254. številka. jana, v petek 6. novembra. XVHl leto, 1885. Izhaja vsak dan %vder, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsko-tfgerake dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., m jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 10 kr. za mesec, po >0 kr. za 6etrt leta. — Za tuje de le le toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če bo oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in dpravoištvo je v Rudolfa Kirbiša niši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo., oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Mezda delavčeva. Mej delavci, ki služijo kmeta, ter mej delavci, ki služijo fabrikanta, je mnoga, velika razlika. Prednost, kakeršno niti ministri nemajo, ima kmetov delavec, namreč to, da se pri svojem delu večjidel ziblje pod sinjim nebom; v zdravem zraku, v micni prirodni okolici, da je sploh njegovo delo večna telovadba, lekovita gimnastika V tem oziru je pa tvorišče fabriškega'delavca sleharnemu toliko znano, da si gotovo ne želi na njegovo mesto, ako mu je kaj do zdravja, do življenja. Trpljenje fabri-škega delavca je mnogo večje in bolj opasno, nego delavca kmetijskega trpljenje. Delavec ima pri kmetu svoje delopuste, nedelje in praznike: solnce je njegova ura, a ne plinova svitloba; po zimi je kratek dan, so dolge noči, tako je tudi pri kmetu delo kratko, spanje dolgo. Fabrikant redu, ki ga tako lepo zaukazuje narava sama leto in dan, ne pozna, njemu je merodajna le njegova žepna ura, in le tej se imajo pokoriti fabriški delavci, delati jednako dolgo bodi o kresu bodi o božiči, bodi ob belem dnevi, bodi ob sveči. Nova industrija se tudi do najnovejšega časa ni brigala za starodavno ustanovilo, da je Sest dnij delati, sedmi dan pa počivati; petek ali svetek — delavec ga je moral prebiti pri stroji, pozabljajoč moralne strani življenja. Poleg teh glavnih razlik našteti bi se dalo še drugih več ali manj tehtovitih momentov, ki bi vsi kazali, koliko na boljem so posli in kmetijski delavci sploh v primeri z delavci po tovarnah. Ako bi kmetovi delavci imeli to primero pred očmi, vse bolje in vestniše bi služili svojega gospodarja, ne bi ga popuščali v najhujšem delu in ne bi se upirali njegovim poveljem, Boga zahvalivši, da jim ni treba fabrikanta služiti po zatohlih tovarnah, služiti kakor suženj, katerega gospodar rabi, kolikor hoče! AH jedna stvar je, ki še posebno povzdiguje kmetijskega delavca nad fabriškim delavcem. To je kmetov kruh, to je, kako kmet plačuje delo svojega hlapca, svoje dekle, svojega najemnika. Naši domači posli dobivajo vso hrano, več ali manj tudi obleke; kadar zbolijo, skrbi jim hiša za postrežbo in zdravila. To vse je že tako ukoreninjeno v selškem prebivalstvu, da je samo po sebi umevno in tega nikče več ne omenja, kadar se ugibajo poscl- ske pogodbe. Toda, ali je to že vse? Ali je gospodinja o božiči zadosta obljubila, ko je dekli obljubila za leto in dan vso hrano, toliko in toliko obleke, da je niti raztrgala ne bo ? Vprašajte desetletnega pastirja, ali bode s tem zadovoljen? Ne, pri naB je navada, da se delo odplača z denarjem, pri nas zahteva posel tudi mezdO (Ion). Tako velja tudi za tiste, ki „na dneve" delajo: ne dobijo le vsega potrebnega, marveč tudi dnino v gotovini. In tam, kjer delajo še z „gostovi", ni drugače. „Gost" prejme toliko pri-rodnin, kolikor potrebuje, da dostojno preživi sebe in svoje, ima hišo za stanovanje, ima nekoliko vrta ali polja, ali dobi nekoliko živeža itd. A gospodar ve, da s tem še ni poplačal delavca. Delavec zahteva svojo zasluženo mezdo. Po teh vseobčih prikaznih na selu pridemo do sklepa, do načela, da kmet svojega delavca ne živi samo, ampak mu tudi delo plačuje. V kmetijstvu torej nahajamo prvič postavo: daj mu živež in streho, da bo delati mogel, — drugič pa, plačaj delo, dajaj mezd6! Vse potrebno, a poleg tega še mezdO dobiva kmetijski delavec. A sedaj se obrnino k fabriškemu delavcu in vprašajmo ga: dobi-li tudi on vse potrebno, vrhu tega pa še mezdo? Quod nego. Mej zaslužkom kmetijskega delavca in mej zaslužkom fabri-škega delavca je načelna razlika. Zaslužek po fabrikati se ravna po znanih dveh narodno-gospodarskih regulatorjih: po tem, koliko je vprašanja in koliko ponudbe. Će se več delavcev oglaša za delo, tem manj se pojedincu odloči plačila, to jo jasno. Ako je ponudba mnogobrojna, potem postane plačilo tako nizko in majhno, da delavec v fabriki niti toliko ne dobi, kolikor mu je treba za najmanjše potrebe vsakdanje. O čem večem, o mezdi v takem slučaji niti besede ni. Kedaj se selškemu delavcu pripeti, da bi moral služiti le za hrano, ali celo, da bi za svoje delo ne dobil niti navadne, popolne hrane ? Pač pa so bele vrane fabrikantje, pri katerih si delavec kaj več zasluži, kakor pičlo mero vsakdanjega kruha. Pač so na Moravskom tovarne, ki na teden plačujejo po 2 gold. 40 kr., 1 gold. 92 kr., 1 gld. 68 kr., zato pa zahtevajo — vsaj pred dvema letoma je še bilo tako — dela po sedemnajst, da celo po dvajset ur na dan; tovarne so, v katere morajo delavci prihajati v ponedeljek zju- traj, odidejo pa v soboto zvečer z 2. 3, 4, 5 gld. plače, s katero naj živijo sebe in svoje družine. V takih okolnostih se ne more reči, da si je siromašni delavec kaj pridobil, da ima za svoje delo kako odplačilo ali mezdo. V najboljšem slučaji tovarniški delavec za to dela, da živi; samo za to. Tako pa človek pride na stopinjo domače živali. Ta ne dobi mezde, a damo jej živež, pa kako čuden živež! Konju v jasli pokladamo tečno in dobro krmo zato, da nam ostane krepak in delovit. Kmet, ki bi svoje konje stradati pustil, vsak ga bi imel za slabega gospodarja. Dober gospodar pa svojemu konju skrbi tudi za zračen hlev, za čedno steljo, za snažno kožo, za dobre podkove, za zdravnika, če je bolan in za kazen hlapcu, kateri konja prežene. Tako se dela s konjem in žival je vesela ob tem zato, ker je žival in se jej ne more usiljevati mezda, še posebno odplačilo za delo. S tovarniškim delavcem se pa čestokrat niti tako ne dela, in vender on nema le pravice, da bi dostojno živel, nego tudi, da se mu delo z mezdb povračuje! „Vsak delavec je svojega plačila vreden". Zlasti v tem poslednjem, glede na zaslužek je videti globoka razlika v delavskih razmerah pri kmetijstvu ali pa pri obrtnosti. Po tem ni čuda, da je doma „delavsko vprašanje" le po mestih in v tovarniških okrajih, ne pa tudi na kmetih, a pregreha, izvirajoča od nevednosti je to, da kmetovi delavci postajajo od dne do dne bolj objestni in manj poslušni. Mi mislimo, da bi naši posli in najemniki z večjim veseljem in v hvaležnosti jedli kmetov kruh, ako bi z umom dosegli .žalostno razmere delavskega stanu po tovarnah. Za fabriške delavce pa se ne čudimo, da trdo na vrata zakonodavstva trkajo za nujno pomoč. Z vsem poudarkom mora država, človeška družba, v svojem interesu na to delati, da se mezda delavčeva ne bo določevala s samosvojo voljo jednega kontrahenta-fabrikanta, nego, po objektivnih pravilih. Le tedaj bo pravična! M. Trgovinska in obrtna zbornica. (Daljo.) V. Gospod zbor. svetnik Karol Luckmann poroča vsled dopisa podružnice avstro-ogerske banko v Ljubljani z dne 2. oktobra 1885 o umeščenji petih, koncem tega leta izpraznenih cenzorskih služeb. LISTEK. Po Sibiriji. - (Aus Japan nach Dentschland durch Sibirien von Wilholm Joes t, KOlo, 1884. Du Mont-ScbaubcrgischcBuckhandlung.) (Dalje.) Sedmi dan potem, ko so bili ostavili Vladi-vostok, prišli so do mesta Habarovka, kjer se stekata Usuri in Amur. Le-ta teče še nad 1000 kilometrov v sever, potem pa se izlije v morje. Vlada ruska hoče, da se ljudje kolikor največ naselijo na zemlji ob Usuri, zlasti zato, ker tudi Kitaj misli 40000 rodbin poslati k tej ruskej meji. Flotilja v Amurji šteje blizu 50 parnikov; vsak parnik pa pogostem vlači za seboj štiri, pet hudo naloženih ladij. Celih 18 dnij se je pisatelj imel peljati po Amurji. Ta vožnja nema nič kaj prijetnega v sebi; težko si je misliti bolj pusto sliko, kakor Amur-jevo vodovje, ki je miljo od milje daleč na okrog razlito kakor povodenj: očem se kaže le neskončno umazano povodje, v katerem le kako izkoreninjeno drevo poganja in iz katerega le tu pa tam molijo brezovi grmiči in dalječ zadaj vrsta melanholičnih telegrafskih drogov; nič ne očvrsti očesa, nič ne razveseli srca, samo rumeno pusto vodovje in nad njim sinje obnebje. Jedino večje mesto ob Amurji je Aigun, v njem prebivajo Mandžurci in Kitajci; ti so bolj razumni in krepkovoljni ter so zato gospodarji razmeram; to je tem zanimljivejše, ker v Pekingu, kakor znano, baš Mandžurci sedijo na cesarskem prestolu. Do Blagovješčenska so je bil pisatelj pripeljal z vladnim parnikom; od tod naprej pa je moral s poštnim parnikom, ki je bil z ljudmi natlačen in z blagom preobložen, da ga ni bilo v njem mirnega kotička. Blizu Albasina so zlati rudniki, lastnina zasebnika; v njih ima delo 4000 svobodnih delavcev, ki vsak dan primijejo blizu jeden „pudu (ruska utež = lG138i kg) za više od 40.000 mk. vrednosti. Zlati prah se potem spravlja v zapečatene usnjivo vreče s 7 Va stota teže; a veliko lepše ne ravnajo z njim, kakor s peskom ali premogom. Tako zlato se je tukaj, spremljano od uradnika in Kozaka, prineslo na ladijo, da pojde v Irkutsk. Vreče so pahnili pod klopi sobice, ki je bila zmerom od- prta; le kozak je gledal nanje. Toda baje še zlato nikoli na prevozu ni bilo ukradeno; to je nekaj dokaza, da je zemlja brezopasna. V Strjetensku bilo je konec dolge in jednolične povodne vožnje. Tu si je naš potovalec moral kupiti svoj popotni voz, drugače bi moral na vsaki postaji prestopiti v drug voz. Pri tem mu je pomagal žid, ki je z veseljem pohvalil ponudbo, da se za nekoliko čnsa pridruži pisatelju. Nakupil jo tudi druzih reči, tem lažje, ker so skoro vsi pro-dajalničarji bili žid jo, nemški govoreči. Prav čudno to, da v osrčji Azije ruski in poljski židje ter njih potomci nemštvo zastopajo; pridni ljudje so, rokodelci in kupci in ker so razumni in trezni, naprav-ljajo konkurencijo celo Kitajcem Potovalci so večkrat srečali prevoze izgnancev. O le-teh pravi pisatelj: Znano je, da v Rusiji nemajo smrtne kazni; obešajo le zločince jiroti carjevi osobi ali proti članom carske rodbine, vse osfale morilce in ubožnike pa pošiljajo v Sibirijo. Pogostem se tudi dogodi, da politične zločince, ki pa so so udeležili napadov, požigov itd, pokorijo, kakor bi bili navadni zločinci; sicer pa jo razlika mej obema Ozirajoč se na čd. 40 in 64 bankinih pravil predlaga odsek to-le: zbornica naj za umeščen je petih cenzorskih slnžeb priporoči naslednje gospođe: L. ' Biirgerja, Josipa Kordina, Josipa Kuharja, E. C. Maverja, Artura Miihleisena, Ivana Jordana in A. Ledenika. Pred|og se je vzprejjel. VI. Gosp. zbor. svetnik Mihael Pak i 6 poroča, da se zbornica od vis. c. (kr. a^eželne vlade poprosi,, naj bi se izrekla o sledegih prošnjah za odpuščeuje dokaza sposobnosti v nastop rokodelskih obrti. 1. Jakob Mihelič, kajžar v Podbrezji, prosi dovolitve za nastop in samostalno izvrševanje čevljarske obrti, ki jo je že pred već leti izvrševal. V tej stvari povprašam občinski urad v Naklem potrdil jo povsem podatke prosilčeve. Odsek ne more ravno lahko sumneti resnice teh podatkov 65 let starega prosilca in občinskega načelništva in predlaga: Zbornica naj bi s svojo razsodbo prošnjo podpirala. Predlog se je vzprejel. 2. Franc Vodišek, čevljarski pomočnik v Ljubljani, prosi, naj se mu odpusti dokaz z učnim spričevalom v samostalno izvrševanje čevljarske obrti. Prosilec se ne more skazati z učnim spričevalom, pač pa ima več svedočeb o uporabljivosti kot pomočnik in tudi dokaže, da je v Zagrebu čevljarsko obrt že samo talno izvrševal. Ocenjevaje prosilčeve razloge predlaga odsek, jednako z Ljubljanskim mestnim magistratom: Zbornica naj se izreče za odpuščeuje dokaza z učnim spričevalom. Predlog je bil vzprejet. 3. Avguštin Trojan in naj bi izdelala statistiko svojih članov itd. —■ po stanovih, tako bi težko kateri nadkriljeval naš stan. Če bi pa jemali v poštev še naše materijalno stanje, — tako bi ista razlika razmerno jako narastla. „Lastna hvala smrdi," — de pregovor, — a braniti moram naš stan, da govorim resnico. stališema velika. Navadne zločince obsodijo v vseletno posiluo delo ali za več let v rudnike ali pa, da se morajo preseliti v Sibirijo, in sicer so z velike ve- i čine taki izgnanci ljudje, ki so obsojeni po ukrepu j svojih občin. V Rusiji nabirajo teh ljudij v uječe, da se jih nabere morda 200; potem pa jih po železnici, deloma tudi po parobrodih oddajajo do Omskti, a od tu nastopijo dolgo svojo pot na vzhod. Vsi imajo na sebi precej težke verige, toda kos poti, ki jo storijo vsak dan, je prav majhen in vsak tretji dan se počiva. Da bi se jim znamenja užigala ali kaj jednacega, se ne zgodi več, razodeva jih le oprava in to, da je polovica glave obrite. Ko je prevoz že v Sibiriji, tedaj uživajo ujetniki nekaj svobode. Vojaško spremstvo jih le bolj vodi nego-li straži, ker ni misliti, da bi kdo hotel v teh neizmernih pustinjah uteči. Tisti zločinci, ki so obsojeni, da se morajo naseliti, razpošljejo se v razne vasi, naj živijo, kakor hočejo; ali njih življenje ni tako trdo. Dninar si v Sibiriji lahko trikrat toliko zasluži, kolikor je bil navajen v Rusiji in marljiv delavec jo more kmalu prignati do svojega domu i in zemljišča. Politični zločinci imajo še laglje. Pre- mestijo jih z vozini in nikoli jih ne silijo v delo, 1 ampak le useliti se morajo. Največ jih živi poučevanje knznjenških otrok, tudi učijo malo rokodelstvo, a nekateri so celo v vladnih uradovih kot pisarji itd. in dobivajo svoj zaslužek. Skoro vsi gostilničarji, graditelji, fotografi, vozni podjetniki v Sibiriji so izgnanci, večjidel Poljaki. V določenem okoliši se morejo gibati po svoji volji in treba jim je le dvakrat na teden zglasiti se pri nadzorstvu. Če imajo kaj denarja, ni jim težko uteči. V Čiti je pisatelj našel tolmača, bivšega telegrafskega uradnika in ta ga je spremil do Irkutska. Mladi mož imel je le to napako, da je redkokedaj bil trezen in je tako učinil marsikaj neprijetnega. Po treh dnevih vožnje so dospeli v mesto Verhni Udinsk, a od tu ni bilo težko kreniti jo v staro-slavno Kjahto. Kakor znano leži tesno ob kitajsko-mongolski meji; že pred sto in sto leti hodili so Kitajci preko Kjahte v večerne dežele, marsikateri popotnik je prvič od tu pogledal v »nebeško cesarstvo" in potem pripovedoval nam o veliki mongolski pustinji. V Kjahti se shaja dvojni svet in zamenjava svoje proizvode; mejo dela mej dvema celo različnima zemeljskima pasoma. Par sto „verstK niže na jugu stopimo v brezvodno puščavo Gobi, ravno toliko „versta na severu smo pri Bajkalskein jezeru in v obvirji dveh najvećih rek na svetu, rekše Jeniseja in Lene. Pobratim Kjahti je Trojic-Kazavask, le štiri kilometre više na severu ležeče mesto; obe mesti veže izvrstna cesta. Trojic-Kazavask se kaže zelo imovit, nema pa nijedne gostilne: veliki sibirski kupci imajo tu svoje hiše, drugi pa se nastanjajo pri trgovskih prijateljih in celo pošta nema nič čakalnice. V Kjahto je cesta bila jako živa. V dolgih vrstah so na majhnih dvokolatih vozičkih mongolski konjiči peljali v mesto čaj, zavit v kože ali uložen v zaboje, drugi zopet sol. Kitajski „kuli" (težaki) so hiteli na trg, čez ramo na palici velike košare z zelenjavo; Mongolci na lepih konjih so gnali pred sabo ovce, koze in drugo žival; kitajske „droške" z naprej molečo slamnato streho, natlačene z dobro oblečenimi trgovci prodirale so gnječo. Burjatje na konjih, peški ali pa v svojih jednoprežnicah so vpili in zabavljali, da so si napravljali cesto, Kozaki so na konjih hiteli mimo potovalcev, vojaki so kora- Če je kje kaka čitalnica, kdo je prvi zraven, — kedo prireja v glavnem čitalnične veselice ?! Kedo goji lepo narodno petje? Če se na deželi ustanovi kako bralno društvo, kedo je prvi inej ustanovitelji? Iu za „Narodni dom" ni-li ravno učiteljstvo veliko delovalo, in še deluje ravno sedaj pri „kraj-carski poddružnici" v dostojnem številu. Dovolj! Ne le to, da je učiteljstvo z delom preobloženo, za kar se ga silno slabo plačuje — bojevalo se bode morda še z onimi faktorji, koji bi morali biti učiteljstvu krepka za-slomba, — desna roka! Sprijaznite se z mislijo, da je šolstvo pre-organizovano ter podajte učiteljstvu roko, če Vam je boljša bodočnost našega naroda na srci, kajti tako nas uče pedagogi, sicer Vas bode narod v bodočnosti po vsej pravici obdolževal, kakor nas Vi sedaj po krivici obdolžujete! Ravnokar sem prejel 87. št. „Edinosti", kjer se nekdo tako-le a d supplementum iz nova za-letuje v učiteljsvo Tako daleč smo tedaj prišli!? Učiteljstvu je naložena vsa druga naloga, nego da se bode ukvarjalo z „modernimi jeziki". Dopisnika peče to, da ne pozna dobro i z veliča v ne Svabščirie. Dal Bog, da bi noben slovensk učitelj ne vedel za ta jezik!! Kar se pa tiče njegove bistroumne metode, po kateri se izgoje učitelji v 9. letih, naj povem temu dopisniku le tO, da je od 6. do 20. leta celih 14 let in — da se ne bodem spuščal v daljno polemiko v tej zadevi, ker kdor ima oči, ta vidi resnico, a kdor je neče videti, jej maši ušesa in oči. Nas učitelje pa bode hladila zavest, da vsemu temu nesmo dali povoda, — da smo bili le zlobno napadeni. Kar se pa tiče neumestnih napadov glede šole, Vam pravim: Si taccuisses philosopbus m a n s i s s e a I Kolegi! „Edinost" nas je v 8G. št. opomnila, da čita iz naših dopisov preveliko domišljavost, da hočemo visoko vzleteti, itd. Ne dajmo jej več povoda! Kaj pa nam je storiti, da ne bode več imela povoda, uganil bode vsakdo prav lahko sam. •o—ski. Politični razgled. ftalrniij*' dežele, V L j Ubij a n i 6. novembra. Pomanjkljivosti ziikoim proti dolomrz- licžcin so vedno očitnejše. Zlasti se to opazuje po večjih mestih, kjer je mnogo tacili ljudij. ta zakon daje občinam pravico, da smejo odkaznti delo takim delomrznežem, ker se še le potem smejo poslati v prisilno delavnico, ko bi delati ne hoteli. Razne občine pa ne morejo dati takim ljudem primernega dela, druge ga pa nočejo, ker je v zakonu izrečeno samo, da smejo delo odkazati, ne pa da ga morajo. Nekatera oblastva so že hotela siliti občine, da dajo delo delomrzniin ljudem. Tako je navstal konflikt mej raznimi občinami Dunajskega predmestja in policijskim ravnateljstvom zaradi tega. Policijsko ravnateljstvo misli, da se že iz dolžnosti občin, da morajo skrbeti za uboge, da sklepati, da so dolžne ljudem, ki nemajo dela, jim je dati. Občine pa ugovarjajo, da so zavezane skrbeti le za one uboge, ki delati ne morejo zaradi slabosti ali bolezni, nikakor pa ne za ljudi, ki bi lahko delali. To stvar bode razsojeval spodnjeavstrijski deželni odbor, na katerega se je obrnila občina Filnfbaus. Ta občina je pa hkratu deželni odbor tudi prosila, da bi delal kali proti cerkvi, pijani Rusi so bili za vzgled evropske civilizacije - to vse je delalo živo, zanimivo sliko. Kjahta ima lepo široko cesto, po straneh dve vrsti ponositih hiš od kamena, več gimnazij, lekarnico, klub, celo javen vit s čednimi nameti (paviljoni) — s kratka, človek bi dejal, od-števši ljudstvo po cestah, da ni v azijskem, obmejnem mestu, ampak v majhnem evropskem prestol-nem mestu ali v modernem kopel išči. Blizu 50 korakov zadaj za zadnjimi hišami Kjahte postavljena sta dva lesena droga, ki oznamenjata mejo mej Kitajem in Rusijo; koj potem je mesto Majmačin. Ceste so ozke in zidovi kitajskih hiš, katerim bi se po vnanjem ne poznalo, da imajo često lepe zaklade skrite, so visoki, tako da solnce le težko vanje posije. Znotraj so hiše čedne in rabne, kažejo, da so imoviti in imajo ukus gospodarji, kateri so ponositi veliki trgovci. Iz Verhnega Udinska v Kjahto ter nazaj se prav lahko opravi v štirih dneh in nobeden naj bi ne hodil todi, da ne bi pogledal v Kjahto, zlasti, če še ni bil na Kitajskem. Pisatelj je na tem izletu za-se in za svojega spremljevalca vsega vkupe potrošil le 31 rubijev. (.Konec prih.) na to, da se zakon proti delomrznežem kmalu premeni, ker je v sedanji obliki neizvedljiv in občinam škodljiv. Hrvatski ban je zaradi svojih zaslug odlikovan z redom železne krone prve vrste. Vna,iije <|r/aye. Bolgarski odposlanec Gešov prišel je v Pariz. Kakor se sodi, skušal bode, da dobi za Bolgarijo kako posojilo. Bolgarom posebno manjka denarja, ker morajo vzdržavati vojsko vedno za boj pripravljeno. — Bolgarsko brodovje namerava napasti srbski mejni mesti Brza Palanko in Kladovo od Dunava sem. Prostovoljci vedno prihajajo in se odpošiljajo na srbsko mejo. Streliva neki primanjkuje Bolgarom. Vojaki so oboroženi s puškami raznih sistemov, mnogi imajo še stare puške, ki se od spredaj bašejo. V Yxiio«lii|l Rimicliji jih je že mnogo, ki ne upajo, tla bi se dognalo zjedinenje. Tako je nedavno provizorična vlada zasledila shod več bolgarskih veljakov, ki so se ravno posvetovali o osobi generalnega guvernerja, ko bi se ne dalo doseči zjedinenje. Mej debato je ustopil nek mitični častnik, Zapisal imena zbranih in razpustil zbor. — Vlada je zaukazala. da se vsi možki od 40. do 46. leta pokličejo k vojakom. Pred včeraj prišel je v Niš prvi vlak „Rude-čega križa", kateri je popolnem z vsem preskrbljen, kar je treba v tej zadevi v vojni. Srbska vlada naročila je 30.000 obvez za sanitetne čete. — V Belem gradu so včeraj po noči zaprli več osob. Kakor se govori, snovale so neko zaroto proti kralju v korist knezu Karadjorjevieu. Mej zarotniki je jeden velikošolec, ki je bil kot prostovoljec pri vojski, in jeden stavec „Novega Beogradskega Dnevnika". Ravno tako je tudi v Nišu več osob dejanih v zapor. Dvomljivo je pa, da bi tako strogo postopanje moglo obdržati kralja na prestolu. Narod je nezadovoljen z vladno politiko, ki ne douaša nikako koristi, a stane toliko denarja. IJrejenje $riiogor»k©-tlirike meje se bode zopet zakasnilo. Turška mejna komisarja dobila sta take navode, ki se ne strinjajo s črnogorsko-turško pogodbo, skleneno v Carigradu. Zategadelj se pa črnogorska mejna komisarja, vojni minister Plamenac in prisednik višjega sodišča Vuković, ne ta hotela več udeleževati urejanja meje ter se vrnila v Cetinje. — Vsi zastopniki velevlasti] pri črnogorski vladi, kateri bivajo po zimi navadno v Dubrovniku in v družili primorskih mestih, dobili so ukaze, da morajo v Cetinje. To je gotovo kaj v zvezi z dru-zimi dogodki na Balkanu. Velevlasti hočejo ve -vemkra v Postojini. 1. eks. držb. terjatev Josipa Dekleve, iz Gorice 372 gld. 56»/s kr., 4. decembra t Vipavi. 2. eks, držb. pos. Antona AhaćeTciea iz Gorenje vasi, 21. novembra v Trebnjem. 2. eks. držb. po«. Janeza Kolarja iz Stan-pelj 28. novembra v Trebi'jem. 3. eks. držb. pos. Jakoba Sviglja iz Dulenje vasi, 2420 gld, 19. novembra v Logatci. 1. eks. drfib. pos. Jakoba Malina iz Gorenjih Dupelj, 410 gld., 14. novembra v Trtici. 1. eks. držb. pos. Josipa Sme-taa iz »m i m a 1370 in 130 gld., 11. novembra v Vipavi. 1. eks. držb. pos. Lorenca Borse iz Pristave. 1044 gld., 10. novembra v Rudolfovem. Tujci: 5. novembra. Pil Nionai Hilerbrand z Dunaja. — Krainer iz Celovca. — Granpjean z Dunaja. — Vogel iz Gradca. — Ma-tičovič iz Zagreba. — Hanswurat z Dunaja. — Zanič iz Hrvatskega. Pri Malici t Blum, Pollak, Honigsfeld, Gusitsch, Singer, Reinisch, Deutsch z Dunaja. — Urbančio iz Polhovega gradca. Pri cesarji avstrijskem: Simičič z Dunaja. — Kolenec iz Črnomlja. Meteorologijo poročilo. 9 1^^-jbaSai TZ LVe" jNebolkrinav * i zovanja „ " poratura , trovi J v mm. I r nun. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734-82 on. 732-78 mm. 732 10 mm. 8-4° C 9 4» O 8'6'C Z. H/.ll. Z. 8VZ. Si. sv/,. obl. dež. »bi. 180 mm. dežja. Srednja temperatura 8'8°, za 2*7° nad normalom. Vremensko porodilo 5. nov. Zračni tlak se ni dosti premenil, na severozapadu in jugovzhodu je najnižji, v srednji, vzhodnji in zapadni Evropi pa višji. Največ vladajo vzhodni iu jugovzhodni vetrovi, v več krajih megleno ali pa dež. Deževalo je posebno zelo v južnej Evropi. Morje se lahko giblje. — Pričakovati je slabe menjajoče se vetrove, deževno vreme brez prcmembe temperature. ZDiiziajsikra "borza dne 6. novembra 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 40 kr. Srebrna renta.......... 82 „ 80 , Zlata renta........... 109 „ 35 „ 5°/0 marčna renta......... 99 „ 45 „ Akcije narodne banke....... 869 , — „ Kreditne akcije......... 2*2 B 30 „ London........... 125 , 55 , Napol .... 9 , 96 , G kr cekini . . . . 5 „ 94 „ Nemške marke 61 , 70 4°/0 državne srečke iz I. 18M 250 gld 126 , To DrfHvne srečke iz 1 1864 100 gld 171 „ 50 , Ogrska zlata rer.ta 4°/0 . . . f8 _ 15 t ■ , papirna rentu 5°/„ . . 90 „ 25 t 5*/, štajerske zemljišč odvez oblig 104 „ — „ Dunava reg srečke 5% 100 gld 116 „ 25 Zemlj obi avstr. i1/«9/« zlati zast listi 125 „ — „ Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 115 „ — Pnor oblig Ferdinandove sev. železnice J.06 „ 50 , Kreditne srečke . .. 100 gld 176 „ 25 „ Rudolfove BreČke.....10 „ 17 „ 80 , Akcije anglo-avstr. banke 120 . 97 , 40 „ TrammwKy-