetil svoje mladostne sile. Alfonzo XII. ni več — a po starem izreku: „Kralj je mrtev, živio kralj!“ ozira se Evropa na naslednika njegovega in iz raznih vzrokov sledi dogodkom na ibčrskem poluotoku z večjim zanimanjem, kakor ti ga človek pričakoval pri veliki "oddaljenosti Španske dežele od sredine našega kontinenta. p\ Umrli kralj bil je v tesni zvezi z merodajnimi /krogi v izhodni Evropi. Družica mu je bila prin-/ ceziuja iz staroslavne habsburške hiše, in z obiteljo Snemškega cesarja vezalo ga je iskreno prijateljstvo — vzrokov tedaj dovelj, da se narodi sred-^nje Evrope s sočutjem ozirajo na bregove Man-zanaresove, kjer je po smrti ljubljenega soproga vzela avstrijska nadvojvodinja žezlo v roki ter zasedla prestol pirenejskega poluotoka. Takoj po Spirti kraljevi prpglasili so merodajni krogi vdova vladarjevo za vladarico do onega časa, da odraste t^erka ^lfoijza £11. iiL. sanm jioprime^ajtrmilo države svojih OČetOV. Tzvanredne. nrinrata , 80 se v ta namen. Uže je bil mladi kralj zatisnil : svoje oči, a svet potem še dolgo ni izvedel ni-* Česar o najnovejši tragediji bourbonski. Minister-stvo je skti^lg^srjuijjgdaj^evo, da je med tem časom zamo ^o^^napravit^^otrebne^orake, kj^J} SIL nezadovo ine stranlte upirale bilei kraljevemu nasledniku, Jg^ijfltslgdaricu Vsa maaridska gar-idzij^je Jjila~Qir nogah; merodajni generali prevzeli so poveljništva po deželah in ves državni aparat je nujno deloval, (Jajsfi^ohrani mir, ko bo^e Listek. Prokleta! (Koman Spisal Emile Richebourg; po E. Vacanovi prode-lavi prosto poslovenil Janko Leban.) (Dalje.) „0, jaz vidim, kako je s stvarjo! Rouvenat novraži mene in mojega sina 1 Od njega izhaja vse 1° obrekovanje; on se hoče maščevati. Pa jaz Vse zanikujem; čujete li? Vse je laž, laž, laž!" Lucila je žalostno zmajala z glavo. »Tedaj nočeš se kesati, nočeš se ponižati; izgubljena duša ti? Naj bo — navzlic temu imam usmiljenje s teboj in s tvojim sinom; isto tako ima Rouvenat osmiljenje z vama. Vidva — in Fran — sta moja brodnika, in jaz nočem prepira nad grobom ubo-Zega mi očeta, ki se je jedva sklenil. Otidi, Josip farizell Lucila Mellier, njeni služabniki in prijatelji bodo molčali o tvojih zlodejstvih. Hočem storiti še več: Boga bodem prosila, da ti pošlje *£es ter da ti odpusti!" In z rosnim očesom reče mu iz nova: »Otidi, Josip Parizel!" prišla novica o kraljevi smrti med lahko razburljivi narod. Vlada je pač previdno postopala v tem slučaji, kajti nobena dežela na svetu nima tako rodovitnih tal za silovite spremembe in dr- žavne prekucije, kakor ravno špansko kraljestvo. Cela vrsta strank se javlja tam za pirenejskimi planinami. S strogo monarhičnimi prijatelji bojujejo se skrajni republikanci pod svojim voditeljem Z o rili o, ki se je šolal pri Louis Blancu in Feliksu Pyatu, onih možeh, ki učč, da je treba državno moč do skrajne meje ponižati v prid republike; zraven teh sanjačev stoji idealuLfift-stelar, ki vidi spas španskega naroda tudi v tem, da zapusti monarhični princip in si vstvari jedino zveličavno ljudovlado. V sredi teh dveh kaže se Sagasta s svojimi pristaši, ki pripozna-vajo samo liberalno monarhijo in so vedno pripravljeni napraviti »pronunciaraiento", ako bi kraljeva oblast sklenila družbo z reakcionarnimi elementi. Tej stranki naravnost nasprotuje klerikalni ippnarhist Canovas del Castillo, ki zmerom poudarja, da^zamore le strogo katoliška vlada re- šiti Španijo. Na skrajnem desnem krilu bojuje se Don Carlos in popolnuje krdelo raznih strank, ki se v svojih principijah razločujejo kakor noč dan. V takem položaji zasedel je Alfonzo XII. panski prestol, v takem položaji ga je tudi zapustiti moral. Pač svet hvaležno pripoznava, daje il mladi vladar svoji t