PRIMORSKI DNEVNIK ____________GLASžLO OSVOBODILNE [gto IV . Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE PODPISUJTE! nnpe'tial!btoni in voliti m /tufo ha cenit a a nti'i in demo h'ia a a bpo&tovanle nifoovne pogodbe • TRST petek 10. decembra 1948 Spedizione 111 abbon. postale Č+c,r OCR čl poštnina platana v gotovim Ote V. /OO JJ Izjavo CK KP STO-ja FilCIBiS UIDALIJEli SKUPUIA ie navadna agencija italijanske šovinistične reakcije in imperializma CK KP Tržaškega ozemlja je na svoji seji 8. XII. 1948 razpravljal o splošnem političnem položaju na Tržaškem ozemlju in v zvezi s sodnim sekvestrom, ki ga je povzročila Vidalijeva jrakcionaška skupina nad tiskarnama v. ul. Mcmtecchi in ul. sv. Frančiška ter nad sedežem Zavoda tržaškega tiska v ul. R. Manna, izjavlja: Vrsti provokatorskih dejanj Vidalijeve frakcionaške skupine, ki imajo namen uničiti tukajšnje demokratično gibanje, se pridružuje nova provokacija, katere značaj še bolj očitno dokazuje vezi, ki družijo to skupino z imperializmom in s tukajšnjo reakcijo, katerih policijskih in sodnih organov se že odkrito Poslužuje. Ta zadnja provokacija se popolnoma sklada z dolgo in stalno kampanjo, ki jo sile tukajšnje reakcije in imperializma že tri leta vodijo proti demokratičnemu tisku in ustanovan, ki mu služijo, kampanjo, ki ima namen opravičiti zatiralne ukrepe Proti njim. Ta provokatorska akcija se ima zato smatrati kot višek t kampanje, ki hoče s povzročitvijo omenjenega sodnega sekvestrc dati reakciji sredstvo za izvajanje pritiska na demokratični tisk. Najslabša stran te akcije pa je dejstvo, da ta skupina dela to uslugo reakcionarnim silam v imenu KP Tržaškega ozemlja, kar je dejansko najslabša skrunitev imena komunistične partije. Vse to z največjo jasnostjo označuje Vidalijevo jrakcionaško skupino in ji daje značaj navadne agencije italijanske šovinistične reakcije in imperializma v vrstah delavstva in demokratičnega gibanja. Komunistično partijo Tržaškega ozemlja lahko predstavljajo samo tisti voditelji in tisti ljudje, ki so nadaljevalci vztrajne borbe proti reakciji in imperializma ter splošne politične linije, ki je bila določena na ustanovnem kongresu KP Tržaškega bzerrilja. Pozivamo vse one komuniste in poštene demokrate, ki v dobri veri še sledijo Vidalijevi skupini, naj zavrnejo njegova demagoška in varajoča gesla ter naj odločno stopijo v borbo Proti sovražnikom, ki so se vrinili v komunistično partijo in v Paše demokratično gibanje. Smrt fašizmu — svoboda narodu! CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA ozemlja OBROČ OKOLI PEKINGA se vedno bolj oži V oktobru je Čangkajšek izgubil nad pol milijona vojakov - V istem mesecu je ljudska osvobodilna armada osvobodila 66 večjih in 72 manjših mest Generat Liu Po Cen, poveljnik čet, ki korakajo proti Nankingu. NANKING, 9. — V nankin-ških vojaških krogih poročajo, da pet kolon ljudske voj. ske, ki prihaja, jo iz Mandžurije pod poveljstvom generala Lin Piao, korakajo proti važnemu rudarskemu središču Tang Sang v Hopeju. Te kolone so se pridružile drugim petim kolonam, ki jim poveljuje isti general, in ki operirajo ob železnici Peking' Ku Pei Ku. Ljudska vojska ogroža tudi Kalgan, prestolnico pokrajine Cahar. Nacionalistične čete so morale zapustiti Suan Hu 23 km od Kalgana. Zaradi povečanega števila sil ljudske vojske v Hopeju so bili na. cionalisti prisiljeni na umik, da skrajšajo svojo obrambno črto okoli Pekinga. Izpraznili so mesto Liang Cang 25 km južnozahodno od Pekinga, ob železnici Peking— Ku Pei Ku pa so se umaknili v j Tung Cen 20 km vzhodno od Pe-t kinga. Potrjujejo tudi evakuacijo j mest Suan Hua in Mua Yuan Keu. j Agencija Nova Kitajska je obja- j vila komunike glavnega stana narodno osvobodilne armade, iz katerega je razvidno, da je izgubil Čangkajšek v mesecu oktobru nad pol milijona vojakov, t. j. nad 80% rednih čet. Število padlih ali ranjenih vojakov presega 85.000, ujetih je bilo 397.000, 26.000 pa jih je prešlo na stran narodno osvobodilne armade. Ujetih je bilo veliko višjih oficirjev, med njimi namestniki poveljnikov mandžurske fron. te — general Panhan Cijen, generalni poroč. Ceng Tung Kuo. Kuomintangove, enote rednih čet, ki so bile v mesecu oktobru popol. noma uničene, obsegajo: glavni stan vojne cone, glavni stan obmejnih področij štirih pokrajin, 12 armadnih glavnih stanov, 36 divizijskih glavnih stanov itd. Od oddelkov nerednih čet so bili popolnoma uničeni: 2 garnizijska glavna stana, trije glavni stani za vzdrževanje «miru», glavni stani 133 divL zij, 24 polkov in 13 bataljonov. V mesecu oktobru je narodno osvobodilna armada osvobodila 66 večjih in 72 manjših mest. Med osvobojenimi velikimi mesti so Mukden, Cangču, Počun, Cinčou, Paton, Cengčou in Kajfeng. Narodno osvobodilna armada je v istem času zaplenila 6200 topov 174 havbic, 178.000 pušk, 417.000 granat, velikanske količine munici-je, 15 letal, 77 tankov, 344 lokomotiv, 2333 motornih vozil in 151 o-klopnih voz: razen tega je bilo uri. čenih 16 oklopnih voz in sestreljenih več letal. V vojaških krogih javljajo, da je 16. skupina nacionalističnih armad zgubila nad polovico svojih vojakov. Komandant skupine armad general Cu Cing Cuan je po radiu pozval ministra za obrambo, naj mu pošlje novih topovskih izstrelkov s padali. Isti vojaški krogi dostavljajo, da tem skupinam armad, ki štejejo skupno 140 tisoč mož, popolnoma primanjkuje živeža in so odvisne od pomoči, ki se jim pošilja z letali. Za dvojezične osebne izkaznice Podpisani prebivalci vasi Sempolaj odločno obsojamo vse dosedanje Vidalijeve izdajalske akcije, ki kršijo vse pravice demokratičnega ljudstva, kakor n. pr. poziv za dviganje enojezičnih izkaznic, poizkus obsojanja dosledne proiiimperialističnc borbe, ki so jo branili voditelji dvanajstdnevne stavke pred sodiščem. Kot vrhunec izdajstva in provokacij je zadnja Vidalijeva akcija, s katero hoče podvreči kontroli imperialističnih oblasti demokratične ustanove. S tem dejanjem je Vidali jasno pokazal, da je tesno povezan z naj-bujšimi sovražniki ljudstva. ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI TRST Demokratično prebivalstvo III. o-kraja zahteva, da vojaška uprava spoštuje določbe mirovne pogodbe in najosnovnejše pravice vsega prebtval-stva cone A. Zato zahtevamo, da se izdajo dvojezične osebne izkaznice in da se prekliče sklep o izdajanju izkaznic samo v italijanskem jeziku. Dolžnost vojaške uprave je spoštovati najosnovnejše pravice Slovencev in vsega demokratičnega prebivalstva tukajšnje cone. Smrt fašizmu — svoboda narodu! DEMOKRATIČNA ARMADA CRCIIE močnejša k« kdaj koli prej Začasna demokratična vlada je vedno pripravljena sprejeti vsako pobudo za demokratično rešitev položaja v Grčiji - Trumanove izjave mrzla prha za nerazumljivo zmagoslavje monarhofašistov Jada je odgovorna! BEVIN PONOVNO ZAGOVARJA ‘a dogodke v Emiliji SlM, 9. — Po treh dneh sta ''par-^ent in senat danes spet pričela delom. V senatu je za demokristjana senatorjem senatorjem tacchijem govoril socialist Mandli, ki je orisal položaj v Emi-Javni red, je dejal senator ^cinelli, se oslanja na socialni l?' Ne gre torej ustavljati se ob .Jostnih epizodah, ki so se dogo-v tei Dokraiini, temveč treba tej pokrajini k vzrokom, ki so jih izzvali. V2roki tiče v socialnih krivicah, jih vlada ni sposobna odstrani-kakor tudi v sindikalnem raz- V (/ jih ne devljimo na ■^šajmo raje preprečiti, ki je dovedel v nevarnost de- Jj^e pridobitve, H Mrtvi so na obeh ®eh, je dejal Mancinelli, in ui- tehtnico. da bi se s jznam nadaljeval, z resnimi so-'himi reformami, ki naj iztrgali, bogati buržoaziji privilegije, ki J* uživa in kt zastrupljajo emili-jsko ozračje posebej in italijan-j sPloh. Vlada mora stati na stra-. delavcev in ne na strani izko-‘^valcev. Vlada ne sme blago-- o gledati na stavlcokaske ak-> kakor tudi ne sme s policijo ^redovati v sindikalni borbi. Sa-2 vzpostavitvijo socialnega re-’ ie zaključil senator Mancinelli, *hožno vzpostaviti javni red. se hoče iz razpravam *Miz, 9. — Poročilo finančne v^sije parlamenta pravi, da je (/“sednik vlade Qutuille izjavil dopoldne pred to komisijo, da ij,. a He prevzame odgovornosti za J^čno bodočnost Francije, če t, ‘arbent ne bo sprejel postopka jr hretres sporazuma, ki mu je jf/dožen Ta postopek namreč •'dvi(jeva_ da ?e izen;.čenje pro-, za ]. 1949 zagotovi pred 31 Čebrom 1948 in da sc zaradi Prsi izvrši glasovanje po po-| j^znih ministrstvih. |wcd3ednik komunistične parla-, t,rhe skupine Duel t»s je izjavil, s*hatra ta postopek kot nasproti Parlamentarnim tradicijam. Po ^ aejših poročilih je parlamer.iar-'bančna komisija s 25 proti 15 politiko razkosanja Nemčiie jjf; Pomoč Kitajski je izostala, ker jo onemogoča finančni položaj Velike Britanije - Trgovinski odnosi s Francijo ‘Sr>v0 m sprejela zakonski načrt poenostavljenje postopka za pre-Proračuna. LONDON, 9. — Med današnjo debato o zunanji politiki v spodnji zbornici je Bevin izjavil glede Kitajske: «Komunistična vojska v tem hipu kontrolira Severno Kitajsko in ogroža Nanking. Nihče ne more predvidevati, kje se bo ta vojska ustavila in do kod se bo razširil komunistični vpliv«. Dejal je dalje, da se britanska vlada drži moskovske deklaracije iz leta 1944, na podlagi katere so se ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza izrekle za politiko nevmešavanja na Kitajskem. Pripomnil je, da je britanska vlada kitajski vladi pojasnila, da finančni in gospodarski položaj Velike Britanije onemogoča bistveno pomoč Kitajski. O položaju v Evropi je Bevin dejal, da nima sporočiti nobene politične vesti. Podal da bo le poročilo, kaj se je napravilo po neuspehu konference štirih zunanjih ministrov v novembru 1947. Omenil je nato Berlin in dejal, da se s tem v zvezi britanska politika ne bo spremenila. Ko je omenil zadnje občinske volitve v Berlinu, ga je prekinil komunistični poslanec Gal-lacher, ki je zavpil: «Bile so potvorjene volitve«, na kar je Bevin zatrjeval, da izid volitev odraža mnenje berlinskega prebivalstva. Dodal je, da morajo zahodne države obdržati za vsako ceno svoje položaje v Berlinu. Govoril je dalje o nemški kovinarski proizvodnji in proizvodnji premoga ter o okupacijskem statutu. Pri tem se je izrekel proti internacionalizaciji Porurja, ker da bi se proizvodnja zmanjšala in bi nemško sodelovanje pri evropski obnovi postalo težko in skoraj nemogoče. Glede francoskega stališča o Porurju je dejal, da ima Francija pravico do jamstev, ki naj onemogočijo, da bi viri iz Porurja služili za nov napad . «Skušal bom zadovoljiti občutljivost Francozov«, je dejal Bevin dalje, «toda upam. da se bodo naši prijatelji Francozi zavedli, da se ne sme izgubiti edina prilika, ki se nudi, da se nam Nemci približajo.« Glede demonta-že nemške industrije je dejal, da obstojijo z ZDA razni nesporazumi. Glede mirovne pogodbe z Avstrijo je dejal, da bi morale štiri države umakniti svoje tete. V zvezi 3 francosko-britanskimi gospodarskimi odnosi je Bevin izjavil, da bo Velika Britanija za dolgo časa še ostala trg najnujnejših proizvodov. Francija pa mora razumeti, da je v Veliki Britaniji trg luksuznih predmetov izginil. Pripomnil je nato, da «edino atlantski pakt lahko odpravi tisočletni spor med Francijo in Nemčijo« in priporočal zvezo med zapadnim blokom in državami Commonwealtha. Po Bevinovem govoru in nekaterih drugih poslancev je poslanec Zilliacus ostro obsodil vladno zunanjo politiko in izjavil, da bi morala Velika Britanija odkloniti vsako pomoč od ZDA glede oboroževanja, ker sprejem te pomoči pomeni odpovedati se neodvisnosti. Londonska policija ščiti fašiste LONDON, 9. — V nekem poslopju v Londonu je prišlo do spopada med policijo in 60 antifašisti, ki so skušali preprečiti zoorovanje fašističnega voditelja Mosleva. En an tifašist je bil ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico, drugih pet ljudi pa so aretirali. Od teh sta dya komunistična svetnika. V začetku zborovanja so se velike policijske sile razvrstile ob ce sti, kamor je imel iti mimo Mosley. Zborovanja se je udeležilo okoli 120 Mosleyevih simpatizerjev. ATENE, 9 (Tanjug) Začasna grška demokratična vlada je objavila poročilo, v katerem izjavlja, da je pripravljena sprejeti vsako pobudo za demokratično rešitev notranjega vprašanja v Grčiji. Poročilo, ki ga je oddajal radio Svobodna Grčija, pravi: «Glede predloga 91 politikov- za poseMpvanje, ki naj omogoči »spravc^Ltpnavlja začasna dcmokraitjgj^f vwda rejavo, da pripravliena sprejeti vsako pobudo za demokratično rešitev notranjega položaja v Grčiji. Kljub temu da je angleška vlada odbila predlog, upa začasna demokratična vlada, da bodo imperialisti, hi so odgovorni za grško tragedijo, prisiljeni spremeniti svojo politiko, če se bodo ti poizkusi nadaljevali z aktivno podporo svetovne javnosti. Demokratična vojska bo z udarci, ki jih je zadala in jih bo še zadala monar-hofašistom, zmodrila tiste, ki so dovoli naivni, da mislijo, da bodo zadušili v krvi voljo grškega ljudstva. Albanski urad za informacije poroča, da so grški monarhistični vojaki v kraju Alivice odvrgli več bomb na albansko ozemlje na sektorju Bilihte. Istega dne so neznana letala, ki so prišla iz Grčije in Italije, trikrat letela nad albanskim ozemljem na sektorju Bilihte in Saranda. Qb poročilu predsednika ZDA Trumana o pomoči Grčiji, ki je bilo prečitano na seji kongresa, je prinesla radijska postaja Svobodne Grčije komentar, ki v njem poudarja, da so Trumanove ugotovitve mrzla prha za nerazumljivo zmagoslavje monarhofašistov. Z bičem v roki in med ogorčenim štetjem izgubljenih dolarjev tolče gospodar neusmiljeno po hrbtu svoje vazale, ki so doživeli neuspeh-. Popoln neuspeh v boju proti partizanom, težko razočaranje in močan moralni udarec so izrazi, ki jih je uporabil predsednik Truman, da bi označil uničenje načrtov in upov njegovih domačih hlapcev. Trumanovo poročilo že samo po sebi jasno govori, da demokratična armada Grčije ni premagana in da je močnejša ko kdaj koli prej. Neutemeljeni so vsi Trumanovi upi v monarhofašistične vojake in borce «narodne garde«, ki so sprevideli, za kaj gre v Grčiji in v vedno večjem številu odklanjajo, da bj se borili za propadle načrte prekomorskih zavojevalcev. Atenski listi so brez vsakega komentarja priobčili besedilo Trumanovega poročila o ameriški «pomo-či» Grčiji in Turčiji. Atenski krogi so zelo presenečeni, ker Truman graja atensko vlado in poveljstvo zaradi neuspeha vojaških operacij proti demokratični armadi, čeprav Tjatenska vlada delala po ameriških navodilih, vojaške operacije pa sla dejansko vodila Van Fleet in njegova misija. Aretacije v Albaniji voditeljev KP TIRANA, 9. (Tanjug) — Po kongresu albanske komunistične partije so v Albaniji aretacije vedno bolj pogoste. V zadnjem času so aretirali številne voditelje in državne funkcionarje. Te dni so na pr. aretirali generala Koči Dr-dže, bivšega vladnega podpredsednika, notranjega ministra in organizacijskega tajnika albanske KP. Aretirani so bili tudi Pandi Kristo, bivši predsednik nadzorne komisije in član političnega urada albanske KP, ter Nesti Kerendži, bivši predsednik komisije za načrtovanje in član političnega urada albanske KP. Razen tega so bili aretirani še sledeči: Vaško Koletzi, namestnik notranjega ministra in kandidat za člana CK alban. KP: Venco Mitro-yorchi, šef oddelka notranjega ministrstva; major Mift.ar Tared, šef oddelka notranjega ministrstva. Vodstvo organizacije partije v Tirani je tudi v zaporu. Dalje je bil aretiran politični tajnik krajevnega komiteta albanske KP v Tirani Izmav Kaussi ter tajnik organizacije Hadri Hadju. Aretiran je bil tudi predsednik mestnega ljudskega odbora v Tirani Bibi Simma. Razen teh ljudi so aretirali še številne druge. Številne funkcionarje pa so odstranili z dosedanjih mest, druge pa degradirali in postavili na nižja mesta. Sprejeta je konvencija o preprečevanju genocidija PARIZ, 9. — V soboto ob zaključku tretjega zasedanja glavne skupščine OZN bodo v Elizejski pa- lači priredili sprejem na čast delegacijam. Glavna skupščina je danes nadaljevala svoje delo in sprejela več resolucij, ki so jih predložile posamezne komisije. Med drugim je soglasno sprejela resolucijo, ki po-živa vse države članice OZN, naj podvzamejo ukrepe, da se prepre- \ či razmetavanje živil. Resolucija I poziva gospodarski in socialni svet. | posebno preuči vprašanje tehnične in finančne podpore nezadostno razvitim državam in tistim, ki so bile uničene v vojni, da pripomore k izboljšanju svetovne preskrbe z živili. Upošteva naj tudi ukrepe, ki naj zajamčijo stabilizacijo cen. Dalje je glavna skupščina začela s preučevanjem konvencije o pre-prečenju genocidija. ki jo je izdelala juridična komisija. Razpravljali so o šestih sovjetskih spremi-njevalnih predlogih. Ameriški, avstralski, egiptski -iri francoski delegat so se izrekli ga besedilo, ki ga je predložila juridična komisija. Skupščina je nato sprejela dokončno besedilo konvencije Dichiarazione del CC PC del TLT IL GRUPPS FRRZIOniSTfi Dl VIDALI e nna seinpiice ageniia lielia reazione sciovlnisia ilaiiana e Dell’ iiuperialismo II C.C. del P.C. del T.L.T. riunitosi il giorno 8. XU. 1948 ha' d scusso la situazione politica generale del T.L.T. ed in rije-rimento al scquestro giudiziario provocato dal gruppo jrazio-nista di Vidali sulle tipografie di Via Montecchi e cli vi a S. Fran-cesco, sulla sede delVE.S.T. di via R. Manna dichiara: Alia serie di aziorti provocatorie del gruppo frazionista Vidali, che persegucmo lo scopo di distruggere il movimento de-mocratico locale, si aggiunge una nuova, la cui natura si di-mostra in maniera ancora pili evidente il legame che unisce questo gruppo con Vimperialismo e la reazione locale, dei cui organi polizieschi e giudiziari esso si serve gia apertamente. Quest'ultima provocazione si inguadra perfettamente nella lunga e costante campagna che le forze della reazione locale e delVimperialismo conducono gid da tre anni contro la stampa democratica e le istituzioni che la servono, campagna che ha lo scopo di giustijicare le misure repressive contro di esse. Que-sta az.on: provocatoria e da considerarsi percio come il vertice di tale campagna e che provocando il detto seguestro da parte delle autoritd giudiziarie vuol dare alla reazione il mezzo per esercitere la sua pressione sulla stampa democratica. II peggiore aspetto di tale azione e il fatto che questo ser-vizio alle forze reazionarie. viene dato da questo gruppo a neme del P.C. del T.L.T., cio che rappresenta di fatto la peggiore prb-fanaz-one del nome di Part:to comunista. Tutto cio definisce con la massima chiarezza il gruppo frazionista di Vidali dandogli le caratteristiche di una semplice agenzia della reazione sciovinista italiana e delVimperialismo nelle file del movimento operaio e democratica. Il Partito comunista del T.L.T. pud essere rappresentato ed e rappresentato soltanto da quei dirigenti e da coloro che sono i ccmtinuatori della lotta conseguente contro la reazione e l’im-perialismo e della linea politica generale stabilita al congresso costitutivo del P.C. del T.L.T. Facciamo appello a tutti quei comunisti e democratici onesfi che ancora seguono in buona fede il gruppo di Vidali, di respin-gere le site parole d’ordine demagogiche ed ingannatrici e di entrare decisamente in lotta contro i nemici infiltratisi nel Partito comunista. e nel nostro movimento democratica. Marte al fascismo — liberta al popolo! IL COMITATO CENTRALE DEL PARTITO COMUNISTA DEL T.L.T. konzulup uradnika FLRJ PARIZ, 9. — Francoska policija je v Metzu aretirala uradnika jugoslovanskega konzulata Franca Poženela in ga izgnala iz Francije. Policijski agenti so ga spremljali do Nemčije. Jugoslovansko poslaništvo v Parizu je protestiralo pri francoskem zunanjem ministrstvu proti temu ukrepu. V protestni noti se poudarja, da je tako postopanje nov dokaz sovražnega stališča francoskih oblasti proti Jugoslaviji. Dinnyes odstopil BUDIMPEŠTA, 9. — Danes popoldne' je madžarski vladni predsednik od maja 1947 in je svojo vlado spopolnil po volitvah 31. avgusta 1947. V političnih krogih ni ostavka povzročila nobenega presenečenja, ker so jo smatrali za neizogibno, odkar je politični urad stranke malih posestnikov, katere voditelj je Dinnyes, kritiziral njegovo postopanje. Ivan Cankar v Trstu 1918: Prijatelji. Tržačani! Preden vam spregovorim o velikih in važaiih stvareh, ki so v živi zvezi z življenjem našega slovenskega n'ar o c*a in z življenjem nas vseh. vam sporočim. Tržačani, Pozdrave iz Ljubljane! Nekoč je rekel ljubljanski župan Pbktor Ivan Tavčar lepo m resnično: «Ljubljana je srce “'ovenijo, Trst pa so njena pljuča!« Brez pljuč srce ne utripalo, brez srca ne bodo pljuča dihala! Brez Trsta, “fez morja bi bila svobodna, samostojna demokratična Ju8oslavija nemogoča, bi bila mrtva že ob rojstvu, poko ^ha za vekomaj. Kdor pride lz Ljubljane k vam, čuti. rta- Pride domov, da stoji na domačih tleh. da govori s Sebl enakimi, ki ga razumejo, ki sočustvujejo z njim m 80 2 njim enih misli. Pozdravljeni! Italijanska vlada je te dni priznala pariteto 4.03 dolarjev za 1 britanski funt, ali 2317 lir za en funt šterling. Da bo tako, smo napovedali že pred mesecem dni. Vendar pa so se dolgotrajna pogajanja končala komaj te dni s popolno kapitulacijo italijanskih delegatov pred surovo-neizprosni-mi Anglosaksonci. Vse prošnje in apeli niso pomagali. Od kod tolika trdota z britanske strani? Tečaj funta šterlinga na italijanskem deviznem trgu je bil že dalj časa zelo nizek: januarja letos so kupovali funt za 2,5 dolarjev in pozneje za 2,85 do 2,90 dolarjev .Od marca 1946 je namreč bil tečaj za funte, ki izvirajo iz 50% prostih valut italijanskih izvoznikov za prodano blago, določen na borzah. Ta tečaj se je seveda držal na višini tkzv. (irealne« kupne moči in je škodoval tendenci britanske vlade rehabilitirati razvrednoteni funt napram evropskim državam. Spretni italijanski trgovci so namreč iz do-broimetij za bla< 46-Ietni Fratta Ivan. II RADIO F0 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja gl«s®a. 7.45. Poročila. 11.30. Simfonična 8la' ba. 12.00. Sodobna Anglija. 12.10. Operetna in filmska glasba. 12.45. ?o! čila. 13.00. Glasba po željah, l3-*' Skladbe za violino in klavir. I4, ' Poročila. 14.15. Dnevni pregled' s/ tovnega tiska 17.30. Plesna gl«6®.*' 18.00. Naša povest. 18.15. Operne **«* in dueti. 18.45. Lahka glasba, 1®- ' Tehnika in gospodarstvo. 19.15. koncertni spored. 19.45 20.00. Glasbena slike. 20.30. Trz«^? kulturni razgledi. 20.45. Melodije juga. 21.00. Mojstri besede. 21.30-kester Hovvarda Barlowa 22.00. & fonični koncert 22.45. Plesna 6la%gj 23.15. Poročila. 23.30. Kaj vam »“J jutrišnji spored? 23.35. Polno glasba. V tovarne, mesta in vasi je prodrla, ljudska tehnika v Slovenskem Primorju Zanimanje za ljudsko tehniko v Slovenskem Primorju je prodrlo v tovarne in mesta in vasi. Te dni so ustanovili v veliki cementarni Anhovo pripravljalni odbor za klub ljudske tehnike, ki bo im,el strojni, elektrotehnični, modelarski in avtomoto krožek. V te krožke bodo pritegnili tudi kmečko mladino iz okolice, Postopoma bodo ustanovil tudi rudarski, kemični in druge krožke. V kratkem bodo začeli s praktičnim delom in predavanji. Na Goriškem in na Tolminskem se že vršijo priprave za I. kongres ljudske tehnike. Pri Sv. Luciji so ustanovili brodarsko društvo, v katero spadata tudi brodarska skupina iz Solkana in Kanala. Prihodnjo pomlad bodo že začeli s kajak tekmami in jadralnimi čolni. Pogoji za razvoj te panogo ljudske tehnike »o zadovoljive na velikem umetnem jezeru pri Sv. Luciji, na jezu pri Ajbi nad kanalom In v spodnjem toku Soče med piavmi in Solkanom. Brodarska skupina v Solkanu ima že na razpolago 5 kajakov, katere so sami izdelali. S tem uspehom pa še niso zadovoljni ter so se obvezali, da bodo o'o kongresa ljudske tehnike izdelali še dva kajaka Lepo se razvija tudi avtomoto društvo Nova Gorica, ki ima že 300 novih članov. V letošnjem letu bo imelo šoferski izpit 100 članov. Avtomoto šola je v Solkanu in Medani v Brdih, medtem ko so tečajniki v St. Petru pri Gorjci že uspešno zaključili. Društvo je letos priredilo 3 uspe. le prireditve motornih tekem čez zapreke in gorsko motodirko iz Solkana do Trnovega. Posebno marljivi in najboljši na Primorskem so solkanski modelarji, člani Iportno-letalske skupin* Soča, katere uspešno vodi invalid letalski pilot Boris Trpin. Letos SO ze izčrpali svoj program in sedaj delajo načrte za prihodnje leto. Izdelali »o okrog 60 letalskih modelov. Na raznih tečajih se je usposobilo večje šlevilc jadralcev, padobrancev In modelar-iev. Sijajni uspehi Memetha BUDIMPEŠTA, Mfmzarakl olimpijski nnagovalec v metu kladiva Imre Ne-meth je letos dosegel uspehe, kakršne še ni nobeden drugi metalec kladiv* na svetu. Postavil je nov svetovni rekord 59.02 m, osvojil prvo mesto na ollmpiadi s 56.07 metrov in v vseh svojih letošnjih 26 nastopih ni bi) nikoli premagan, temveč Je dosegel tako povprečje, kakršno bo redkokdaj lahko dosegel kak drugi atlet na svetu, Le na enem tekmovanju Je vrgel manj kot 54 metrov, petkrat pa nad 58 metrov ter še trikrat čez 57 m, Rezultati njegovih letošnjih nastopov so naslednji: Budimpešta 25. IV, 55,60 m, 2. V. 55.31 metrov. Papa 6.’ V, 55.22 m, Budimpešta 9- V. 54.99, Gyoer 16. V. 55.90, Budimpešta 29. V. 55.96, Bratislava 13. VI, 54.87, Praga 22. VI, 54.38, Budimpešta 26. VI. 53.75, Beograd 4. VII. 56.65, Tata 14. VII. 59.02, London 31. VII. 56.07, Budimpešta 23. VIII, 57.40, 11. IX. 55.97, DebreciO 12. IX. 56.26, Stockholm 17. JX. 56.94, Eskilstuna 18. X. 56.66, Oerebro 25. IX, 58.10, Malmoe 29. IX. 56.78, Her-ceghalva A X. 54.36, Budimpešta 10. X, 58.72, 12. X. 57.96, 19. X. 56.07, 24. X. 58.24, 31. X. 57.31. V teh 26 nastopih povprečje Ne-metha znaša sijajnih 56-36 metrov! Svetovno smučarsko prvenstvo 1.1950 brez alpske kombinacije Iz zapisnika seje meonarodne smučarske zvez« (FIS) v Scheveningemi je razvidno, da je potrebno za svetovno smučarsko prvenstvo 1. 1950 v Ameriki upoštevati trenutne razmere. Predvideno je, da bodo tekme v nordijskih disciplinah v Lake Placidu, tekme v alpskih disciplinah pa v Aspenu (Colorado) ali Renu (Nevada). Na posebno željo Amerike ne bo tekem v alpski kombinaciji. Tekmovanja bodo za tri posamezna svetovna prvenstva, t. j. v smuku, slalomu in veleslalomu. Švedski nogometaši v Jugoslaviji 10, t ,m. bo prišlo v Beograd švedsko nogometno moštvo ((Helslnkborg#, ki bo igralo v nedeljo 12. decembra z moštvom CDJA »Partizanom#, v sredo 15. decembra pa proti beograjski «Crveni zvezdi# Nato bo odšlo moštvo Helsinkborga v Zagreb, kjer bo igralo 19. decembra z ((Dinamom#. 22. decembra bodo igrali švedski nogometaši v Sarajevu proti ((Sarajevu#, 26. t m. pa v Splitu proti »Hajduku#, «HeIslnkborg» je trenutno na 3. mestu v tekmovanju za nogometno prvenstvo Švedske in ima isto število točk kakor 1. in 2. moštvo na tabeli, Moštvo »Helsinkborga# si je do sedaj petkrat priborilo švedski nogometni pokal pa tudi državno prvenstvo. Drobne zanimivosti Leva *v«za dunajsko Avstrle Stroh bp v začetku leta odšel na Švedsko kot trener nogometnega moštva Malmoe FF. Nov avstrijski rekord na 40n m prsno je v Innsbrucku dosegel Paw-llček s 5:59.5. V Zuerichu Je bilo na za3e * finalu nad vo (obe ZDA) s 7:5, 6:4. Denarno zbirko za P globe obsojenega tov. Solie™ smo objavili na 3. strani Istrskem dnevniku. ^ Register tvrdk v novem^ V me*ecu nov«nbru je zaz/w {j vej seznam trgovskih podjetij ( v.il, i vkn—n(ni .1 TOT »160 tržaški zbornici za TOI spremembe: Na novo je bilo " novljenth 54 osebnih tvrdk, 13 j druge, 6 družb z o. z., 1 zdru delniške družbe, 2 kolektivni a ^ bt ,.skupno 71. V istem času i* mi-zbrisanih 7 osebnih tvrdk, 1 m-Šky družba, skupoJ 8 sprcmetfh- ^ lokupni prirastek znaša toda) ,a. novih vpisov. Med temi Pr ^lijejo podjetja posameznikov, v S nem prodajalne na drobno stopstva in komisijske tvrdke. , zadrugami je 1 g*ndbena, 1 PJ.jkr niška Jn 1 konzorcij ribičev- ^8|i kupna nova glavnica pri -"•j 1.030-t z omejeno zavezo znaša lir. Med delniškt.m| družbami j-f trgovinska /, glavnico 10.0081,1,0 1 podjetje za obratovanje 'e z glavnico 1,000.000 lir in 1 *i!"]jf> na z osnovno glavnico J,0009®® skupaj torej 17.05ROOO lir. Oglejte si pohištvo V ul. Madonnina 43 SPALNE S0B| kuhinje rmmz \ri~" - • !■»!"■ Mm* r-i ^.nr rTrrT Cone zelo ugodij t GORIŠKI DNEVNI K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA iN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 74* ogi za upravo proste cone Naloge posameznih združenj in upravnega odbora -Načrt na razdeljevanje surovin in drugega blaga Kakor smo že poročali v našem listu, je bilo sklenjeno, da bo za prvo leto prevzela upravo proste goriške cone trgovska zbornica, ki Je v to svrho sestavila poseben Upravni odbor. V tem odboru so zastopane razne gospodarske panoge goriške občine, trije zastopniki de-levstva (za industrijo, trgovino in kmetijstvo) in zastopnik mestne občine, ki ga je občinski svet dolo-Žil na svoji včerajšnji seji, ko je med drugimi problemi razpravljal tudi o proceduri pri dokončni ureditvi poslovanja proste cone. O tej seji bomo še naknadno poročali. Trgovska zbornica je v svoji novi funkciji najprej izdelala začasen pravilnik, po katerem naj bi se rav-nal upravni odbor za prosto cono, v v Jugoslavijo je hotel na delo zopet govora o vinjenosti. Vino je namreč zavleklo pred sodnike 73-letnega Ludvika Pechnicherja iz ul. Baiamonti 10. Pechnicherja so dolžili, da se ga je avgusta letos preveč nalezel ter da je ob tej priliki tudi ozmerjal in pred tretjimi osebami razžalil nekega policijskega agenta, ki ga je spremljal domov, Vredno je pripombe, da je Pechnicher z včerajšnjim dnem sedel že 41-krat na zatožni' klopi zaradi najrazličnejših prstopkov, po večini pa zaradi pijanosti. Včeraj je prejel 4 mesece zapora zaradi prve obtožbe na 1 leto zaradi druge. Poleg tesa bo moral poravnati še sodne stroške. samezne strokovne organizacije, posebno kar se tiče dodelitve surovin za industrijo in življenjskih potreb, žfiin trgovcem oziroma potrošnikom. Po tem pravilniku ima Zveza in-dustrijcev in obrtnikov izpolniti naslednje naloge: 1. Zbratj vse prijave, ki jih morajo napraviti na posebnem obrazcu posamezna industrijska ali obrtniška podjetja. V teh prijavah mora biti naznačena količina kontin-gentiranega blaga, ki ga letno potrebuje dotično podjetje; ali podjetje naroča blago pri proizvajalcu ali Pa pri krajevnem trgovcu na debelo; v tem primeru navesti običajnega trgovca na debelo, pri katerem Podjetje kupuje blago; podatki se morajo nanašati na leto 1948; podjetja, ki predvidevajo za leto 1949 večji promet, morajo navesti številke predvidene povečave. Podjetja in tvrdke, ki niso člani Zveze indu-strijcev in obrtnikov, lahko napravijo svojo prijavo preko te zveze ali Pa direktno na upravni odbor pri trgovski zbornici. 2. Zveza industrljcev in Zveza obrtnikov bosta sestavili skupen seznam teh prijav in jih razdelili v dve skupini; blago, ki se nabavlja Pri proizvajalcu in izven domačega območja, ter v drugi skupini blago, fci se nabavlja pri krajevnem veletrgovcu. 3. Vse prijave in celotne zahteve Predložita zvezi tajništvu upravnega odbora. Nalogo upravnega odbora pri trgovski zbornici so naslednje; 3. Tajništvo bo pregledalo razdelitev posameznih kontingentov in bo to razdelitev predložilo upravnemu odboru v potrditev. 3. Na podlagi količin razpoložljivega blaga, ki bo dodeljeno in ga bo treba dvigniti pri proizvajalcu, bo tajništvo upravnega odbora določilo, koliko blaga dobe trgovci za kritje potreb industrije in obrti, kakor tudi za kritje potreb privatnih potrošnikov. Tajništvo bo tudi Predlagalo količino posameznega blaga, ki naj se pridrži kot rezerva. Zveza trgovcev bo imela pri tem naslednje naloge: 1. Razdelila bo med uvoznike in Veletrgovce blago, ki bo na njeno razpolago. Pri vsakem trgovskem Podjetju je treba za vse vrste blaga navesti količino, ki je namenjena industriji ali obrti. 2. Te sezname mora predložiti Zveza trgovcev tajništvu upravnega odbora v potrditev. Živilske potrebščine se bodo razdeljevale: Na podlagi količin, ki bodo na razpolago, bo upravni odbor odlomil način, kako se bo blago razdeljevalo potrošnikom. Se prej pa bodo od te količine odvzeli blago, ki £a potrebuje indu strija. Pri razdeljevanju se bodo* posluževali posebnih nakaznic, ali pa bodo določene količine posameznega blaga Za vsakega potrošnik bodisi v prosti coni sami, kakor v sosednih področjih. Upoštevali bodo tudi potrebe javnih lokalov, skupnih ustanov itd., ki imajo svoj sedež v Prosti coni. Posebne določbe bodo veljale za prodajo tistega blaga, ki *ie moro iti na nakazil«, kakor n. Pr. likerji, dišave, čokolada, pivo. špirit Itd. Pri tem blagu bo veljala tudi kontrola nad cenami. Zveza trgovcev bo s pomočjo pokrajinske zveze zadrug v Oorici razdelila blago med včlanjena In ne-VJlanjena podjetja, ki imajo pravl-za trgovanje na debelo. Načrt za razdeljevanje mora biti odobren 0|1 upravnega odbora za prosto oo-pri trgovski zbornici. Trgovska zbornica bo to osnutek razdelitev nalog med posamezne ^stanove predložila v diskusijo in odobritev na današnji seji. ki bo na »edežu trgovske zbornice In kjer bodo razpravljali o podrobnostih v zvezi z zakonom za prosto cono na Goriškom, J2TRKD SODIŠČA Oj, to sladko vince Včeraj »o imeli na gorliki sodili manj dela kot običajno. Obrav. »avali so samo štiri sbdne prime-tci od katerih *e je zadnji zavlekel Preko poldne-Najprej so poklicali na zagovor ** obsojenega kavarnarja, 47-let-n*ga Mihaela Tarantina iz ul. Ba-''U* 10. obtoženega, da je maja letos v svoji kavarni «Alla Posta« zalival z likerji klienta Oresta ^®r«ne, čeprav Je bilo očitno, da Ima mož že preveč pod kapo. Cvetin ne je pretkani kavarnar Pred sodniki zgoviirjal s tem, da se 3° Marega dobro drža! in da se Je čutil dolžnega, dobio postreči stare-8,1 'n dobrega gosta. Oproščen Je bil V!1'ed pomanjkanje dokazov. razpravi, ki je sledila je bilo Letošnjega novembra so obmejne straže pri Rafutu zasačile tik pri državni meji 27-letne?a Ferruccija Bellaniia iz Monteveechia (Reggio Emilia), ki se je dokaj sumljivo obnašal. Ustavili so ga in odvedli na orožniško postaio, kjer je mladenič povedal, da je že ves povojni čas brezposeln in da je hotel oditi na delo v sosedno Ju^ogosla-vijo Orožniki so ga seveda takoj zaprli jn prijavili sodnim oblastem. Včeraj je bil obsojen na 2 meseca zapora in 10.667 lir globe, toda pogojno. Oproščeni orožnik Temu je sledil bivši karabiner orožniške postaje v Oorici, 32-let-ni Luigi Pierini, obtožen, da ie lanskega decembra povozil na Rooseveltovem korzu delavca Barba Al-da ter mu povzročil znatne telesne poškodbe. Da bi čim bolj natančno razčistil ta primer, je sodnik zaslišal mnogo obremenilnih in razbremenilnih prič. Razprava se je zavlekla in konec koncev, po truda-polni obrambi dveh odvetnikov, obtoženca in civilne stranke, je le obveljala obsodba, ki jo je vprašal javni tožilec in sicer oprostitev Pierinija zaradi pomanjkanja do-kazov. Prvi slovenski film us Goriškem Menda nam ni treba še posebej omeniti, da to ni bilo v tistem delu goriške dežele, ki je ostala pod Italijo, ampak da se je zgodilo v Jugoslaviji. Prejšnji teden so predvajali po kinodvoranah v Ajdovščini, Solkanu, Anhovem in drugod prvi film, ki je bil Izdelan na domačih slovenskih tleh, z domačimi umetniki in v domačih podjetjih: «Na svoji zemlji«. Goriški Slovenci so že prej čuli mnogo dobrega o tem prvem celovečernem umetniškem slovenskem filmu, ki so ga kot prvi gledali de legatje na II. kongresu KPS v Ljub liani. Zato je bilo njihovo zanimanje in nestrpnost še tem večja. Ko je film končno prišel, so nastale pred blagajno dolge vrste. Vsa< jc hotel videti čim prej to delo, ki je povzeto iz zgodovine narodno osvobodilne borbe v Soški dolini, predvsem v Baških grapah. Ljudje so z živim zanimanjem sledili poteku dejanja in v materi Ani so videli preprosto slovensko mater, ki je dala svoje sinove kot borce in jo posvetila vso svojo skrb in ljubezen družini in domovini. Tako v njej kakor v očetu Orlu ic marsikdo videl svoje lastne starše. Poleg tega pa so vsi govorili po naše, po slovensko, kar doslej v ki-nu razen v kratkih obzornikih še nismo doživeli. Ponekod je ljudi dejanje na platnu tako močno zagrabilo, da so kar glasno izražali svoje občutke in če-sto si čul v dvorani: »Udari, naprej» in podobne vzklike, Jti so pričali, da ljudje čutijo, kot da bi sami bili zapleteni v dejanje, ki če dogaja pred njihovimi očmi. Vsi gledalci so 3 stisnjenimi pestmi spremljali borbo in čutil si njihovo neizmerno predanost, ljubezen do domovine in srd nad sovražniki ter nad domačimi In tujimi izkorijčevalci. Marsikdo sl je Želel videti to delo po dvakrat ali trikrat, vsi pa so odhajali iz dvorane podkrepljeni v svoji verj in pripravljeni za še večje napore, da bi ne bile prikazane žrtve zaman in da bodo zmagovalci tudi v borbi za socialistično go-j spodarstvo v svobodni domovini. /s Knniiia DODATNE 2IVILSKK NAKAZNICE. Vsi potrošniki, ki Imajo pravico do dodatnih živilskih nakaznic za december, naj jih dvignejo v občinskem uradu med uradnimi urami. S seboj naj prinesejo redno živilsko nakaznico. DEKLICA SI JE ZLOMILA ROKO. Komaj Sletna deklipo Pula Elvira Je prejšnji dan čisto po naključju tako nesrečno padla, da sl je zlomila levo roko v komolcu. Najdena osebna Izkaznica ISTRA Osebno legitimacijo in denarnico Z nekaj denarjem. Izgubljeno pred dnevi, naj dvi?ne lastvik Magllzza Anton, pri okrajnem poveljstvu Narodne zaščite, soba štev. 2- Čitajlo in širilo Primorski dnevnik! Takoj so jo peljali v bolnico, kjer jo bodo pridržali mesec dni na zdravljenju. Star grešnik v zaporu Pred dnevi so na goriški kvesturi pridržali Alojza 2ižmunda, ki ga je policiji prijavila hčerka zaradi njegovega slabega ravnanja. Zizmund se namreč že daljčasakre-ga s svojo ženo in jo ob takih prilikah tudi čestokrat pretepe. Hčerka se je seveda lepega dne naveličala takih mučnih prizorov in stekla po pomoč na policijo. 2ižmunda smo večkrat srečali pred kazenskim sodiščem in pred sodnijo, kjer se moral zagovarjati zaradi podobnih prestopkov. Tudi sedaj mu najbr. že ne bo izostala zaslužena kazen, ko bo stopil pred sodnike v prihodnjih dneh. Za 12 nabojev lelo dni zapora Včeraj se je oglasil v našem uredništvu v Gorici Rudolf Nanut iz ul. sv. Mihaela 69 in pojasnil, da niso dobili orožniki pri hišni preiskavi na njegovem domu samokresa in 75 nabojev, pač pa samo 12 nabojev in nič drugega. Obtožba giede napada na mlinarja Balsadella v Koprivi tudi ne odgovarja resnici, ker je Nanut že pri neki prejšnji razpravi s pričami dokazal, da ni bil udeležen niti pri tem napadu, niti ne pri drugih, zaradi katerih je bila razprava pred višjim kazenskim sodiščem v Benetkah. Tako je bil obsojen na leto dni zapora samo zaradi posesti omenjenih 12 nabojev. Nanut je zaradi visoke kazni vložil priziv. S tem dopolnjujemo in popravljamo poročilo izpred sodišča, ki je bilo objavljeno v našem listu od 8. t, m. Nesreča pri delu Včeraj je hotela 431etna gospodinja Roveda Regina iz ul. Mattioli št. 2 počistiti za prihodnje praznike prah iz svojih omar. Stopila je na stolico in pričela z delom. Toda stolica je bila šibka in težka gospodinja se je kmalu znašla na tleh. Padla je tako nerodno, da je trčila s tilnikom ob tla. Na pomoč ji je moral prihiteti rešilni avto Zelenega križa in po odpeljati v občinsko bolnico, kjer bo verjetno ostala več ■tni na zdravljenju. Živinorejski tečaj v Koroni Zupan občine Mariano sporoča vsem zainteresiranim živinorejcem, da bo prihodnji ponedeljek 13. t. m. začel v Coroni poseben živinorejski tečaj. Tečaj bo v večernih urah in bo imel vsega skupaj sedem lekcij. KINO VEHDI. 17: «Rajši imam kravo», D. Cayo in V. Majo. VITTORIA. 17: «BeIe Doverske čeri», Punne in A. Marshall. CENTRALE. 17: «Let3lee Joe», S. Tracy in I. Dunne. MODERNO, 17: «Tarzan proti pošasti« I. Weismuetler in N. Kelly. EDEN, 17: ((Prisilno delo na morju«, A. Ladd in B. Donley. Prosvetno Življenje v Kojskem Iz Kojskega v Brdih nam pišejo: Delo na kulturno-prosvetnem polju se pri nas lepo razvija. Domača igralska skupina ie imela v zadnjem času precejšnje uspehe. V nedeljo 7. novembra je ta skupina gostovala v zadružnem domu v Medani, kjer so predvajali igro v štirih dejanjih «Divji in nedeljski lov. ci». Pri tej priliki so odstopili 20 odstotkov kosmatega dohodka prireditve za zadružni dom v Medani. Naslednjo nedeljo, 14. novembra, so isto igro ponovili tudi v Kojskem. Od izkupička so določili 2000 din za nabavo slovenskih knjig najnovejše izdaje, ki so namenjene za knjižnico, katero prav sedaj ustanavljajo v Kojskem. Tako bo imelo Kojsko v najkrajšem času svojo lastno knjižnico z izbranimi deli najboljših slovenskih jn ruskih pisateljev. Pri izbiri teh knjig pa nismo pozabili tudi na našo mladino in na p.ionirčke. V kratkem bomo ustanovili tudi šahovski krožek in mladina si je že pripravila posebno sobo v ta namen. Pri prireditvi v Kojskem so imele sirote iz ((Severjevega doma«, ki jih je 80 po številu, prost vstop k predstavi in poleg tega je bilo za njihov dom odločenih še 300 din od izkupička na vstopnini. Sedaj se že pridno učimo novo igro in obenem pripravljamo nove kulise. V naši igralski skupini je do sedaj vključenih 25 fantov in mož in vsi delajo z veliko požrtvovalnostjo in navdušenjem. Seveda so tudi naše mladinke in AF2 zelo aktivne. K. K. [z Benečije nam pišejo Del zgodo vi ne Slovenske Benečije Razni nasprotniki našega naroda skušajo in hočejo na vsak način zanikati vse naše pravice, ki bi jih morali uživati, kot da mi ne bi poznali naše preteklosti. Radi bi vprašali tiste, ki trdijo, da mi nismo Slovenci in da je naš jezik ie «idiorn» — s tem hočejo reči privatna lastnina — ali poznajo vsaj nekoliko zgodovine našega naroda, ki bi morala zanimati vsaj izobraženci. Slovenci Nadiške doline so uneli svoje juridične in gospodarske ustanove že za časa Beneške republike. Imenovale so se «Banke». Tako sta bili pri nas Landarska in Mjerska «banka». To so ustanove, ki jih dobimo tudi v zgodovini patriarhata in so imele pod Benetkami svojo posebno podobnost. Ni treba, da posežemo daleč v starodavno zgodovino. Predvsem Je treba poudariti, da so bile vse vasi Benečije samostojne in niso bile pod vplivom fevdalizma, česar drugod ni bilo. V kolikor pa so bile odvisne od Čedada, se je proti njim postopalo po posebnih pravilih. Ze večkrat prej, posebno 1. 1600, je vlada «Serenissime» Izjavila, da so doline Slovenske Benečije ločene in neodvisne od čedadskega ozemlja in leta 1788 (2. aprila) je beneški senat določil, naj se vlada sama kot slovenski narod, ker nima nič skupnega z ostalimi sosednjimi narodi. Seveda soseščina ni bila zadovoljna, da uživajo beneški Slovenci take privilegije in so bili zato Benečani primorani pošiljati svoje predstavnike v Benetke, da jtfn branijo narodne pravice, Ker se je pa to večkrat dogajalo in ker so bili oproščeni vseh davkov zaradi njihove ga slabega gospodarskega položaja, so uvedli poseben asklad«, da bi laže krili stroške, ki so jih imeli, Tako so plačevali poldesetlno in sicer so bile to merice vina polo. vico desetinke, ki jo je moral pla-čati vsak pivec, Ta denar je šel v blagajno za vzdrževanje poslancev, ki so jih pošiljali v Benetke. Slovgnsko Benečijo sq sestavljale «soseske», to so bile nekdanje «zadruge», katerim na čelu je bil «župan» ali «dekan». On je predsedoval «sosednjam», kakor sa imenovali mirovna sodišča, na katerih so se shajali možje «sosesk». Poleg Župana sta bila še dva zaprisežena moža, cerkveni ključar in dvanja-stija. , V sosednjah so se posvetovali o svojih javnih potrebah, o pašnikih in njihovih mejah, razsojali prepire, o globah itd. Vsaka «sosednja» je imela svoj poseben pravilnik. Vseh »soseska je bilo 36, ki so bile razdeljene na dve veliki županiji: nadiško, to jo Landarsko, ki je štela 21 sosesk in Mjersko, ki je štela 15 sosesk. Zupani so izbrali »velikega župana« ali «sindaka». Ta je s pomočjo županov vodil vse posle velikih županij. Zupani so se zbirali okoli velike kamenite mize «laštre» in kot «barika» razpravljali in so- pacije. Tega leta pa so izgubile «*o-seskes in «|entkvirinski parlament« svojo avtonomijo. Kot dokaz avtonomnega sodstva nam je ohranjen zapisnik o sodbi v Landarju dne 10. X. 1401. Lan-darsia «banka» je imela svojo ječo v Bjačah, kamor so zapirali hudodelce. Kazni so bile različne: denarne, ali pa rubežen dragocenega predmeta. Najhujše pa so bile tako zvane «klade» ali «trlice»; obsojenec je moral držati roko ali nogo po več ur v kladi, ki ga je močno stiskala. V primeru pritožbe bi se morali obrniti na Čedad, česar so se pa izogibali. Zadevo so rešili na tak način, da so se obrnili na sosedno «bankoa. Njihova samostojnost z vsemi privilegiji je bila potrjena tudi od Napoleona in Avstrije do leta 1816. Isto leto po dunajskem kongresu pa je prišla nova teritorialna razdelitev in »banke« so bile uradno odpravljene. Toda «soseske» so v resnici vseeno delovale ne meneč se za občinske delegacije, ki jih je ustanovila Avstrija, do I, 1833; v oddaljenih gorskih krajih pa vse do 1. 1856. Tedaj so bila razdeljena vsa javna zemljišča. Dele zemlje, ki niso bili podeljeni nikomur, so uživali frakclonisti vasi, do katerih pa niso imeli pravic tujci. To se je upoštevalo tudi pod Italijo do nedavnega. Ta del zgodovine bi morali poznati vsi tisti, ki nam hočejo kratiti naše pravice. Spoznali bi, da so beneški Slovenci res pravi Slovani in da so že pred mnogimi leti živeli skoraj samostojno. Ce čitamo zgodovino starih Slovanov, vidimo, da sliči do pičice zgodovini beneških Slovencev. Ohranile so se pri dili. Tako je bila «Mjerska laštra« v Mjersi, Landarska pa je bila pri nas prav do danes razne šege, ua- Landarjih pozneje pa v Tarčentu. Ako pa sta se sestali obe županiji, so se vsi župani zbrali pred vrati cerkve sv. Kvirina. Danes ne obstajajo veq te «laštre», ker so bile porušene, le tu in tam najdemo še kajc ostanek. Tako sta bili ti dve sodolini avtonomna država. To je trajalo do 1. 1797, t. j. do prve avstrijske oku- vade in druge lastnosti, ki so značilne za stare Slovane, tako dobrosrčnost, radodarnost, gostoljubnost itd. Te lepe navade so se ohranile pri nas prav do današniih dni, saj je znano vsakemu, kako je dobrosrčna beneška žena. Te in podobne navedbe jasno kažejo odkod izviramo in kakšen narod smo. Bojan Sedmo poročilo nogometno sekcije ZDTV Tekme odigrane v nedeljo o. decembra: Petrovija - Arrigoni B 3-1; Umag B . Partizan 0-2; Olimpija - Meduza B 2-1; Jadran DK - Fiorini 2-2; Brtonigla - Piran 2-0; Buje . Novi grad 1-1; Aurora B - Rdeča zvezda odložena. Prvenstvo I. skupine: Pomorska šola - Jadran S L. 6-0; Seget . Brtonigla B 1-0; Materada -Vilanija 0-0; Buzinija . Dajla 1-0; Ferbulana - Salvore odložena. V nedeljo 12, t. m. igrajo: Za prvenstvo cone: Novi grad - Aurora B na igrišču v Novem gradu ob 14; Partizan -Buje na igrišču v Kopru ob 12.30; Arrigoni B - Umag B na igrišču v Izoli ob 14; Fiorini . Petrovija na ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/p PRITL. - TEI. 70 De!ovanie podaisze SHPZ u Kopru Podzveza SHPZ v Kopru je pri. čela s ciklusom predavanj. Kot prvo je bilo v Kopru o gospodarski strukturi v Istrskem okrožju, ki ga je imel tov. Srečko Vilhar. Predavanje je razmnoženo na ciklostilu in bo služilo okrajem. Vsak teden bodo taka predavanja po vaseh in jih bo vodilo predvsem učiteljstvo. V Kopru je določen stalni dan za predavanja in sicer vsako sredo Istrskega otroka, ki je toliko pretrpel med vojno, ne smemo pozabiti za božičnico igrišču v Fiorini ob 14; Piran B - Jadran DK na igrišču v Piranu ob 14; Meduza B - Brtonigla na igrišču v Kopru ob 10; Rdeča zvezda * Olimpija na igrišču v Ankaranu ob 12.30. Za prvenstvo l. skupine: Brtonigla B » Salvore na igrišču v Brtonigli ob 14; Materada - Ferbulana na igrišču v Materadi ob 14; Dajla - Pom. šola na igrišču v Dajli ob 14; Seget - Buzinija na igrišču v Segetu ob 14: Jadran SL -Vilanija na igrišču v Sv, Lovrencu ob 14. 2(1 plačilo globe na katero je bil obsojen član stavkovnega odbora tov. Solieri Gruden Marija 10, Kante Karlo 25, Kante Lea 25, Kante Albert 25, vetlič Danica 20. Svetlič Pepi 20, Peric Jožica 18, Turk Jožef 20, N. N. 150, Zidarič Valerija 20, Zidarič Rudolf 30, Šušteršič Jožica 50, Skrk Štefanija 30, Skrk Ilija 20, Kosmi, na Amalija 10, Furlan Natalija 50, Furlan Vida 40, Legiša Olga 50, Gruden Ivan 100, Rebula Olga 10. Rebula Berta 30, Gruden Anica 35, Gruden Anton 23, Lupine Marta 50, Kosmina Rado 30. Kosmina Albina 20, Milič Mario 50, Legiša Danica 30, Zidarič Marija 25, Rebula Ladislav 50. Rebula Ivanka 50, Rebula Nini 50, Gruden Andrej 30, Stu-belj Milan 50, Pcrlo Pavlo 50, Kosmina Mirko 100, Grassi Lidia 50, Zidarič Rudolf 10, Sardoč Mirko 30, Uršič Alojzija 20, Gruden Ivan 5. Gruden Ida 10. Za otroško božičnico y Padni Zadnji dan novembra je, bil zelo dobro obiskan sestanek naših antifašističnih žen. Na tem sestan-ku nam je tov. učiteljica razložila pomen praznika naših najmiajših, zlasti glede na njihovo vzgojo. Povedala nam je, da praznujejo otroci vsega sveta ta praznik, ki je zanje najlepši. In to je dan otroške božičnice. V namenu, da bodo ta dan naši otroci in otroci vseh ljudi veseli, smo sklenile, da bomo organizirale nabiralno akcijo za otroški božič. In res, uspele smo popolnoma, saj smo v naši vasi, ki šteje 70 družin, nabrale svoto 5.035 lir, kar je zelo veliko. Ljudje pa so nam prev radi in brez vsakega oporekanja dal primeren dar. Tako smo pokazali vsi dobro voljo za uspeh letošnje božičnice. Hočemo, da bo v naši vasi na dan božičnice neskaljeno (n vse-splošno veselje med rujimi najmlajšimi. Toda ne saitio med njimi, vsi, tudi odrasli bomo veseli, če bomo videli, da so naši malčki zadovoljni. Seveda se pripravljajo otroci z vsv marljivostjo na ta 'lan. Tov. učiteljica in učitelj vadita otroke razne pesmice In deklamacije, v dvorani Ljudskega doma. Preteklo sredo je bilo drugo predavanje o gospodarstvu. Prihodnje bo o Ivanu Cankarju, V ta namen bo tudi akademija z obširnim programom- Vsa važnejša predavanja bodo razmnožena. Tako bo istr3ko ljudstvo poučeno o vseh važnih gospodarskih in kulturnih vprašanjih v smislu ljudske univerze. Delovanje prosvetnih društev po vaseh se omejuje sedaj predvsem na vežbanje raznih iger. Pripravljajo se namreč na prireditve spomladi, ko bodo lahko igrali na prostem, ker marsikje ni primerne dvorane na razpolago. Ko bodo sezidani zadružni domovi, ki bodo imeli tudi gledališko dvorano, bo vsa zadeva olajšana. Takrat bo društveno delo živahnejše. Zelo pridna je dramska družina v Vanganelu, kjer študirajo neko Finž-garjevo igro ter igro, katere dejanje se odigrava v ljubljanskih zaporih v času okupacije in to «Svet brez sovraštva«. Po mestih (Koper, Piran, Portorož in Izola) gostuje Slovensko narodno. gledališče iz Trsta. Tako Je veerai gostovalo v Piranu z Gogoljevo komedijo «2er)itev». Obisk je bi! odličen, kar priča, da ima sedaj naše ljudstvo rado že kvalitetne predstave in da si želi že bolj umetniško dovršena dela. Pevski zbori so dobili nov notni mateiiaj in se pridno vadijo- Povsod so se zbori okrepili z novimi močmi ir. komaj čakajo, da bodo sVpili pred javnost. Prav tako pridno vadijo godbe. Skoda, da je ponekod zaradi pomanjkanja inštrumentov ta ansambel skrčen. Inštrumenti so se *ed vojno pokvarili, težkoče pa so z nabavo novih, S številnimi tedenskimi vajami si godbe bogatijo svoj program- Podzveza SHPZ v Kopru si je tudi zadala nalogo, da bodo povsod Cankarjeve proslave. Te bodo v dneh od U. do 25, decembra. V tem času bodo tudi razstave knjig. V Kopru bo Cankarjeva proslava 15, t. m- Program je že izdelan. Prav tako podpirajo društva sedaj akcijo za otroško boiičnico, ki jo bodo tudi povsod izvedle. Toliko za sedaj o delovanju SHPZ v Kopru. Za božičnico so prispevali Degrassi Marino 50, Muženič Anica 100, Cernac Izidor 100, Jarc Andrej 50, Lončar Jože 50, Babič Jože 200, Dolgan Josip 50, Bertok Ivan 50, Grison Caklo 50, Grisonic Emlllo 50, Vičič Jožef 50, Zlatič Ivan 50, Valenčič Ivan 50, Hreva-tin Just 50, Pobega Silvano 50, U-mer Mirko 100, Foranc Slavko 100, Almerigogna Luigl 50, Urban Ivan 50, Pobega Guerrino 50, Pobega Benjamin 50, Umer Ivan 50, De-stradi Jakob 50, Ban Slavka 100, BrazzafolU FranSeSko 100, Belli Alfred 50, Bertok Mario 100, Bian bero 50, Domino Floriano 50, Jerman Marij 100, Cok Vladimir 135, Dellore Italo 100, Degrassi Mario 100, Depassi Edi 100, Grion Bruno 60, Jeličič Peter 100, Juriševič Jožko 100, Klun Karlo 500, Majovski Kazimir 100, Marsetič Stanko 50, Miniati Matteo 20, Markič Ana 240, Morassi Guglielmo 50, Milkovič Frank 100, Orel Srečko 100, Pertot Danilo 400, Petronio Fausto 100, Podgornik Slavko 35, Polh Jordan 1000, Resseta Rafaela 100, Rumen Anton 100, Zetto Nazario 150, Gonjač Jože 50, Bertok Marijo 15, Ar. genti Angelo 16, Gombač Jože 50, Terrazzer Mario 40, Favento Pie-tro 40, Skrl Attilio 50, Hrvatin Jožef 100, Stulle Giuseppe 50. Imena novih darovalcev bomo prinesli jutri. Prispevke sprejema ASIZZ v Kopru Ljudski dom. 12.000 otrok bo obdarovanih Okrožni odbor za otroško božičnico je razvrstil vse otroke, kot smo že poročali, na tri skupine: revne, manj, revne in Jmovite. Tako imamo v koprskem okraju 2.500 in v bujskem okraju okoli 1.500 revnih otrok. Manj revnih odpade na koprski okraj okoli 3.550 in na Buje 1.500 Imovitih pa prihaja na koprski okraj okoli 2.000 in na bujski okraj 1.000. Vsega skupaj o-krog 12.000 otrok. Vsem tem otrokom bo otroška božičnica prinesla 12.000 m blaga za oblekce, plašče in zgornje ter spodnje perilo. Vrhu tega bo razdeljenih otrokom po potrebi 3.000 nogavic, 3.000 majic, puloverjev in podobno in 8.000 kosov šolskih potrebščin, od knjig in zvezkov, do črtala in radirke. Seveda bo poskrbljeno tudi za sladkarije. Poleg 12 stotov piškotov, bo nekaj zaleglo tudi 8 stotov jabolk ter drugih primernih dobrot, kot slaščic, orehov, fig In podobno. Za enkrat je navezan okrožni odbor samo na prostovoljne prispevke našega ljudstva. Zato pro. simo dobra srca: spomnite se istrskih otroki tr^ISSI-OMNIA" Jobi nova skladišča zastopnice V Sloveniji bo v kratkem kongres AF2 za Slovenijo. Tega kongresa se bodo udeležile tudi naše žene s posebno delegacijo. Tako bodo zastopale ASIZZ tov. Crollini Elia, tajnica okrožnega odbora ASIZZ, dalje Gobo Grazilla, tajnica okrajnega odbora v Kopru in Sossa Marija, tajnica okrajnega odbora v Bujah. Poleg imenovanih delegatk pa je AFZ Slovenije v Ljubljani povabil na rvoj kongres znane organizatorke naših žena in sicer De-lise Rismondo iz Izole, Cernac Valerijo iz Sv. Lucije, Fonda Lucci iz Pirana, Giassi Amalijo iz Stru, njana in Kovačič Vesno iz’ Kopra. Na ta način bodo naše žene zopet spoznale ves napredek delovanja slovenskih AFZ in pripomogle tudi za bodoče za čim večjo povezanost z našo ASIZZ. Hkrati pa bodo prinesle nove pobude za delo v Istrsko okrožje, kar bo imelo tudj za ASIZZ velik pomen. Zaključki kmetijskega kongresa V nedeljo 12. t. m. bomo pod tem naslovom objavili prvo nadaljevanje nad vse poučnega gradiva o možnostih razvoja in napredka vseh kmetijskih panog v Istrskem okrožju. Snov je zajeta po izkušnjah ia Izsledkih krajevnih strokovnjakov, ki so sodelovali na kmetijskem kongresu. Koristni zaključki ia nasveti iz teh člankov bodo dobrodošli ne le vseh našim zadrugam, marveč tudi vsem onim kmetovalcem, ki se nameravajo lotiti umnejšt in donosnejše obdelave zemlje, uspešne}*« gojitve živine itd. Nihče naj torej ne zamudi pravočasno si preskrbeti nedeljske in nadaljnjih številk našega lista, ki bo snov prinatai ilustrirano s številnimi črteži in fotografijami. Na železobetonskih stebrih zrasla stavba bo zajela 16.000 m;! prostornine Gradbeno podjetje «Edilit» je pred dobrimi dvajsetimi dnevi pričelo z gradnjo novega velikega skladišča za «Omnio» v Kopru. To bo največje skladišče v vsem o-krožju, katerega pomanjkanje je občutilo posebno trgovsko podjetje «Omnia» samo. Vse do sedaj je moralo uporabljati za svoja skladi, šča razne neprimerne prostore po raznih delih mesta. To je tudi zelo oviralo redno., sprejemanje in razdeljevanje tekstilij in drugega blaga. Z zgraditvijo tega skladišča pa bo rešeno ned vse važno vprašanje: skladišče gradijo ob morju, kamor bo blago prihajalo z ladjami, kar bo tudi znatno znižalo prevozne stroške. Sli smo na gradilišče, da dobimo točno sliko dela. Kot ie rečeno, Je že kakih dvajset dni na delu 32 delavcev. Do sedaj so bili postavljeni temelji skladišča, ki bo 31 metrov široko in 06 metrov dolgo. Prostornina skladišča bo obsegala 16.000 m3. Vsa stavba bo Iz železo, betona in opeke in enonadstropna. Da ne bo delala voda sitnosti, so bili temelji na vsej površini skladišča dvignjeni za en meter, za kar je bilo porabljenega nad 3000 m3 zasipnega materiala. Ves ta material je bil navožen s kamioni in vozovi iz ostankov nekdanjih koprskih zaporov. Okoli skladlSča bo peljala široka avtomobilska cesta, ki bo tako olajšala ves dovozni in izvozni promet. Prav tako bo zgrajen od skladiiča precej dolg pomol za pristajanje parnikov, ker je je predviden glavni dovoz po morju. Temelji so že dokončani in bodo pričeli v teh dnevih z gradnjo zidov. Pri napravi temeljev so delavci presegli normo za 30%. Za sedaj se zdi gradilišče kot oblima površina posekanega gozda s pa-robki — železobetonskimi stebri, ki bodo kot opora temeljem, na kate. rih bo stala vsa ogromna stavba. Za dokončno izgradnjo skladišč bo po predvidenem proračunu po trebnih 350 m3 kamenja, 20 vago nov cementa, 850 m3 grušča, 477 stotov apna, 70 m3 peska, 205 m3 tramov. Ves potrebni gradbeni material, kar ga ni na mestu, kot železo, cement in les, prihaja iz Jugoslavije. Gradbeno podjetje «Edilit» bo z izgradnjo teh skladišč veliko "prispevalo k boljši in hitrejši oskrbi prebivalstva vsega okrožja. Odstra. njene bodo vse ovire, ki so povzročale zamude pri dobavi tekstilij, gradbenega materiala, posode »j gospodinjstvo in drugo. Tudi je bil za ta skladišča izbran res zelo primeren prostor, ker bodo stala prav ob glavni dovozni cesti v Koper. Ce bi zima ne ovirala gradnje, bi bila dela dokončana v aprilu. Ker pa je potrebno računati z dnevi burje, ki ne bo dopuščala del t železobetonom, je predvideno, da bo delo dovršeno do konca junija 1949. Ko smo zapuščali gradilišče, nam je kar sama prišla od nekje misel: ali je vse to veliko delo v dobro skupnosti, da bo vse ljudstvo Istrskega okrožja imelo od tega kori- AU PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? sti. Nikakor nismo mbgli mimo, da ne bi napravili zaključka, ki slove: Tu se gradi in dela v bratskem In tovariškem razumevanju za boljše in lepše življenje Slovencev, Italijanov in Hrvatov. V Trstu pa raz. bijajo in rušijo največje pridobitve velike borbe za bratstvo in edtn-stvo. Xu so otipljivi dokazi delavnosti v dobro vseh, v Trstu pa divjajo Vidalijeve škvadre z besom sovraStva in ogabnega šovinizma proti vsem demokratičnim pridobitvam. Kaj bo rekla ura zgodovine, Jti neizprosno tiktaka čas in vsakega posameznika postavlja pred velikansko odgovornost: ali delaš za mir in bratstvo — »11 ruill in uničuješ oboje? O Istri so imeli ostali jugoslovanski kraji v mnogočem nepravilno mnenje. Tako so mnogi smatrali Istro (zato ker so navadno "kraški kraji malo plodni in nimajo rudnega bogastva) za ubožno in nič bogatejšo od na primer Hrvaškega Primorja. Vse to se je dogajalo zaradi nepoznavanja in nepravilnih zaključkov. Medtem pa je Istra pretežno plodna in rodovitna, če le je dobra letina, in bogata z rudninami (oglje, boksit, kremenec za industrijo finega stekla, material za posebno vrsto cementa itd.). Nepravilno mnenje pa ni prevladovalo samo o gospodarskem bogastvu Istre, temveč tudi glede folklornega področja in to zaredi 25-letne nadvlade italijanskega fašizma, ki je načrtno uničeval njen hrvatski in slovenski značaj. Mnogi »o celo verovali v uspeh fašističnega uničevanja in mislili, da je tisočletna dediščina -~ dedne posebnosti narodnostne kultu-re _ Zginila ali pa bila zjnanJ-Sana na minimum. Vzrok tega nepravilnega mnenja je bil morda v tem. ker v zadnjih treh desetletjih raziskovalci folklore niso mogli preučevati tega morda najbolj zanimivega folklornega področja, Najdelavoejai raziskovalec čakavske glasbene folklore Ivan Matetlč-Ronjgov, se je lotil (ega dela v Istrj pp osvoboditvi, corosso "Menigo 50, Colomban Li-i medtemkoso prej delovali na tem ISTRSKA FOLKLORA polju Matko Brajša in nekoliko Slavko Zlatič in dr. Vinko Žganec. Glede na veliko bogastvo glasbene folklore in drugih njenih vej pa se je do danes zelo malo napravilo. Istrska glasbena folklora nosi v sebi obeležje zelo stare dobe gojitve glasbe v Evropi, To vidimo po majhnem obsegu melodij, po znižanju pete stopnje v tonski lestvici, na temelju katere so komponirane melodije in s. katero dobimo skalo (t. im. istrska), ki Je po dvoglasni heterofoniji in v koneu ne moremo uvrstiti v nobeno yrsto starogrških, srednjeevropskih in modernih zvočnosti. Vse to daje istrskemu petju osebno barvilo, neobičajno za uho, ki je navajeno na moderni dur in mol. V oči pade tudi oseben ritem. Interesantno področje takega muziciranja se je ohranilo v svoji najbolj tipični in najbolj elementarni obliki z velikim številom melodijskih vzorcev prav v Istri. Njegove najskrajnejše veje, ki sežejo na jugu v Hercegovino in na vzhodu v Posavino, so že nekoliko modificirane. S tem osebnim načinom petja so tesno povezane tudi «dude», ki so k nam prodrle s severo- zapada. Ne smemo pozabiti n« narodne plese, od katerih se je afirmiral ubalunn v mnogih prireditvah še pred vojno (v godbeni obdelavi Slavka Zlatiča) in še več po osvoboditvi, ko »e folklornemu Izražanju posveča še posebna skrb. Ta .slikoviti ples, poln poleta in elegance, je napravil globok vtis na gledalce pri letošnjem glavnem pregledu ^Kmečke moči# v Zagrebu in na festivalu mladinskih kulturno • umetniških društev v Zagrebu m Beogradu. Izvajala ga je plesna skupina iz Medullna, Kljub temu da je že malo stiliziran, ie vedno deluje z elementarno močjo, O tem so se lahko prepričali obiskovalci prejšnjih festivalov. Njihovo skladnost, lepoto in -slikovitost potencirajo še starinske narodne noše. Čeprav go te noše sredozemskega porekla, jlni je oku« jugoslovanskih narodov vtisnil svoj pečat. Ko že govorimo o glasbeni in koreografski istrski folklori, ne smemo pozabiti na tekste. To Je tem važnejše, ker se prav v tem pasu pripravlja izdaja čakavske zbvike narodne umetnosti, ki je s kajkavsko zbirko predvidena za leto 1947, V ta namen je bil že osnovan redakcijski odbor. Vsekakor bi bilo treba te) Iniciativi posvetiti vsestransko in dobro pripravljeno aicijo, teni bolj, ker bi se našli žlvt dokazi, da v teh krajih ljudstvo še dane* ustvarja na osnovi svojih akcij, kakor Je te že našel neumorni Ivan Matečič-Rogonj ob beleženju narodnih popevk v Paziniči-ni. Našel je namreč tekste, ki Jih pojejo na stari način (istrska skala), vendar pa z motivi narodno-osvobodilne borbe. S tem, kar smo v kratkem n*, vedli o bogastvu istrske folklore, pa še daneč nismo vsega izčrpali. Tu bi bilo potrebno še pokazati na narodne pripovedke, običaje, pregovore, uganke itd. in končno na arhitekturo vasi in mest. Ko bo zbran "ves material (monografsko je izdelana samo Kastav-ščina v rokopisu, ki ga hrani •(Jugoslovanska akademija« v Za-grebu), bomo lahko sestavili popolno sliko narodne kulture v Istri, predvsem istrskih Hrvatov, ki jim Je k ohranitvi narodnosti mnogo pripomogla živa in borbena zavest, Ta zavest jim je pomagala, da se niso potujčili pod pritiskom fašističnih in drugih osvajalcev in da #o tako pripravljeni dočakali NOB, v kateri s« sodelovali in bili končno prlklju-čeni k matici Jugoslaviji. ZLATKO SPOLJAR 10. decembra 1948 Poročilo TUJA Vn rnoMiiein u svetu OZJf razdobje od 15. septembra 1947 do 15. septembra 1948 POLITIČNI POLOŽAJ V JUGOSLOVANSKI CONI STO-ja za PROMET Glede na to, da jugoslovanska cona nima železnice (preko nje teče samo železniška proga Trst-Hrpelje-Kozina-Pulj in to v dolžini 900 m) je teža prometa ležala predvsem na cestah in avto-parku. Glavna prometna žila Trst-Ko-per-Pulj, ki je pred vojno služila kot strategična komunikacija prvega reda ter od osvobojenja pa do 15. /X. 1947. kot glavna arterija Trst-Pulj za angloameri-ško vojsko, ki je tedaj bila v Pulju, je pretrpela veliko škodo. Ves ta čas nihče ni vzdrževal to arterije, temveč je bila samo eks-ploatizirana. Niti ostale ceste niso bile v boljšem stanju. Jasno je, da je avtopark na takih cestah pretrpel precejšnjo škodo. Na dan 15. IX. 1947. je deloval promet na sledečih progah: Trst-Koper-Portorož, Trst-Koper-Buje-Novi grad, Trst-Koper-Buje-Umag, Koper-Sv. Anton in pa Ko- Ker so se na tem ozemlju v času vojne vodile borbe je bilo stanje stroke PTT skrajno slabo. Se pod režimom fašistične Italije so bile pošte v skrajno slabem materialnem položaju, ker na celem ozemlju ni bilo niti ene državne,pošte, ki so obstajale samo v Trstu in v Pulju. Na tem ozemlju in to samo v večjih mestih kot so Koper, Izola, Piran, Portož in Buje so bile tako imenovane pogodbene, a v manjših mestih so bile tako imenovane Z vstopom mirovne pogodbe z Italijo v veljavo je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje. Vojna uprava JA je pri svojem del^ bila na stališču, da je kljub upravni razdelitvi ozemlja na jugoslovansko in angloameriško cono ozemlje ena celota. Zaradi tega je JA dala iniciativo za sestavo skupnega odbora za reševanje gospodarskih in 'drugih vprašanj obeh vojnih uprav. Ta predlog je angloameriška vojna uprava odbila in pristala edino na sestavo posebnih odborov vsake vojne uprave, ki bi se večkrat sestajali. Na teh sestankih je jugoslovanska komisija vojne uprave s stališča, da je STO celota, uporno stala na stališču svobodnega kretanja, svobodnega blagovnega prometa, svobodne zaposlitve itd. med obema conama. Angloameriška vojaška uprava je bila na stališču, da sta dva različna teritorija in je šla tako daleč, da je pri delu jugoslovan- per-Marezige. Prevoz izdelkov iz FLRJ v jugoslovansko cono STO-ja in obratno se je vršil po železnici do Hrpelj-Kozine in od tam s kamioni do Kopra in dalje iz Kopra v notranjost cone. Po preučitvi situacije (slabe su-hozemske zveze, slab avtopark, pomanjkanje rezervnih avtomobilskih delov, gum, itd.) je bilo odločeno, da se prenese težišče blagovnega prometa na pomorska transportna sredstva. Za osebni promet poleg dosedanjih vzpostavljenih (od 1947 do 1048 leta) so bile nove proge Koper-Bandel-Buje, Gomila, Brtonil/la-Nova vas-Novi grad, Buje-Grižnjan-Boška-ri, Buje-Portaporton, Buje-Savu-drija, Koper-Divača-Sežana. Za bodočnost, kajti do sedaj ni bilo v celi jugoslovanski coni niti ene avtomehanične delavnice večjega obsega, je Vojna uprava začela z gradnjo moderne avtomehanične delavnice v Semedeli pri Kopru, kjer bo mogoče izvršiti vsa potrebna popravila, tako na motorjih kakor na karoserijah. Odločeno je bilo, da se zaradi potrebe potujočega prebivalstva zbirne pošte. Telefonska služba je bila dana za časa Italije v najem privatni tvrdki TELVE, ki je bila popolnoma oddeljena od poštne-telegrafske službe. Vojna uprava JA v Kopru je zaradi nastalih potreb ustanovila inšpektorat PTT s središčem v Kopru, ki je takoj pričel z reorganizacijo službe. Danes se nahaja v sestavu inšpektorata PTT: nadzorna pošta v Kopru, ki vrši neposredno operativno kontrolo nad 14 javnimi poštami in telegraf sko-telefonski center v Ko- ško cono poistovetila s tujo državo. Jugoslovanska vojna uprava je postavila do sedaj na sestankih dnevni red s sledečimi problemi: Blagovni promet me a obema conama, svobodno kretanje, promet vozil med obema conama, ureditev poštnega prometa, svobodna zajposlitev prebivalstva STO-ja v kateri koli coni, izkoriščanje tržaške radijske postaje za potrebe narodov jugosloven-ske cone, način plačevanja, tranzit blaga iz jugoslovanske preko angloameriške cone STO-ja in še cela vrsta drugih manjših problemov. Zavezniška vojaška uprava ni postavila skoraj niti enega načelnega vprašanja, ki bi koristilo izboljšanju in olajševanju sedanje delavnosti na ozemlju STO-ja, temveč se je omejevala na informacije ali reševanja neznatnih vprašanj. Jugoslovanska vojna uprava je postavila tudi vprašanje svobodnega blagovnega prometa, da bi Pojača in reorganizira osebni pomorski promet. Dovolilo se je jugoslovanski linijski plovidbi, ki je vzpostavila redno progo (trikrat tedensko) med Puljem in Trstom, da pristaja tudi v pristaniščih jugoslovanske cone Novi grad, Piran in Koper. Vojna uprava je prevzela nase skrb dobave z gorivom in mazivom teh parnikov, ki vrše službo v tej coni. Pristaniška kapitanerija v Piranu je odrejena za kapitanerijo cele jugoslovanske cone STO-ja, in je bila s tem povišana v kapitanerijo prvega reda. Popravljen je bil valolom v Ižoli. Na ta način je bilo omogočeno pristajanje parnikov, ki gazijo do pet metrov. Izvršen je bil splošni popravek svetilnika Savudrije, ki že sedem let ni bil popravljen in je bil za časa vojne precej oškodovan. Vzpostavljene so bile ponovne vse pomorske oznake, kot je bilo pred vojno. Izvršen je bil splošni popravek gradb pristaniškega reda v Piranu in v Kopru. pru, ki vrši neposredno operativno kontrolo nad telegrafsko -telefonsko službo. V sklopu inšpektorata PTT je organizirana telefonska delavnica s skladiščem in s poštno avtogaražo. Od sestava inšpektorata PTT pa do danes so bile adaptirane in preurejene pošte v Kopru, Bujah in Umagu. Oskrbovanje ustanov PTT s potrebnim materialom je otežkoče-no, ker angloameriška vojna u-prava v Trstu onemogoča dobave telegrafsko-telefonskega materia- se uredile razne omejitve, ki gotovo onemogočajo promet med conama. Angloameriška vojaška uprava je nasprotovala in vztrajala na omejitvi blagovnega uvoza in izvoza iz ene v drugo cono, sklicajoč se na predpise, ki so v veljavi v Italiji za blagovni izvoz in. unoz z inozemstvom in tako praktično identificirala Trst z Italijo, jugoslovansko cono pa s tujino. Zavezniška vojaška uprava je odbila predlog jugoslovanske vojne uprave za svobodni blagovni promet med obema conama STO-ja. Dala je samo spisek predmetov, ki se lahko uvažajo v jugoslovansko cono, iz katerega so ostali gotovo vsi predmeti široke potrošnje, tako da je bil blagovni promet v največji meri omejen. Na vprašanje pred-stavnika vojne uprave JA, zakaj se ZVU ob priliki izdanja izvoznih dovoljenj ni držala niti imenovanega spiska, in ali bo izdala nov spisek, je predstavnik ZVU 6. maja 1948 izjavil: *\ 1 I pra v-* j m-' m# .*■ /. i irfe mamiti: Z UMNIM SADJARSTVOM DOSEŽEMO BOGATE SADOVE UREDNIŠTVU: ULICA MONTECCH1 St. 6, 111. nad. — Telefon St 93-808. — UPRAVA: ULICA K. MANNA St. 29 — Telefonska Številka 8351. | NAKOCNINA: Cona A: nieseiria f,nn p a.m ia-, ..... ===== i 0T OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, teL 27-847. Cen« oilajov: Za vsak mm viSlne v Sirim I stolpca: trgovski 40. flnančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. I PoStnl tekoči nčun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr evnik« Trst 11 ' '4- ’ ra "flr} »Primorski ri JugoJir; FLRJ: 55, 165, 330, 650 din. Izdaja ZAL02NISTV0 TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska TržaSkl tiskarski zavod »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-90601-19 POŠTA, TELEGRAF IN TELEFON ODNOSI MED VOJNO UPRAVO JA IN ZVU USPEHI DVELETNEGA GOSPODARSKEGA PLANA Hoifo o ivhle&hl&vahlsi vabi • *Z9n7Z Ki O so lifli takrat s starim * Prosečanom fcfl SMV ZMViiH /PC