t GLAS No. 139. — Ktev. 139. — VOLUME LU. — LETNIK LIL »List slovenskih delavcevv Ameriki - Reentered m Second Clas« Matter Septpmtwr 25th 1940 at Uie Post Office at New York, N. under Act of Congnw of March 3rd, 187». WAR BON NEW YORK, TUESDAY, JULY; 18, 1944 — TOREK, 18. JULIJA 1944 Tel: CHelsea 3-1242 RUSI DVE Milji V LETSKI Rdeča armada včeraj ob cesti Minsk-Varšava napredovala 25 milj in se je približala močni trdnjavi Brest-Litovsk na 15 milj, severna armada pa je vdarila dve milji v Letsko. Ko je ®aeg dve nemški infaniterijski diviziji in vjeli nad 2000 Nemcev v Sebe žu. Moskva že drugi zaporedni dan ne omenja prodiranja proti Vzhodni Prusiji, temveč samo pravi, da so Rusi odbili močne nemške protinapade onstran Njemena in da so utrdili svoje postojanke olb zapadnem -de potrelbno, da se uvede ob-vezna vojaška sluzim takoj, ko bode sedanja vojna končana. Kandidat je tfbeh političnih strank za sedaj lahko obljubu-jejo. da botlo skrbeli za to, da pride naše vojaštvo takoj po sklenitvi miru domov, toda u-važeva.ti je t rt4»a dejstvo, da l>odo Z jedi njene države tudi podpisale mir. vsled česar 'Imdo zajedno z ostalimi zavezniki odgovorne tudi za vzdrževanje miru. Vsled tega »bode vlada morala vzdrževati stalne posadke v Evropi tudi po vojni. Tudi vo j akin je padajo Vojni department je sporočil, da je od pričetka vojne nad 40 vo j akin j Waes, Waves, Marines in bolničarklbilo ubitih v bojni črti, mnogo več pa jih je se bilo ujetih. Pri sovražnem zračnem fl>om-ba rdi ran ju zavezniške vojaške bolnišnice v Anzio je Ibilo ubi-tih šest vojaških bolničark, 23 pa jih je bilo ubitih pri raznih nesrečah v službi. — OkoH BO armadnih in 16 mornariških bolničark je bilo vjetih, ko so Japonci zavzeli Filipine. VOJNI DOLGOVI Iz Bret ton Woods, N. IT., se javlja, da je pri konferenci iza mednarodno valuto, delegacija, ki zaestopa Iztočno Indijo, da l»ode Iztočna Indi ja najbrže odstopila od posvetovanja združenih narodov, katerih naloga je ustanoviti mednarodno valuto po sedanji svetovni vojni. To namerava delegacija Iztočne Tudi je storiti vsled stališča, katero sta zavzeli v tem pogledu Anglija in naša republika z ozirorn na vojne dolgove. Zastopniki Tztočne Tndije so dne 10. t. m. predlagali, da se mednarodni prispevki v svrho mednarodne valute porabijo v svrho likvidacije velikanske ga kredita, katerega je Indija dobila za svoje prispevanje k stroškom sedanje vojne, kateri ■kredit je pa Amrlija spremenila v tirjatve. katere so nastale na podlagi sistem^angleških" fun-tov-sterlingov. Amerikanci vdrli v St. Lo Infanterija prve ameriške armade se je prebila skozi nemško črto in zavzela predmestje St. Lo, nato pa pričeli prodirati proti sredini mesta inse bore od hiše do hiše. V bojih za St. Lo so Amerikanci razibili 16 nemških tankov s protitančnimi topovi inbazu-kami. Aniglewka druga armada prodira na šest milj dolgi fronti jiHgozapadno od Caena ter je dospela do vzhodnega predmestja Evrecv. Od Vendesa na desnem krittu, pa do Evrecv na levem krilu je včeraj od zjutraj do zvečer divjala vroča ibitka med tanki, in-fanterijo in artilerijo po poljih in po vaseh. V teh bojih je bilo razbitih 15 nemških tankov. Angleži so zavzeli Haute des Forges, Bas des Forces in Vem-des, toda Nemci so kmalu pričeli napadati s petimi oklopmimi divizijami. Nemci bodo skušali držati Rt. Ivo za vsako ceno. pa to ne (l>o mogoče, ga. bodo porušili, da se zavezniki ž njim ne bodo mogli okoristiti, kakor so storili s Caenom. Zavezniški aeropflfcni so včeraj 'bomfbardirali prednje nemške zaloge bencina, olja in mo-nicije, Ikakor tudi artilerijske Napredek v Italiji Angleška osma armada je po zavzetju Arezza nenadoma vdarila čez Arno. — Amerikanci dve milji od Livorno. j rence> pe^a armada generala Odkar so zavezniki v Italijil Clarka je obšla Livorno na 11. maja pričeli svojo ofenzivo'vzhodni strani, od juiga pa je pod vrhovnim poveljstvom ge nerala sira llarolda Alexandra, so vjeli 40 Nemcev. Nemške divizije štejejo sedaj komaj po 10, vojakov. In ko je bilo iz glavnega stana generala sira Oliverja Ix?ese-a naznanjeno, da je bilo vjetih 40 tisoč. Nemcev, pomeni da je feldmaršal Kesselriibg izgnibiil štiri divizije. Nemci se vedno umikajo po goratih krajih proti severu in že skoro stoje ob novi gotski črti, ki teče od Piše ob Ti renskem morju, skozi Florence in Rimini do Ancone ob Jadranu. Amerikanci so zavzeli Arez-zo, 40 milj jugovzhodno od Flo- ZaTflunlika armada gre skozi zavzeto mesto v Franciji. njegova armada oddaljena od mesta še dve milji. Vojni poročevalec Godfrey Talbot poroča, da so Nemci Arezzo iapreniinili v sift no močno trdnjavo in da so se bili za mesto najsrditejši boji v celi vojni. Angleška osma armada je po zavzetju Arezza. nenadoma vdarila čez Arno. Angleži so vdari-li tako naiglo. da Nemci niso i-meli časa razstreliti mostu in Angleži so naglo postavili prvo mostišče južno od Castiglion FiJbocchi. Pokrajina je hribovita in za bojevanje zelo težavna. Pa Angleži so na mnogih krajih napredovali in Nemci so potiskani nazaj, razum pri Pog-■gilbonsi, kjer se trdno drže proti Francozom. Peta armada generala Clarka je včeraj napredovala od pol do ene milje in je zavzela I-orenzan in Monte Maggiore nad Livornom. V notranjosti so zavezniki zavzeli ITsig-liano. Amerikanci, kot je bilo že preje rečeno, so se približali Livornu na dive milji in so zavzeli enega izmed treh hrilbov ki strašijo pristanišče in so naskočili še ostaJa dva. iZavezniško poročilo^ pravi, da so zavezniki napredovali na celi črti, toda pričakovati je močan odpor ob A mu do morja in boji med Arezaom in Flo-renco bodo še budi. Nemci močno branijo gotsko črto, ker hočejo, da zavezniki to poletje ne pridejo do nje, in ne štedijo z vojaštvom in vojnim mater jaJom. Pri St. Lo si merita moči a-meriška in nemška, armada in so Nemci poslali v Iboj mnogo tankov, artilerije in infanteri-je. T likaj so se ameriški vojaki pokazali, da prekosijo najboljšega nemškega vojaka. Infanterija generala Bradleva je prodirala oib vzhodni strani St. Lo brez artilerijskega pripravljanja, ki mavadno naznani napad. Prednji oddelki, ki prodirajo ob cesti iz Bayeuxa, so dospelli v St. Croix, eno miljo in en četrt vzhodno od St. Lo. Ob istem času je (bila fronta raztegnjena do jugovzhodniega predmestja, od koder so vdrli v goreče mesto, ameriška artileri ja pa je Obstreljevala nemšike postojanke okoli mesta in v mestu. Nemci drago plačujejo o- Ibrambočrte med St. Lo in Les-sav. Ujetniki nekega padalnega polka, ki se je boril pri St. Lo, pravijo, da je od 100 mož v stotniji bilo ubitih 8<), (hI neke druge stotnije pa so bili raztm 30 ubiti vsi. Nemci so prebivalstvo St. Lo po#ali iz mesta. Rušenje mest pa raibijo za propagando. Napravijo fotografije po rudnih, mest z napisom "To je o-svabojenje" in jih razširjajo med francoskim prebivalstvom. Med ujetimi Nemci je vedno več talkih, ki so i^irbili vero v nemško zmago. Nekateri se boje po vojni živeti v Nemčiji in se želijo naseliti v Združenih državah. KAKO SO NEMŠKE DIVIZIJE BILE RAZPOSTAVLJENE V FRANCIJI Nemci imajo 25 do 30 diviziji, 240,000 do 300,D00 \ vojakov; da vstavijo zavezniško prodiranje v notranjost Francije. Ob dnevu vpada je bilo v departmental Manche in Calvados sedem infanterij^kih in ena oklopna divizija. Nemci so tedaj v 40 dnevih po vpadu pot rojili svojo armado. Na ameriškem delu fronte od St. Lo proti zapadu do morja je enajst nemških divizij, ostale divizije pa so razpostavil jene okoli Caena, ki je ključ do vseh sovražnih postojank v Normandiji. Armada feldmaršala Ouen-therja von Kluge je doživela zelo težke izgube, med njimi samo ujetih 54,000, pa je pri vsem tem še zelo močna in ima 8 oklopnih divizij in eno oklo-pno divizijo grenadirjev. Šest teh divizij pripada k SS, so boljše opremljene in večje po številu kot pa redne armadlne divizije. Navadna armadna divizija ima okoli 12,000 vojakov, SS divizija pa včasih celo 20 tisoč vojakov, tako da ima vsak infanterijski poflk tri bataljone, mesto dveh, kot je navadno. Vojaki pri SS divizijah so fanatični naciji, kar pa pri navadnih divizijah niso. Med divizijami olbeh vrst je velika ne-vosčljivost in zavidnost. Pro-pagandni minister dr. Joseph Goebbels je tako visoko pa-vzdigoval SS divizije, da foi sedaj njih poraz zelo sTabo vplival na celo armado. Do sedaj sta bili v Normandiji uničeni dve diviziji; 709. divizija je bila do zadnjega moža vjeta v Oherlbourgu, 716. divizijo pa so razbili in razpršili Angleži in Kanacfeci pri Caenn. Sedaj je znano, kako so ime- li Nemci razpostavljene svoje divizije za zaveznilki vpad. - Iz te rapostavitve je razvidno, da je nemški gen. štab podcenjeval možnost zavez, general, štaba. Ob obrežjih so biie razvrščene divizije nekoliko od obrežja. Okoli vsakega kraja, kjer so Nemci pričakovali vpad. so postavili mnogo vojaštva. Ob Atlantiku so postavili divizije v sorazmerju z oddaljenostjo od Aniglije. V predelu Pas de Calais je bila po ena divizija na vsakih deset milj, nržje proti jugu Ob ustjn Seine pa je bila po ena divizija na vsakih dvajset milj. Nemci niso nikdar pričakovali, da bodo zavezniki vpadi i brez kakega posebno močnega napada nat kako večje pristanišče, vsled česar je bilo vsako pristaniše zelo utrjeno in je i-melo močno posadko. Ob obrežju Britanv polotoka je bila samo ena divizija, na vsakih 40 milj, od izliva Loire pa do španske meje pa so bile samo tri drugovrstne divizije. Ob clbrežjn Sredozemskega morja je prišla po ena divizija na vsakih 30 milj okoli Nar-bonne in po ena divizija na 00 milj okoli Nice in Cannes. Navrfric teirra, da so Nemci po dnevu vpada dotbili velika ojačenja, se pri vsem tem ne morejo nspeišno 'braniti proti zaveznikom. Medtem ko zavezniki neprenehoma ddbivajo o-jačenja, izgleda, kot da Nemci od vzhoda ne morejo dobiti nobene pomoči. Kakor zračna sila, tako ima tudi armada vse svoje sile v "izložbenem oknu'* — zadej ni ničesar več. NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVIŠJE URABNE CENE! NE SPREJMEM RAGNWIRANW tM. AKO NE DODAM ZNAMK! TUESDAY, JULY 18,1944 VSTANOYLJEN L IMS li" ■JAU'1' "GLAS NABODA", BIS NEKAJ KREPKEGA JE V DEŽELI DANSKI i rji* i London (ONA). — Ofici^el'. tisnili na Dansko. Po konstitu no priznanje PanakAga feveta jih meja, sedaj prihaja vsa ta. groza na njihovo "sveto zemljo". Vsakemu narodu je njegova zemlja sveta in jo brani do zadnje kaplje svoje krvi. Vse to Nemcem ni bilo nič nnar. Uničiti so hoteli vse. To ho pa delali .samo toliko časa, dokler se jim je Hineh-Jjaffa vojna sreča, alli bgi^še, toliko časa, ctokler zavezniki niso postali močnej-ši. Vsa Evropa je v ognju, vsa Evropa je J»jno ]K>lje, tudi Nemčija je že Ibojiftče, kajti zavezniški bombniki so že porušili mnogo nemških mest in raadejali nemške ceste in železnice. Toda prava groza prihaja nad I^emčijo šele sedaj, ko se ji Mlžajo zavezniške aripade. Nemški naciji so sedaj kot divja zver, pognaaa v kot, od koder ne more več ^hežatL lin tedaj se brani do zadnjega. Za nacijc brezpogojna predaja ne pomeni porazj njihov poraz je — smrt. Nemška radij#a poro^Ja Msejo, 4a .ftp n^esgi priprar v!jeni 1>ojevati se do konca, pa če je tudi ceiat Nemčija opusto-šena. Kar so delali drugod, pa naj sedaj imajo Še sami. liko, vkolitor ta podtalni komite ni nikdar iskal priznanje kot vflada. Ta sovjetska poteza je dala prestiž danskemu uporniškem« .gibnajn, ki je izvoje-val eijajno zmago zadnji teden, s tajno sabotažo in stranki, kar je končno prisililo naei je k u-miku iz Kopeaihagna. ■ Rusija je bila -brez danskega delegata odkar so hitler j and, predno so dokončno požrli Dansko, prepričali prcmacij-skega zunanjega ministra Erika Scaveniujsa k podpisu anti-^o^unternskega ppfcta. Priznanje zastopnika Osvobodilnega sveta, Thomasa Doeasiga, bivšega ravnatelja državnih fcnjiamic v J£opeofyagmu in zna^ menitega demokrata, tudi pred stavlja priznanja druge moči v Danski, katere avtoriteta ne prihaja od kralja. Danska ni nikdar ustanovila inozemske vlade, kakor je to sioriffla večina drugih držav. — Anglija in Amerika so nadalj-no priznavale kralja Kristana kot legitimno avtoriteto, a kralj je bil v nacijskih rokah od zadnjega avgusta, ko so pri- crji ima samo on pravico in moč formirati novo vlado. Danska je bla oficijelno represent irana v Washingtonu po pred vojnem ambasadorju Henrik de Kauffmanu in v Londonu po grofu Reventlow-u in J. Christmas ^foellerju. begunski član kabineta, a vsi trije so cLeHovali brez instnlkeij od kake vlade. Njihova mov je vzras-tlia iz miselnosti, d h so Da i k-i še za kralja. V Skandinavskih krogih polagajo veliko važnost na rn.sko. danski sporazum, ki je bil o-znanjen po sovjetsikem domačem radiju. Medtem ko danski Osvobodilni svet ne nasprotuje kralju, ni bil ta nikdar oficijelno podprt od kralja ali od katerikolega drugega oficijelnega vira. Zato bo rusko priznanje zelo vzpodbudno vplivalo na vodstvo iborečih se danskih mas. Poleg tega je Rusija s tem, da jo pokazala zanimanje za deželo pri severnem morju, kakor tudi Britanija, da se ne /briga samo za sosedno ozemlje, ampak za cel kontinent Evrope, nedeljeno na vplivne sfere velesil. Nevarnost črne borze za bencin še obstaja Washington, D. C. — Prete- Site ta nove takoj kot pridejo ča nevarnost ččrne borze za bene (in še ni pokončana, — je dejal Upravitelj Chester Bowles, od Urada za upravo cen, v izjavi. "Težko delo uničenja je še pred nami," je dodal, "čeprav smo sedaj na boljšem.'' Kaj ta nevarnost pomeni voj nemu naporu, so povedaii v U-radu za vojna obvestila, s sodelovanjem OP A in Upravo za Petrolej v vojnem času. Bencin je vojno orožje, poudarja OWJ. in nepravilna uporaba omejenih dobavil ni osebna zadava lopova. Večina A-merikancev, ki rabijo bencin in tisti, ki ga delijo, žive po pravilih, čeprav nekoliko nepri-kladno, in pogosto vkljub težkim osebnim žrtvam. A če bomo dovolili, da bo črna borza rastla, ker je že nevarna, bo postala resnična grožnja celemu vojnemu naporu. . Nevarnosti moramo biti kos. Pomočniki OPA, ki delajo noč in dan z krajevno policijo in Tajno službo Združenih držav, lepo napredujejo v borbi proti črni borzi. A nobena ojačenja ne bodo pomagala bretz pomoči vseh poštenjakov industrijalcev in trgovcev in odjemalcev. Tu so štiri pravila, ki se jih mora odjemalec držati, da bo borba ]^roti črni borzi uspeha : 1. Avtomobilska številka in državna številka mora biti napisana takoj na kupone. Podpi- um ipiWP Knjiga ^e svojevrsten pojav v sloveiiAki književno-jB^i, k^jti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v sta-rfem slovanstvn do današnjega dne. 18 poglavij 418 tSanod Učno ▼ platnu Tesana.1 $2 S H J IG A B K A SLdVSinC P0BL. GOJtfAJ** j 216 W. 18th Street ' mm Terk U ljwu m" jjt PiPJii v j,, i m kuponi od krajevnih uradov. To zelo olajša Vladnim raziskovalcem izsleditev črnih borza rje v. 2. Benzin ne sme biti kupljen brez kuponov. Kup benzina brez kuponov pomeni, da oropate druffe avtomobilske lastnike njihovejga deleža omejene dobave. To tudi moti vojni napor in podpira grdo delo. Ko prepriča odjemalec razdelje-^alce, da mu da benzin brez ku/ponov, jih mora razdeljevale« dobiti od *ekod, da obnovi svojo zalogo. 00 procentov verjetnosti je, da mora kupiti po-tvorjeno ali pa ukradene kupone od kriminalnih band. 4. Ne smete zahtevati več benzina, kot era resnično nujno potrebujete. (V uporablja-lec nima več benzina, tedaj mora iti k krajevnemu odboru in odkrito razložiti svoj položaj. Ti odborniki so tam, da vidijo da odjemalce gotovo dobi benzin, ki ga resnično potrebuje. mvJANJE V VILNI London. (ONA) — Po poročilih, ki so -dospeli sem, je bliskoviti sovjetski napredek zajel nemške "naseljence" in oficirje nepričakovano in je vrgel rne*to v skrajni kaos. Železniške postaje in vlaki so bili na-polhijeni, medtem, ko so bile ceste zablokirane od kmetov, peš ali na konjih. ('lani poljskega podtalnega gibanja so naredi''i vse kar je bilo v njihovi moči, da so povzročili še večjo zmešnjavo s sabotiranjem veeih železniških proii-, ki peljejo iz mesta ven. Celo mesto je bilo podvrženo plenjenju v zadnji sekundi. Nedič pošilja delavce v Nemčijo Nemški list "Donanzeirnnu" poroča, da je odpolovala peta skupina srbskih kmetov na delo v Turingi jo. Pri odhodu so jim v Beogradu priredili odho-dnico, na kateri je govoril Ne-dičer propagandni minister. Titova uniforma na Dunaju Kot pravi japonski radio je v nekem muzejn na. Dunaju razstavljena uniforma maršiila Til a in potni list majorja Ran-dolpha S. Churchilla. To so Nemci dobili, ko so napadli Titov glavni stan. Tragedija Loganove rodbine Neki James Logan, ki živi v Totowa, X. J., ne bo nikdar več dobil žalostnih poroeil o članih svoje obitelji, kajti 12. t. m., oziroma baš 2l/j tedna potem, ko je od vojnega oddelka naše vlade dobil uradno po-i-očilo, da je bin njegov sin ubit v vojni v Franciji, in manj nego leto dni potem, ko je njegova mati zgorela na Škotskem, — je umrl. Njegova žena in njegov prvi sin, sta se potopila, ko sta potovala v Zedinjene drŽave, z parnikom Lusita-nia, kateri se je potopil prieet-kom prve svetovne vojne. SOLOMONSKO Ako ibi ne bilo sedanje svetovne vojne, bi tudi 8olomon-sko otočje nikdar no bilo omenjeno v časopisju, da si ravno za to otočje ve vsakdo, ki .se je učil zemljepisja. Obseg tega o-j točja meri le 17,000 štiri jaških milj, je gorato in polno vulkanov ter pragozdov, ki so polni divjih preeičev, psov in kani-balov, kateri vsi so do vojne živeli prav srečno, brez političnih strank in brez kvizJingov. To otočje ;je odkril Alvaro OTOČJE de Alendana leta 1567 in je i-mcnoval te otoke "Solomonovo otočje" in sicer, da tako počasti židovskega kralja, ki je i-mel kar J000 žen in tudi obilo zlata. M Is&il je namreč, da je židovski kralj dobival svoje zlato iz tega otočja. Otoeje je po tem svet pozabil kar za dobo 200 let, na kar je te otoke ponovno odkril Anglež Philip Ca rteret zajedno z Fran-zom Louis Antoine de Bougainville. Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1640 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini._ PROSIM! TJojake iz vseli Združenih držav, da se nadalje pošiljate knjige za vojne ujetnike-Šlo-vence. Opominjam pa, uikarte pisati svojega naslova, ali kaj drugega v knjigo, kjer to zadržuje cenzurni urad, in ako je samo podpis, iztrgajo list ven, in knjiga jc uničena. Toraj, prosim, nikakega pisanja, ne pozdravov, ne naslova iz domovine, ne vašega (naslova, kei imamo preveč dela trgati liste iz knjige. Prosim upoštevajte to, in pa : prosim za KNJIOK! Rev. Pius J. Petric, O.F.M. G2 iSt. Mark's Place, New York 3, N. Y. BactfAe rfifa&t/ VREDNOST Lani, v novemlbru, je predsednik Roosevelt imenoval poseben odbor, čegar naloga je, da preišče cene vsakovrstnega blaga, katero je za naše prebival, stvo neobhodno potrebno. Ta odbor je dobi/i nalog, da pred-, loži zvezini vladi svoje tozade-vuo poroT-ilo po preteku tridesetih dni. Odbor pa svoje posle in preiskovanja ni zamorci izvršiti tekom tridesetih dni, in tako je predlagal, da se mu dovoli /a to delo še trideset nadaljnih dni. Ko pa v januarju odbor še ni predložil svoja poročila, je manjšina tega odbora jedno-slavno izjavila, da so se vse živi jonske potrebščine podražile za 43.5%, ne pa. kakor je isto dobno javiti urad za delavske statistike, — le za 2.3.4%. Zgoraj omenjeni odbor je predložil vladi svoje končno poročilo jrlede draginje, oziroma padanju vrednosti našo valute, šele dne 22. junija, t. 1., in poroča, da se ne strinja z zgoraj omenjeno 4:1.5% podražitvijo potrebščin. Delavska organizacija CIO., oziroma voditelji te organizacije sedaj protestirajo proti temu poročilu, češ. da ni pravilno v kolikor pride sedanja vrednost denarja, oziroma podražitev potrebščin v pošte v. Pri tem se imenovana organizacija sklicuje na poročila preiskovalnega odbora agencije zvezi ne vlade, znane pod imenom Wel- DENARJA fare and Recreation Association of Public Buildings and Grounds. Imenovana organizaciji zvezi ne vlade obratuje f)8 vladinih rostavrantov in takozvanih "kafeterij", v katerih je tekom minolega leta za juter kovalo, o-bcdovalo in večerjalo 55 milijonov gostov. Poročilo te organizacije pa javlja, da so se vse jestvinske potrebščine od leta l!HO do 1043 podražile za f>4.4 odstotkov. In ta organizacija kupuje jestvinske potrebščine dnevno kar po številu železniških tovornih vozov. Glasom teira poročila imenovane zvezi ne organizacije, je kupo-valna vrednost dolarja padla od leta lfUl do 1943 na bornih 4fi centov. Omenjeno poročilo so mnogo bolj strinja z poročilom delavske organizacije CIO. — To morajo potrditi tudi gospodinje, ki morajo na drobno kupovat i in plačevati dnevne potrebščine za svoje rodbine. Predsednikov odbor mora toraj natančnejše in temelji-tejse proučevati sedanji denarni položaj, oziroma knpoval-no vrednost dolarja. Člani tega odbora to prav lahko store na ta način, da obiščejo saj nekoliko grocerij in mesnic, kjer kupujejo gospodinje dnevne potrebščine za svoje obitelji —■ ali naj pa odstopajo v prilog kakega drugega o tanje te knjige Je bogato plačano.**--Tako se je Uradi veliki ■iričid dnevnik • tej knjigi. Pri narožbi te poslužite naslednjega kupona PoHjapi Money Order sa f.............. za Lastnoročno fifldntiwaoO) knjigo (i): Mole Ime .................................................... St., ulica ali Box fit. ............................................ Mesto ta država............................................... "Glas Naroda*' 216 W. STREET NEW YORK U, N. T. .i i* "OLAfl NiBOfU1 YORK TUESDAY, JULY 18, 1944 Dr. F. J. Kern: PETDNEVNE POČITNICE Za soboto 1. jullija jo bila sklicana seja izvršnega SAXS-ovega octixjra v prostorih glavnega urada SXPJ v Chieagi. Nt vzlie zapo^ljenosti kot zdravnik sem se kot eden izmed odbornikov čutil dolžuega biti navzoč, sicer bi ljudje upravičeno rekli, da som sprejel to odgovorno mesto !«• za nekako >ta-Kiažo iili radi časti. Sprvega sem popolnoma pozabil, da l>omo par dni nato praznovali dan ameriške neodvisnosti, 4. julija, dokler me ni pomočnica v uradu opozorila na mogočnost par dni počitnic, to je v nedelj0. ponedeljek, torek in sredo. Moja soproga je bila seveda takoj pripravljena me spremljati kamoržckoli. K sreči se kazal ProtietarČevfi prostore. Pritožil se je, da mu se zmerom hitreje krči število slovenskih knjig, katere ima Pro leta rec na prodaj v svoji knjigarni. Naročil mi jc, da naj mu pošljem par ducatov izvodov druge izdaje Angleško-sloven--"kegn besednjaka, kakor hitro tix> dxxtelan. (Knjigovez mi obljublja, da bo vezavo končal v par tetinih.) SAXSova seja >=e je pričela uro poprej, preden sem dospel v zboroval no sobo, zato sein zamudi! poročilo predsednika Kristana. Navzoči smo bili vsi odborniki: Kristan, Mrs. Pris-land. Rogelj, K uhelj, Zalar, Cankar, Klijc. Jurjcvcc, Mrs.j Zupančič. Kar vesel seni bil O OBISKU DE GAULLE-A V AMERIKI neral De Gaulle spet. vztrajal na tem, da mora biti Rhine land Washington, D. C. — Poroča ONA. — 200 dopisnikov je gro- movito ploskalo ob koncu tisko- okupirana po francoskih četah vne konference v Washingtonu za več let. za Charlesa De Ganliea. Visoki, s loki, Francoz oblečen v khaki je pridobil aa.se zastopnike tiska s svojo odkritosrčnostjo, jasnostjo in dobro volj«- Govoril je z lepo zvenečim glasom, s humorjem, in še daleč ni bii zaprt, ali celo rohat in odsekan, kot. so ga pogosto opisovali. Tu jc bil mestni, gladko govoreči in odločni Francoz, željan franeosko-ameriškega prijateljstva. in odločen da mora Francija igrati vlogo velesile sveta Lii Evrope. Vztrajal Francoski sosetl, ki je bil kaj neprijeten več stoletij, mora biti tako ukročen, da se Franciji ne bo treiba bati več za njeno varnost. Uprave v zadevah tega soseda, lo je Nemčije, ni mogoče zamisliti brez sodelovanja Francozov. Tudi črni zurna'isti so bili na De Gaullcovi konferenei. Hoteli so vedeti o francoskih načrtih, ki se tičejo francoske kolo-nijalne politike. Zdi se. da je De Ganile smatral njihova vprašanja kot važna, razumna in na mestu. Dal je zagotovilo, je, da. je Francija Ida se bodo vse kolonije imele nama je posrečilo rezervirati!jih zopet videti. Pri vseh dose-dve zgornji postelji v pitllmanu danjili zborovanjih, od jannar-proti Chieagi na Nickle Plate 104.*» dozdaj, smo se dobro ra- * železnici. New Vork Central ni imela na razpolago nikakih po. z ume I i in se vnriali kot medsebojno poiro-pravi. ameriški stelj. V Chicago sva prišla zj gentleiueni v pravem demo-eno uro zamude. Po kratkem! kratskem duhu. Kaka razlika zajutrku sem vstopil na Ele- med temi odborniki in m«-d čla vated iu se odpeljal proti Lawwtnle Avenue na zapadni strani Chieage. Lz po=taje gem moral hoditi peš kakih pet bJo- nenadomestljiva z a. vztrajni mir v Evropi svetovna orga nizacija brez franeoske s odela-ve je skoro nemogoča. Pogumno je razpravljal o vprašanju, ki ni bilo zadosti objasnjeno po zadnji svetovni vojni; vpra-šanje varnosti. V8TAN 0VLJEN K. UM priliko razvijati kar najhitreje. R pomni1 je na Brazzavilsko konferenco zadnjo spomlad in odkril, da teži francoska pro-vizijonaTna vlada proti federalni organizaciji, katere dol bi bila tudi Francija. Ta težnja se je že uresničila v daljnem Francoske zahteve za varnost i vzhodu, kjer se Francoska In- ni Ameriškega jnaroslovnnskoffaiRo bile takrat zanemarjene in dokina sveta v Washingtonu v prvi svetovni v« »ni v letih lOlfi in 1017. ko sem tam zastopal a- položene na stran. Sedaj je ge-1tajska unija. imenuje sedaj Indoki- NAŠI ZASTOPNIKI mu priznanje za vse dosedanje) k). zato sem ga od nekdaj v delo. Prepričan sem, da bo ne-jpismih naziva! "Tone'', katere naše duhovne gospode j S st. pai^ skcga semenišča ga naduto-knekoč sram [z izjemo nekaterih; je wyominskl škof poslal štu- kov proti poslopju SNP.l. na j meri 5ke Slovence. Pri SANSo 2(5. cesti. Ko hitro korakam poj vili članih nisem zapazil nikakt pločniku, vidim na eni hiši na-' nepotrebne aroirauce, naduto pis: Slovenski delavski center.jsti, 44 fraka rskega" obnašanja, J posameznikov, ki ne poznajo V; dira t bogoslovje v Montreal v| tam je npravništvo in medni- navidez-učenjaštva in pret i m-, tem oziru sramu), da so kot Slo- štvo Proletarca. Stari znanec Charles Pogorelec me je s svojim vedno dobrohotnim nasmeškom prijazno sprejel in mi raz- > Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * llrfetm of Spring Time ot Blossom (Crvinl Ca*) * Po Jnpra Rolo * H pa vaj Milka Moj* Orphan Waita * 1 tekle na vrta " »j. Mmrir-k«. |«j« j * It* rT-irji Mladi kapel*.* * < rvmo na Štajersko S ta Jerič * Happy Polka Oe na tuj«« V Slovenian Danes Vanda Polka ¥ Žida na marela Ve««Jl bratci * Ohio Valley Sylvia Polka * Zvedel sem nekaj Ko ptffflca ta mata * Kadar boš U vandrat šel * Helena Polku Slovenska Polku * Pojdi 7. m on o j Dol » planine »"ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za yn ano-jb armoniko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Narottte pri: Kniiffarni Slovenic Publishing Co. tit W. Uth Str*«* Ntm Vork U. s. ¥. ne modrosti, kar me je vso na-j venci in Slovani nasedli pret-potilo leta 1018. da sem izeto-j kanim podtalnim irskim, nem-pi! iz sveta ali veča. ker se mijškim in italijanskim političnim je v-e skupaj zdelo preveč u-'zvijačam in mahiuacijam svo-metničevsko in pretirano ter) jih cerkvenih predstojnikov. neo< Ik r i t o > rč no. Nikdo ne mo-j To je pač znak stare slovenske re upravičeno reči, da je kate- hlajx'evske t radie i jo. Pozabljali izmeni SAXSovih članov do-j jo na neustrašeno in pog-umno zdaj delal za narod radi časti- delo sv. Cirila in Metoda v prid hlepja ali osebnih koristi. Saj slovanskih narodov, smo prezaposleni vsak s svojim delom, ali bi imeli čas za bahanje. Celo predsednik in i tajnik sta dela'a navzlic mojemu protestu brezplačno. California: Sian Fr:iw*iseo. Ja^ob Lnusbin* Colorado: Pueblo, IVier < "u11sr Wwlsenhurs. M. J. Bajuk* Indiana: Indianapolis, Fr. Markir-b Illinois: Clii<*:i^o. Jrtsepti B^v^tč* Chicago. J. Fabian (Chicago. Cicero In Illinois J fillet, Jeonle Eamblch La Salle, J. Spelleb Maseoutnh. Martin Pol'-ne North C»il«-a«*t In W'muki^nn. Math WarSek ~ • ! -» ■ 1 Bessemer, John JevntKar Conemani^h, A. Brexove** Coverdale in okolica, Joe. r»«>rnel Erttort, Louis Hapnn^f«* Firrell. Jerry Okorn ForetH: City, Ka|Mr* Fraqi - Blodnlkar W ^ Wrpensbnfc. Frtfrfk Novak ffomer City, Joseph Kerfn t IHi]»erlHi. Venre Paleicb Jolinstottn. Jobn Polanti* Krayn, Ant. Tan£elJ Laizerne, Kmnk Balloeb Midway, John Žnst* Plttabnrj?h in okoljea. Philip Propir Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Rchlfrer* West Newlou. JoHei»b Jovan Wisconsin: Milwaukee. West Altis, Frank Skok« Sheboysran. Anton Koiar DlCtuiondvtJIe. Joe BoUcb (*Žftstor»nlkI, ki imajo poleg Imena *. so upravičeni obiskati tndl druge naselbine v njih okraju, kjer Je kaj naMh "rojakov nascljonfb.) - arlptaratamo.—Vpraša "fllu Naffia" Vsak, zastopnik Izda potrdilo ca •»» ta. katero Je prejel. Zastopnike tepla __/r _____^f__'_. vit___ DRŽAVLJANSKi PRIHOČNIK Knjtiloa daje poljudna navodila, Itako postati aiperlSkl državljan. (V alovenStfnl) Cena »t centov Dobite pri Knjigami Slovenic Publishing Co.t 216 West 18th Street, New York 11, X. Y. Pomanjkanje Romarjev v^ ttlfc^h Trtr^aroifilcn rr , . . ' . . _ Bock Springs, Lonls Tauchar* 1 ekom zadinj eg-a cetrtletj a i in še posebno tekom zadnjega mesca, je število tovornih par-nikov, ki prihajajo v pristanišča pb pacifični obali, tako iz-vanredno narahlo, da so plovil-beue diuibe morale dobiti veliko število mornarjev iz luk atlantskega obrežja. To so bile družbe primorane storiti, ker le nu ta način je mogoče odpošiljati tovorne parnifee pravočasno proti za^>adn, oziroma v Avtralijo, in Juke raznih oto* čij južnega in ekvatorijahiega Pacifika. Vsled pošiljanja mornarjev in drugega moštva v Inke našega pacifičnega obrežja, so tudi železniške družbe poskrbele za to, da je potrebno Število Pullmauovib vozov pri NAJBOLJŠI PRIJATELJ vsakem vlaku vedno na razpolago potujočim mornarjem. V' NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA. DELAVSK_A PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 1 6. leta ataroati. Pri tej kakor pri drugih SAXXovih -ejah je iz vseh navzočih odsevala velika resnost, da je človek laliko občutil kako se vsi zavedajo velike odgovornosti pri delu za pravo -vobodo slovenskega naroda in za njegovo srečnejšo l>odočnost. <> podrobnostih in zaključkih M-jf boste brali v zapisniku in v listih. Tfudo nas.ie vse dirni-la resiirna'*ija blagajnika Joseph Zala rja iz Jolieta. Ril je prav marljiv in delaven član SANRa ter je bil pri vseh od-»borovih članih visoko cenjen. Kot blagajnik je 'bil vesten, u-deležil se je vseh sej ter jn « svojim vplivom kol glavni tajnik KST\.T mnogo pripomogel k I r U- Z ženo sva prenočila v hotelu Bismarck na Randolph ee-sti. Ta je že star najin znance. Spominjam se tiste hude chica-ške zime, ko smo spremljali o-perno pevko Lovšetovo na koncert v dvorani SXPJ. Menda je bilo to leta 10.11. Kako se jc reva bala, da bi ne izgudiiLi srlasu. Zaprla jc vsa okna v svoji sobi, da bi vendar ne prišel do nje kak chikaški prah ali prepih. Ker nismo mogli dokli-cati taksije, smo se peljali z nadntično in potem hodili v mrazu 'pod ničlo do dvorane. Občinstva je bilo pičlo število, a Lovšetova je pela kot kanarček. Y nefleljo popoldne, 2. julija, sva bila z ženo na poti v Milwaukee po električni želez-niei Bilo je na vozovih silen drenj. Ljudje so hiteli obiskat Kanadi, nato je dobil nalogo, ustanoviti faro v Rock Springs,' MkAiIg»: Wyoming. Ta fara se je raz-j **troit. u PiaiAar teza la do l.V) milj dnhč. Marši-1 ugledu SANSa. Pritisk močno svoje sorodnike, znance in pri- nt vplivne manjšine med slo ven-ko duhovščino je bil za mo-žn bržkone premočan, da bi še naprej vstrajal pri delu, v katerega bržkone še vedno verjame. V veliki zadregi je bil zlasti zdaj, ko se njegova .Tedno-ta pripravlja na petdesetni jubilej. Oliieaški škof je menda že poprej odpovedal svoje prisostvovali je, prav tako bi bržkone kanonik Oman od fare sv. Ijovrcnca v Clevelandu in ž njim nekateri drugi duhovniki bojkotirali to praznovanje* — Tako je Zalar omagal. Dajmo liiiittiii iif i ittf ti iii iiitf iiiimnni n mtiii mutt miiitiii tu u liiininiiiimiiniiiiniii^ NOVA IZDAJA ~ . H&mmondov SVETOVNI ATX. A8 V njem najdet« zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so t barvafc. Cena. 60 centov Naro&ke pri: "0 LAS U NAHODA", 216 West 18tH Street, New York 11. M. Y. II \ M M I! \ II \ H 0 It I II \ ! I ^l|Hf IIIHUIHIHUHUIHIIUIUUHUHIIIUHI1IIIHIUHIIUIH U1IIHUHIHIIIIHIUIHIIUII' jatelje v Great T^akes Naval Station blizu Waukesrana. Tu je pravcato mesto sestoječe iz opeke zidanih barak in prostor-nih vežbališč. V Milwaukee s (mi najprej šel obiskat svojega dobrega in zvestega prijatelja izza mladih let, Bev. Anthony J. Scfoiffrer-ja. žutpnika na slovenski fari sv. Janeza Krstnika Kot Bla-žefkov Tonček mi je pomagal ministrirati pri nršulinkah v Skofji Loki, ko sem tam igral vlogo glavnega mueka v starosti devetih let Par let pozneje sva bila sošolca v Kranju. Leta 1002 sva dva tedna vandrala kot dijaka po Gorenjskem in splezala celo na Orno Prst (9000 čevljev) nad Bohinjsko Bistrico. Pozneje sva se srečala zopet v st. paulskem rseme-nišču in poleti 1905 kot dijaka na počitnicah prevažala šunke in špeh pri Armour Packing Co. v South OmahL.NeibrAska; "Halo, Francelj," me pozdravi. To je njegova speciali-teta. Drugi so me klicali Fran-cek, F r en c k (škofjeloško), Frank, Francis, Frančišek, ampak njemu sem že od nekdaj Francelj. Jaz bi mu nsjrajše rekel Tonček (saj je majhne postave), kar bi se ne spodobi- kdaj je moral zasesti konja in jahati z zadnjo pofxttuico 150 mi!j daleč dat tolažbo kakemu staremu francoskemu naseljencu. Zgradi! je v Rock Sp rings u s pomočjo Amerikancev lepo cerkev in žnpnišee ter dvorano za slovenske prireditve. Vodil je dramatična društva in sam slikal kulise. V nekem peščenem metežu (wind storm) je padel s konja in si pretresel hrbtenico. Moral je zapustiti Wyoming in iti v nižje kraje. Nastanil se je v Milwaukee. Bolezni se ni od tedaj iznebil. Zato sem se začudil napredku njegove fare, katero upravlja komaj štiri ali pet. !et. Spominjam se zanemarjenega župni-šča in cerkve, ko sem pred leti obiskal prejšnjega župnika Luka Gladka, s katerim sva 1898 skupaj stanovala pri "Krem-peljnn" na Puntgartu v Kranju. Pred kratkim je bil prišel iz Steeltona, Pa. Zdaj je cerkev prenovljena, iDovo župni-šče ima centralno ohlajevalno napravo (cooling system), fara lastujc troje posestev, kjer namerava Rev. Sehiffrer postaviti po vojni dvorano in klu-bove prostore za razne izobraževalne namene. Na rokah ima nad $36,000 v gotovini. O politiki nisva govorila. Nisem ga vprašal za njegovo mnenje o SANSu ali drugih naših ameriških političnih zadevah. Govorila sva splošno o narodu, o njegovih dobrih in slabili straneh ter v pogovorih obnavljala stare štndeutovske čase. Občudoval sem dobro pogojene oljnate iz Bohinja, Bleda in Triglava, ki vise v obednici. Ponižno mi je priznaj, da so njegoTO delo. Prav težko sem ,poslovil od .tega skromnega, delavnega in pobožnega moža. Prav mogoče je, da bi me edino on morda zopet naredil v bolj vernega in pobožnega kristjana. (Dalje jutri.) 1. I'tikanlch Ely. Jos. J. I'fMOitl Ereletb. Louis Gouže Ciliwrt, Ixmls v^ei Montana: Ronmliip. M. M. Paxilan Nebraska: Omalift, 1». nrrvterlrk N>fr York: Cmrauda. K»rl Stralvha* Little Falls. Frank Masle* W.irrpsror," l*erer ltn*le# Ohio: Barborton. Frank Tfolia* Cleveland, Anton Uobek. Charl«« Karlinser*, .Taoob Hemlk Glrnrd. Anton Napode Lorain, Loata Hniant, Jobn KquAc Younjrutown, Antim Klkel) Oregon: Oregon City. J. Koblar Pennsylvania: Članstvo: 64,500 Premoženje: $11,000,000.00 , ~—— I Za ožje informacije glede zavarovanj® vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago, 111. Rojaka prosimo, ko poiljejo u naročnino, ako je vam le priročne da ae poslužujejo —« UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL HONEY KNJIGARNA Slovenic Publishing 216 West i8th Street Company New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA i Domače živali Spisal Damlr Felgel Kreutzerjeva sonata Spisal K N. Tolstoj 3 Andrej Ternovc Spisal Iran Albreht 14 Pravljice in pripovedke za mladino Spisal Silvester KoSutnlk 15 Suneiki invalid Spisal Silvester KoSntnlk 35 Praški Judek SpilLmannova povest — P revel Josip Vole IGRE 28 Magda (Ipra) — Alojzij Remec 29 Peterčkove poslednje sanje (Igra» — Tavel Golin Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip sptllakfi 8 Pravljice Zapisal R. Majar 10 Dedek je pravil Spisal Julij SlariAak 12 Frank Baron Trenk Po raznih virih napisal CJnro Pandnrie 13 Pariški zlatar Poslovenil Silvester K. KUPITE EN "EXTRA* BOND DAN ESI 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal JofHp Osrlnec 18 Mladim srcem Drugi zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal Ktaver Mefiko 19 Študent naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 25 Duhovni boj (Iadala družba sv. Mohorja) Lk Skupoll 28 Denar Dr. Kari Knglls — Toslovenll Dr. Albin Ogrls Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je-oni, ki ga niste kupili t 30 Potopljeni zvon (Igra* — (ierbart Hanptinann 31 Revizor (Igra) Nikolaj Vaslljevte 32 Spodobni ljudje (Igra) — Jj. U[torae Ifrne maske (Igra) — L. Andrejev 34 Antingone (Igra) PoslovwilI C. dolar 'V 38 Sveti Just (Igra) — Spisal dr. F. Petronlo 38 Tončkove sanje na Miklav-- iev veder —. J. EtbefeUkln r. Bo>. a^^Ker Je saloga teb knjig sel o omejena, Je prt naroCfln priporočljivo vse.«t»irk, mm ho m ta naOn mogo90 ipiip aadoveMM. ■ous »Aftoujfv-jm ion TFBSDAY, JULY 18,1944 ▼BTANOTIJIN L Utl PROKLETfl :: Spisal EMILE RICHEBOURG Iz francoščine prestavil J. L. (78) '1 D očim je Mardoehe tako premišljeval', je Blanche tiho jokala. A zdajci izpregovori starček: "Jaz ume jem vašo bolest? Ime Jean Renaudovo je za vas, kakor vse vse droge, prokleto imel" Obličje made deklice se po teh besedah neopisno izpre-meni. "Jean Renand je moj oče!" odvrne. "Pravica človeška ga je obsodila, jaz pa, nje'gov otrok, nimam pravice, da bi sodila; Moja dolžnost je, da zanj molim! To hočem tudi storiti ! Vsak dan fbodem prosila Boga, da se ga usmili in mu odpusti.' ' Mardoehe povpraša s tresočim glasom: "Kako pa, če bi se Jean Rena ud nekega dne vrnil / alH bi ga pahnili od sebe?" 44O!" jekne blaga deklica, 4'jaz ibi se mu vrgla v naročje in kako sladko bi mi bilo, da se morem razjokati na njegovih prsih!" Stari Mardoehe si nagloma potegne z roko po prsih. Neiz-recen* radost ga navda. se mogel več vzdrževati: objame Blanche ter jo strastno poljubi! mO blagi otrok! veliko srce!" zaklice ves srečen, "Bog te blagoslovi!" Ona se ni čudila, da je bii starček tako blagosreen. Tedaj mi prav dajete, Mardoehe?" * ' * Vi ste a ngel!'' jekne pros jak. 27. Istega dne popoldne se napti Blanche peš v Oivrv. — Vstopi pri svoji Ibotri. 4tOj, kako veselo iznenadenje!" vzklikne stara kmetica. *'Kako li je-kaj na pristavi senillonski? Kako je Mellieru, dobremu Pierreu in vsem ..." "Dobro, prav dobro. hvala !" "Pa sedi, sedi vendar, zlato moje dete, da se te morem nagledati . . . Saj te nisem videla že več kakor dva meseca! To je lepo, da si prr3ta ... A kaj li je to? Ti -nisi tako vesela kakor sicer! Kako žalostna si! Kaj li imaš, golobica moja?" "Botra," reče Blanche, "ti si poznala mojo mater, ubogo Genevievo; ona je bila iz CHvrva in je tu pokopana." 4*Ka«ko! Ali so ti to povedali?" "Da." j ""Tvoj boter?" ' "Da; a tega ne vem, kje je grob moje matere. Rada bi danes molila na njem. Ali ne bi »bila tako dobra ter bi šla s menoj, da mi pokažeš grob?" 44Meni se čudno zdi, meni se čudno zdi!" zavrne botra. 44 Pa pri tem nimam jaz /besede in tudi nočem ti dajati vsiljivih vprašanj. Hočem iti s seboj na pokopališče!" In obleče se ter razodene Blanche, cla je pripravljena. Deset minut pozneje stopita na pokopališče. Blanche je bila Jafeo ginjena. Drhteč se je naslanjala na roko kmetičino. Ta postoji, prekriža se ter reče: "Tu sve, tu ti počiva mati!" Stali sta pred granitnim, pol i ran* m kamnom, ki se je svetil kakor marmor. Xa grobu so bile cvetice, uvele in sveže. 4-Gotovo je gospod Rouvenat odičil grob, ne da bi jaz za to vedela," opomni starka. "Teh svežih cvetlic v nedeljo še ni bilo tu." Blanche je bila pokleknila na rofb. Iz dna dmše je molila. s poveSeno glavo ter roki oklepajoč. Prosila je svojo mater, naj jo varuje; Boga pa je prosila, na .i odpusti njenemu o-četu. V tem pa je botra na stran porinila cvetlice in venee, ki so zakrivali napis na kamenu. Blanche je sedaj lahko čitala: ' Tukaj počiva truplo Genevieve Renaudove, uboge žene! riboge matere! — Molite aa njo!" Stok se »zvije iz Blanclie-inih prs. Pripogne se ter poljubi nagrobni kamen. Tako sklonjena ostane dolgo. Naposled izpregovori -botra: "Pojdi, pojdi, pričeoe moje!" ter pomaga deklici na noge. "Zdaj veš, kje ti počiva mati; zdaj bova večkrat hodili semkaj." 4'0 da, večkrat, večkrat!" šepne Blanche. Pobožna njena pot je bila pri kraju. Čutila se je močnejšo, srčnej-šo. Ni se bila utolažila; pa bilo ji je lažje pri srcu. Zopet se nasloni na botrino roko in obe ženski zapustita pokopališče. 44Se nekaj Ibi rada vedela," reče Blanche. 4 44Le povej! Le povej!" 4 4 Videla bi rada hišo, kjer sem se rodila, kjer je uboga rOoja mati ..." Starka zmaje z glavo. "Hišice ni več!" pravi. "Zapuščena je bila ter je razpadla in se posula. Ni je več drugega kakor grabi ja." Blanche vodihne. "Hočem pa videti to igrobljo," reče. Ženski kreneta po potu med živima plotoma Pot se je vila okoli vasi in tako dospeta po nekolikem času pred kočo. Blanche se napoti okoli nje ter tožno pregleduje te po-drtine. Tu sta iivela njen oče in njena mati, tu je ugledala sveta! Nekoliko trenutkov se ji je zdelo, kakor da vidi hišico, kakršna je bila netafaj . t>ek>, z zelenimi oboknicami, obsijana od solnca, oživljena po človeških glasovih! x0 (Nadaljevanje sledK.) ^ TRINAJST LET STARI VOJAK Prizor iz preža ni m i vega filma vseli časov 44Take It or Leave It", v katerem nastopajo Pilil Baker, Phil Si vers, Bernard Ryan, iMarjoric Masson, Stanley Prager in '27 zanimivih zvezdnic v Roxy Theatre, 7th Ave in ~>0. cesti in poleg tega je na odru najzanimivejša predstava v mestu, v kateri nastopijo Ihnke EWington. Ella Ixngan in Jerry Lester. ČASOMERNE POSEBNOSTI O tem, da je budilka izum nove dobe, nihče ne dvomi, zlasti ko vemo. da je ura, ki jo rabimo za merjenje časa sploh novodobnega izvora. V starejših časih so imeli ljudje deloma solnčne, dedoma pa vodne ure. Prve so bile namenjene bolj javnosti, druge pa gospodinjstvu. Vodne ure so obstojale iz dveh posod. V eni posodi stoječi zgoraj, je bila določena količina votle, ki je tekla skozi luknjico na dnu v spodnjo posodo. Navadno je bilo v zgornji posodi toliko vorle, da je trajalo točno šest ur, ali četrt dneva, da je odtekla vsa v spodnjo posodo. Potem je bilo trel>a seveda zgornjo posodo zopet napolniti z vodo. Kdor je pozabil na to, je bil na istem kakor človek, ki zdaj pozabi pravočasno naviti uro. Tn tu se pripoveduje o grškem filozofu Platonu, da si je izmislil pri svoji vodni uri napravo, ki bi jo lahko smatrali za nekakšnega prohodnika naših budilk. Posodo, kamor je odtekala voda, je postavil tako, da se je ob določenem času pod težo vode prevrnila in voda je pljusknila v pripravljeno cev, kjer je povzročila, ropot in opozorila taiko Platona, da je že čas, da odide na delo. Mnogo glasneje je dal opo- Najmlajši vojak, ki služi v redni angleški vojski v Burmi, je 13 letni Kuokwang. — Ameriški vojaki, ki so pridejani istemu oddelenju, ga nazivajo Marwin; visok je le 4 čevljev in tehta le 50 funtov, toda on zna voziti ameriške 44jeepe" boljše, kakor mnogi druigi vojaki, in tudi mule zna goniti, da se mu vsi divijo, in kadar postane kaka mula trmasta, ter se jednostavno ustavi, on prične lepo govoriti z njo in sicer v angleškem, burmanskem, mandariuskem, kačiroskem, liim-dustanskem in nagaijsikem jeziku — od kjer že mula prihaja— in dolgouha žival postane takoj zopet dobre volje in odide dalje. Z "jeepi" govori angleščino v kalifornijskem narečju. Man-darinščino, oziroma klasično kitajščino se je naučil od svojih starišev, ki so ibiili rodom iz kitajske province Yiinnam, toda napisati zna v kitajščini le svoje ime. Marwin se je pridružil kitajski vojski pred dvema leti v Burmi, ko je bil le 11 let star. Tedaj je bežal pred -Japonci zajed no s svojim očetom in tekom splošne razburjenosti vsled japonskega bombardovanja, se je proti svoji volji ločil od očeta, ko sta z drugimi Kitajci bežala iz Lashio. Deček se je po -l>om-bardovanju vrnil v Lasliio, kjer je par dni zaman iskal svojega očeta. Potem je prišla v razdejano mesto kitajska vojska in za njo na tisoče kitajskih beguncev. •Marwin je potem odšel) z to vojsko skozi nepregledne pragozdove v severnem delu Bur^ me in preko 6000 čevljev visokega Nagaijskegia gorovja v državo A-ssam. Na tem potu niso imeli kar šest dni nič družeča za jesti, kakor banane in lubje mladih tropičnih dreves. Vsed prestanih muk je na stotine beguncev oslabelo Ln so vsled tega umrli. Tojla Marwin je ostal pri močeh in je nadaljeval svojo pot z kitajsko vojsko. Na tem umiku se je naučil »kačinsko in nagaijsko narečje in ker je bil tedaj še premlad da postane pravi vojak, pridružil se je vojski kot tolmač. tako da je vsled tega dobival plačo poročnika. Sedaj je vsled znanja jezikov postal vo jak v činu nadfporočniške plače. Z ameriškimi in angleškimi časniškimi poročevalci je govoril angleščino v cockney-skem na reč j n (narečju, ki so govori v gotovih delih Londona). zarjati hanoverski kralj Jurij V. svoje podložnike na to, da je poldne. Vsak dan opoldne je namreč zagrmel topovski strel. Kralj sam tega ni slišal, ker je bil gluh. Topovski stregli opoldne niso nič posebnega, saj jih poznamo tudi pri nas. Toda v Hanovru je streljali iz topa neposredno solnce, dočim se strelja drugod navadno na znak iz zvezda rne. Nad nabojem smodnika je bila tako postavljena leča, da je zažgala smodnik v trenutku, ko so se je dotaknili žarki solnca, ki je doseglo najvišjo točko na nebu. To je bil mogočen signal in zadonel je sevedta samo, kadar je sijalo solnce. . Meteor v Kansasu V severnem delu countvja Oowleiy, v državi Kansas, so te dni slučajno našli 4 funte težek meteor, in sicer na dvorišču neke farme. Meteor je našel Mr. H. H. Nininger, ki je uslužben v American Meteorite Laboratoriju, ki je pa prišel v Kansas kot zastopnik neke petrolejske družbe, katera išče v Kansasu pet role jske vrelce. TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TTTO Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano 2e nikdar poprej. « Najbolj razburljiva povesi v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po poŠti. Ker je zaloga teb knjižic celo omejena, je priporočljivo, da poSljlte naročilo prej ko mogoče. K naroČilu priložite ▼ dobrem zavitkn gotovino os. znamke (Združeulb držav). — Naročite lahko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING 0 O M P ANY Sli Weat 18th Street New f«t 11, N. V. NAMPA V IDAHO Ko pride kak tujec v mestece Xampa v državi Idaho, mu vsatk domačin pripoveduje, od kje prihaja ime Nampa. Istočasno, ko ta mošnji domačini hvalijo lokalno poljedelstvo in še posebej slladkorno peso in sadje, pripovedujejo tudi (Zgodovino iz časov, ko so 'tamkaj sedaj ostareli ljudje iskali srebro, pripovedujejo tudi, d a ''nampa" pomeni 44veliko stopalo". — Indijanska beseda "nampii" pomenja dobesedno v prevodu: "mož, ki je velik na kopitih". Pri tem je pa čudno, da človek, ki je bil "velik na kopitih", ni bil Indijanec, tem več zamorec, ki je bil le nekoliko pomešan z krvjo Oherokee-jev. Ta junak je pokopan nekje v gorovju Owyhee in od leta njegove smrti. I860, domačini potujejo v imenovano gorovje, kjer iščejo njegov grob, ikatere ga pa do sedaj še niso našli. OBISKALI SO NAS Naši slovenski fantje prav redno prihajajo obiskat slovensko cerkev v New Yorfcu. V nekaj dnevih so nas obiskali sledeči fantje: Victor &uštar iz Sheboygan. Wise., Michael Popovič iz Chicage, John Ozr bolt, Chicago, Edward in Vincent Grab reny a rz Clevela nda, John Z'elko, Jo»iet. Je še več slovenskih fantov, ki bi bili veseli nas obislkati, ali ne vedo, da je tukaj slovenska naselbina, ker jim stariši ne povedo. Farani župnije Sv. -Cirila bodo šli na roke vsakemu slovenskemu vojaku in ga sprejeli kakor domačega sina. Zato pa zopetno prosim 'slovenske stariše, povejte naslov naše slovenske cerkve in župnišča, ki je: — ST. CYRUL CHURCH, 62 St. Mark's Place (8th St. between lrst and 2nd Aves.) New Yorfr, N. Y. Nepotrebnost "Daylight Saving" časa Takozvatna hranitev "dnevne luči", kar smo morali pričet-kom storiti s tem, da smo morali pomakniti ure za eno uro "»prej, je povsem nepotrebna. Vsled tega so nekateri kongres-niki mnenja, da se hranitev dnevnega svita v nadalje omeji na dbbo šestih mesecev počen-ši z dnem prvega aprila, taiko, da bodo ure kazale od 1. oikto-bra do X. aprila pravi čae, ozi- NAZNAN1LO in ZAHVALA S wtftitno iHtlestjo v siru s|M>n>T-:im ]»rijateljeui in znancem j»rt?-ž;ili»stui> vost o smrti nnšeicn dolire^a »*Vta in inoža. ki je uaw zapustil tako nepričakovano. c/4.1ojz Martinčič ki mu je lula pretrpi na niti življenja |*nl preveliko težo kamenja v pretnogorovii s SNPJ.. za eve«>e. ki ntu jra je imdarfUt v njegov zadnji s|x»min. Enaka zahvala jtreinogarski uniji T'MWA, jiri kateri je l»il tudi član, in ki so mu jioduriil «'vetli«'e v zadnji |M«ilrnv. Srčno zahvalo izrekam vsem za |Midarjene ev«tlh*e. posameznikom in dnižinam sle., Mr. Cwr «*>kad»i. «"!e-veland. O., Mr. in Mrs*. Pete I'.iU-ovei-, jr. j„ j,j„t >|r j„ Tom Skrl»ec. Air. in Mrs. Frank K user. Mr. in Mrs. Frank Klučar, Mrs. Ki»sie Jernejčič. Mrs. Mary Modte in družina. Mrs. FrSka Hočevar in hčerka. >irs. Mary čuk. Frank Bordon, Mr. in Mrs. Joe čuk, Mr. iu Mrs. John Bostnat. Mr. iu Mrs. Tonv K«»ren, Mr. Tony Sadar iu sin, Mr. in Mrs. Joe okički in sin. Mr. in Mrs. Creogor Itemiik, Mr. in Mrs. F^l Evans. Mr. in Mrs. Joe Čeka d a iu ilnižina. Mr. in Mrs. Bill Plpskitvich iu družina. Mr. in Mrs. P^e Bukove«* Sr. in družina. Mr. in Mrs. Al Coppola iu družina, Mr. iu Mrs. Bill Thornton hi družina. Mr. in Mrs. John Hrihar in družina. Mr. iu Mrs. Adam Bohak in družina, Em|»loyees »It Verna lis Mfg. Co. (Jolinstowii i, Yoiig Pe«»ples Chili. (Park HilBi. P««se»>na zahvala vseiu prijateljem In sosedom iz Park HilLa za lako lepi vene«-, ki so ga mu ]MMlarili njemu v zadnji jw»z1» mrtva- škem odru. Zahvaliti se tudi moram iiogrelmlkii Mr. Barentinčiču in ainu zs» tako lei»o urejeni ]N»grel>. ki se je izvršil jki cerkvenih ol»re-dih. Bodi Vam vsem srčna zahvala, ki ste se udeležili pogreha in kateri ste dali avtomobile ali sami vozili in tako spremili i*»koJnega I,oui*a na zadnji poti k mirnemu jn^itku na Mirodvnr. To me pa še bolj srce žalosti, ko ni mogel |rriti iz daljne Porto Ri<*e najstarejši siu 1 ajus nsi p«»greb in vzeti slovo «m| *n~ojega mr-tvegii »K^-eta, a prišel je en dan prej»ozjio. nd I »oči j se ljubljeni mi»ž in oče. ihI truda|M>lnega trpljenja, ki Ti je uničilo še tako zdravo Tvoje življenje. • Oj nesrečni 11. datum maj. ki» ztikli<*ali zadnjič mi g« m m 1 live, nič sluteča, da Te, ljubi I»uis, nikdar več ne ho nazaj. Ejuhi mo7. in ata na5, nič ne »lišmo vW Tvoj gla«, v r:ikev so Te |>olt>žili in vzeli proč oil nas. Spavaj mirno ljubi mož In očč jkhI gomilo tiho. iu lahka naj Ti ho zemlja ameriška. Za Telioj žalujoči ostali : ANNA MARTINČIČ. lena; LOUIS Jr., FELIKS (oba v V. S. Navy.) in RIDOLF. sinovi; llrerka VEKA; FRANK in JERNEJ, brata, v Johns!ownu, Pa., ter mati in sestra v Jugoslaviji, ako še živila. Park Hill, Pa., dne BI. julija. 1!M"4. D roma da se jih za to dobo pomakne »za uro "nazaj". Od oktobra do aprila, se prav nič ne prihrani pri elektriki, kajti skoraj v vseli tovarnah se dela noč in danT tako da se pri tem celo tekom poletnih mesecev v koflikor pride električna razsvetljava v poštev; prav nič ne prihrani. Izvedenci tudi zatrjujejo, da se v dobi od oktobra do aprila poraibi več elektrike, nego se je prihrani, kajti delavci in šolska deca, potrebujejo električno luč, ko se olblačijo, zajutrkujejo in pripravljajo na odhod v tovarne oziroma »ole. MADŽARI SE UPIRAJO Ruisiki radio naznanja, da se madžarski vojaki na ruski fronti neprestano upirajo. Radio pravi, da so se pričeli upirati, ko je rdeča armada, vdarila na Nemce in Madžare pri Barano-vičih in jim prizadela težke izgube. Mnogo Madžarov se je podalo Rusom. ................................................................................................................. ini'1 'iiiiniii' 'miiiiii'1 "mu......................................................................... KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ 00 ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 «t ranica Eectpti •o napisani ▼ tnglelkem jwUn* ponekod pa bo tudi t jeziku naroda, ki mu ja kaka jed posebno ▼ navadi Ta knjiga j« nekaj posebnega sa one, ki se sanimajo sa kuhanje in ae hočejo ▼ njem čimbolj lsveibatl in Izpopolniti aro&ite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 316 Wttt 18th Streat Haw York XX, N. Y, 91703386346671011963496