GOSPODARSTVO ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN FINANCE POŠTNINA PLAČANA • AGRARNA POLITIKA ANGLO-AMERIŠKE VOJAŠKE UPRAVE • ISTRA JE BOGATO ZALOŽENA Z DRAGO- CENIM KAMNOM • SVETOVNA PROIZVODNJA VOLNE • RAZVOJ JUGOSL. TEKSTILNE INDUSTRIJE Leto I št. 9 Tvst 31. decembra 1947 Cena lit 15 Pouk iz Benetk NA LASTNE NOGE I Rimska vlada je sprejela zahtevo ^pristaniškega sestanka» v Benetkah (6-7. septembra) in pasu beneške luke «San Basilio» dovoden prednosti proste luke. Benetke živijo predvsem od nacionalnega prometa, to se pravi »d prometa med prostranim nacionalnim zaledjem Severne Italije in niorjem; tranzitni promet med inozemskim zaledjem Benetk (Avstrijo, Južno Nemčijo, Srednja Evropo in Svico) in prekomorskimi deielami je bil doslej v beneškem pristanišču malenkosten, saj je znašal komaj 3,6% železniškega in 1,74% pomorskega. Po načrtu Benečanov naj bi prosta liika usposobila Benetke tudi za tranzitni pro-met. Benečani prav nič ne prikrivajo, da gre za tranzitni promet iz !r laške ga zaledja. Koristi te ustanove (proste luke) so jasne», piše Fr. Dorigo v milanskem listu» Il Commercio 24 ore» (20 dec.). Beneško pristanišče, ki je bilo v razdobju 1928-1938 prvo na Jadranu, bi se lahko zopet ,povzpelo do tega mesta, posebno po Pajnovejšem pohabljanju Trsta, vsled katerega je nastal nov poli-tično zemljepisni položaj našega polotoka». Pisec zahteva, naj zdaj italijanska vlada podpre težnje Benetk, da bi lahko privabile čim več tranzitnega prometa iz Srednje Evrope, kakor je poprej podpirala Trst ( ?), da je postal predvsem tranzitna luko. C e poleg tega pomislimo, da so Benetke približno prav toliko oddaljene od Trbiža kakor Trst, medlem ko so bliie Brennerja, San Candida in Chiassa, potem je nujen zaključek, da bo razvoj luškega in lelezniškega prometa v Benetkah ugoden. Italija bo imela na Jadranu pristanišče, ki bo brhko izpolnjevalo vse zahteve Srednjei Evrope in Srednjega vzhoda. TRST BENETKE Leto ( 1000 ton) % (1000 ton) % 1913 3.450 100 2.664 100 1924 2.856 82.8 2.296 86,9 1925 2.953 82.7 2.122 79.6 1926 2.426 73 2.010 75.4 1927 2.470 71.6 2.447 91.9 1928 2.696 78.1 2.788 104.6 1929 2.892 83.8 3.015 113.1 1930 2.277 66 2.962 111.1 1931 2.370 68.7 2.794 104.8 1932 2.072 60.1 2.882 106.3 1933' 1.801 52.2 2.966 111.3 1934 2.407 71.3 3.754 140.9 1935 2.445 73.3 4.415 165.7 1936 2.185 67.1 3.629 136.2 1937 3.185 92.41 4.153 155.5 1938 3.380 98 4.207 160.9 Češkoslovaški statistični urad je objavil podatke o popisu češkoslovaškega prebivalstva ki bodo gotovo zanimali vsakega našega gospodarstvenika. Ne gre sicer za podatke povsem gospodarske naraV6, vendar je znano, da struktura prebivalstva vpliva tudi na razvoj narodnega gospodarstva. Demografski pritisk n. pr. sili k ekspanziji vsak narod. Podatki govorijo sicer o občutnem znanjšanju skupnega prebivalstva, toda to je nastopilo predvsem vsled izselitve Nemcev. Češkoslovaški državniki si prizadevajo, da to izgubo delovne sile nadomestijo čim-prej s povratkom rojakov iz evropskih in izvenevropskih dežel. Proizvajalna sila češkega in slovaškega strokovnega delavca je povprečno . večja kakor nemškega. 1. 1947 na Češkem 5,627 na Moravskem in v Slezijj 3,136 Zgodovina skupnega Življenja Trsta in italijanskih pristanišč pod Italijo kakor tudi povojne mahinacije teh pristanišč proti koristim trlaškega gospodarstva dajejo Tlačanom edini pouk: Na lastne noge! Potem jim bodo odveč poniZevalni nasveti italijanskega tiska (Antonio Giordano «Il Commercio - 24 ore», 20 dec.), naj ne iščejo denarne pomoči pri italijanski vladi, temveč naj dajo pobudo za potovanje predstavnikov italijanskega gospodarstva v tržaško zaledje, ki naj bi poiskali dela tržaškemu pristanišču kot posredniku med tem zaledjem in italijanskim gospodarstvom. Trst ne zahteva od Italije nikakš. ne denarne pomoči, pač pa samo povrnitev imetja, predvsem ladij, ki so mu bile ugrabljene in k[ po mirovni pogodbi pripadajo Sto-ju. Potem si bo znal pomagati sam. Kljub vsem zgubam, ki jih je vojna prizadela češkemu in slovaškemu narodu, se je jedro ljudstva ohranilo nedotaknjeno. Ekspanzija Cehov in Slovakov po vojni nikakor ne popušča. Tržačanom so n. pr. znana najnovejša češkoslovaška prizadevanja, da bi si češkoslovaška trgovina utrla pot ne samo na Bližnji in Srednji vzhod, temveč celo v Indijo. Državni statistični urad v Pragi! je na dan 22. maja 1947 izvedel popis prebivalstva na Češkem, Moravskem in v Sleziji, med tem ko je bil podoben popis na Slovaškem iz-vršen že 4. oktobra 1946. Leta 1930. je bilo na Češkoslovaškem 13,995.287 prebivalcev, do konca leta 1938. je to število narastlo na 14,612.000 duš. Rezultati popisov iz. 1. 1930 in 1947 (v 1000 prebivalcev) razlika 1930 absolutna v % 7,109 manj 1,482 20,8 3,565 manj 429 12,0 Prebivalstvo ČSR padlo Ekspanzivna sila ne popušča Te jasne napovedi bodo verjetno mzumeli tudi tisti Trlačani, ki morda pričakujejo rešitev Trsta od sodelovanja z italijanskimi pristaviti- Ne' gre za sodelovanja, temveč ^ popolno podrejenost tržaških koristi interesom italijanskih pristanišč. Dorigova izvajanja povsem Potrjujejo naše svarilo, kako bi b‘lo nespametno usmerjati tržašlci ‘•elezniški promet z zaledjem izključno čezTrb.ž, ker bi to pomenilo spravi^ koristi tržaškega pri. staniSčg v popolno odvistnost od italijanske prometne in trgovinske Politike, predvsem pa od Beneča-nov. Pontebska proga pelje čez ita-ijansko ozemlje in preblizu Benetk, te dolgo mogle prenašati, da Pjav ob njih drčijo vlaki iz sred-nje- evropskega zaledja v Trst. A- Agordino je Ze pred mesecem ni (v Članku «Bodočnost Trsta», “Commercio 24 ore», 2. dec.) za-grozii z glasom Italije na mednarodnih Železniških konferencah, češ talija kontrolira 230 km Zelezni-',te Proge Benetke - Dunaj (600 *m.) čez Trbii in 417 km proge ez B,renner. Spričo teh dejstev so zaman vsi Poskusi italijanskih \pomorskih puristov, da bi prepričali Tržačane, jo pojafianje beneške luke v °rist Trsta, češ, da se gospodarstvi obeh luk dopolnjujeta. Predo-T° /e v spominu TrZačanom ne-bnvna in davna zgodovina gospo-jnr&kih in političnih odnosov Trsta ,n Benetk. Mar niso Benetke odnesle Trstu pod italijansko upravo £?s. P°morski promet z Lcvantom, ,e bil steber njegovega pomor-a, in prav tako promet z vzhodno jadransko, obalo? Mar ni Bene-an Volpi prenesel glavno ravna-jstvo «Splošne zavarovalnice» Assicurazioni Generali) v Benetke ? Rodatici o pomorskem prometu v ^ in beneški luki za časa ® ganske zasedbe najbolje govori-i° °*d°Polnujačih se vlogah» Trsta šjr °enellc- Pomorski promet tria-See inB0 Pod Italijani nikdar ni do-gSel Predvojnega, medtem se je v enetkah povzpel celo m 165%. skupno v čeških deželah 8,763 10,674 manj 1,911 17,9 na Slovaškem 3,408 3,321 več 87 2,6 skupno v CSR 12,171 V primeri z letom 1930. ima CSR približno 1,824.000 prebivalcev manj, v primeru z letom 1938, pa celo 2,524.000 manj. 13,995 manj 1,824 13,0 Kako se je menjala gostota prebivalstva v posameznih deželah je razvidno iz naslednje lestvice: leta 1947. 108 na kv. km 117 » » » 70 » » » leta 1930. 137 na kv. km 133 » » » 68 » » » 95 » » 110 » na Češkem na Moravskem in v Sleziji na Slovaškem Gostota prebivalcev na ozemlju CSR Gostota se je znižala na 95 oseb na kvadratnem kilometru in povprečna gostota prebivalstva Češkoslovaške je danes ista kot je bila gostota Češke, Moravske in Slezije v letu 1901. Iz obeh pregledov je razvidno predvsem, da se je zelo zmanjšalo število prebivalcev v čeških deželah, med tem ko je na Slovaškem deloma narastlo. Glavni vzrok tega je izseljevanje Nemcev, ki so živeli v glavnem v čeških deželah, precejšen vpliv ima pa tudi prirodni prirastek, ki je na Slovaškem mnogo višji, kot pa v čeških deželah. Na Slovaškem, na Moravskem in v Sleziji je prirodni narastek 10 0/00, med tem ko je na Češkem samo 6,6 0/00. Druga značilnost pregleda je ta, da je Moravska danes najbolj gosto naseljena dežela. Gre za 150.000 Nemcev in 400.000 Madžarov, ki bodo transferi-rani za slovaško manjšino na Madžarskem. Na Češkoslovaškem je še okoli 1500.000 Nemcev in 400.000 Madžarov, ki naj bodo slejkoprej izseljeni. Trst-predmet zanimanja inozemskih pomorskih krogov Javljajo, da nameravata dva britanska brodarja ustanoviti novo paroplovno družbo s sedežem v Trstu. Družba bo vzdrževala pomorske zveze v Jadranskem in v vsem Sredozemskem morju. Y Benetkah ustanavljajo mešano tržaško - beneško paroplovno družbo, ki naj bi vzdrževala obalno plovbo v severnem Jadranu z ladjami, ki jih je odstopila ameriška in angleška vojna mornarica. Pripadniki madžarske industrije preučujejo možnost, da bi v Trstu ustvarili paroplovno družbo za zveze z Egiptom in z vzhodnim Sredozemljem. Doslej je uporabljala Madžarska rečno pot po Donavi, ki zahteva med Budimpešto in Aleksandrijo v Egiptu 20 dni vožnje. Družba «Rotterdam Lloyd» bo v kratkem vzpostavila novo redno progo med Trstom, Kitajsko in Japonsko. Brodarski krogi v Siciliji preučujejo možnost ustanovitve redne pomorske zveze med Sicilijo in Trstom. Zavarovalna družba «Marine In- surance Company Ltd» iz Londona, ki se bavi posebno z pomorskirrl zavarovanjem, je odprla v Trstu svojo podružnico. Spričo velikega zanimanja inozemskih družb za tržaško luko prihajajo lokalne iniciative čim dalje v ozadje. V tem pogledu je le trža- < ški Lloyd sklenil, da bo ladja «Toscana» odslej vozila na progi Trst-Benetke-Brindisi-Port Said-Monbasa Durban-Laurence-Marques-Genova, Govori se tudi, da bodo tržaški pomorski krogi nabavili cisterne za prevoz petrolejskih proizvodov iz Sirije v tržaške in beneške petrolejske čistilnice. TUJI RAPITALI V TRSTU «Export-Import Bank» je registrirala pri tukajšnji trgovinski zbornici svojo podružnico v Trstu, ki je že pričela delovati. Mednarodna banka «Inter-Export» je sklenila preseliti svoj glavni sedež iz Florence v Trst. Italijanska tvrdka «Eternit-Pietra Artificiale», s sedežem v Genovi je ustanovila svojo podružnico v Trstu. Velika zkolIMna dela v Jugoslaviji Med velikimi zboljševalnimi deli, ki se izvajajo v Jugoslaviji v okviru petletnega načrta, vzbujajo posebno pozornost dela, ki se izvajajo v ljudskih republikah Hrvatske, Bosne in Hercegovine. Poplave Donave, Drave in Save ter njihovih pritokov so doslej povzročale veliko škodo rodovitnim zemljiščem Slavonije in Baranje. Poleg tega je na nižinskih podvodnih zemljiščih ostalo neizkoriščenih okoli 30.000 ha prvovrstne orne zemlje. Lansko leto so pričeli na tem področju z obširnimi melioracijskimi deli. V Slavoniji so uredili prehodno mrežo v dolžini nad 40 km in zgradili prekopov v dolžini nad 50 km. V Baranji so zgradili med Zmajevičem in Kopač evi čem nov nasip na Donavi v dolžini 3,5 km. Gradijo tudi nov odvodni prehod na sektorju Bidj-Bosut, ki bo zbiral vodo sedmih potokov in jo odvajal v Savo. Samo ta prehod bo omogočal umetno namakanje 6.000 ha zemljišča. Na Posavini so izpolnili savski nasip v dolžini 70 km. Ze lansko leto so osušili nad 12.000 ha močvirja, letos pa so pričeli z zboljševalnimi deli, ki so določena po petletnem načrtu in za katere je namenjena investicija v znesku 1.379.000.00.— dinarjev. V Hercegovini so regulirali reke, osuševali dabarskq polje, na stolačkem polju pa urejevali namakalno omrežje prekopov. Z osuševanjem Mostarskega blata so pridobili 1.800 ha zemlje. PODJETJE «KRAŠKI MARMOR« V SEŽANI Pred krakim je bilo ustanovljeno v Sežani okrajno industrijsko podjetje «Kraški marmor», ki je že pričelo delovati z raziskovanjem in odkrivanjem novih ležišč kraškega kamenja. V Vrhovijah in Kazljah obratujejo že novi kamnolomi. Prve pošiljke kraškega kamenja so bile odposlane zagrebški klesarski zadrugi, ki je naročila še drugi material. Značilno je, da povprašujejo po k raškem kamenju tudi italijanska podjetja, in v tem smislu je sežansko podjetje sklenilo že zadevne pogodbe z velikim italijanskim industrijskim podjetjem «Montecatini». V kamnolomih je trenutno zaposlenih okoli 60 delavcev. Podjetju primanjkuje za sedaj kamnoseških strojev in naprav, pričakovati pa je, da se bodo te ovire v kratkem popolnoma odstranile. Mnenje tujega strokovnjaka o jugoslovanski petletki K. Myrdal, izvršni tajnik Evropskega gospodarskega komiteja in načelnik gospodarske komisije Organizacije združenih narodov, je izjavil, da je prepričan, da bo Jugoslavija izvršila petletko, ki vsebuje načrt za industrializacijo. Po Myrdalovem mnenju bi Jugoslavija izvrši a petletni plan tudi brez sodelovanja z zapadntmi evropskimi državtmi, čeprav z večjimi težavami. Po raznih sestankih, ki jih je imel z jugoslovanskimi trgovinskimi in gospodarskimi predstavniki, je Myrdal opustil svojo prvotno skepso v pogledu izvršitve petletnega plana in prišel do prepričanja, da se da petletka dejansko izvršiti spričo navdušenja, ki vlada pri njenih Izvršiteljh. Myrdal je dodal, da ni nikakršne zveze med Evropskim gospodarskim komitejem in Marshallovim načrtom. Ta loči države v dve skupini, medlem ko Organizacija združenih narodov združuje svet. Me narodov silnejSe kakor naklepi Šovinistov Anglija išče zveze z „vzhodnimi državami* 1 Razvoj zunanje trgovinske politike v zadnjih tednih dokazuje, da so življenjske potrebe narodov nujnejše in silnejše kakor pobožne želje raznih šovinistov na ozko egoistični ali nacionalistični osnovi, ki bi radi dokončno razbili svet v dva gospodarsko in politično ločena bloka. Sama trgovinska politika Velike Britanije, ki jo. narekujejo pač potrebe angleškega naroda in kj gre dalje po tej realistični poti, predstavlja najboljši odgovor pravim poklicnim sejalcem razdora in rnržnje, ki jih je dovolj tudi v našem mestu in ki so dvignili glave posebno po razbitju londonske konference, računajoč, da nastopa še ugodnejša konjuktura za zadovoljitev njihovih ambicij. Anglija pmreouje zivu m surovin, predvsem lesa iz »vzhodnih« držav ter si pri trgovskih pogajanjih s Sovjetsko zvezo. Jugoslavijo in Romunijo vztrajno prizadeva, da bi našla kritje za te s/voje -nujne potrebe prav tam, kjer to najbolje ustreza njenim koristim. Ameriški novinar Vincent She-ean je postavil angleškemu ministru zq prehrano Stracheyu vprašanje, ali ne bo različno sovjetsko pojmovanje vloge trgovine oviralo razvoja trgovinskih odnosov med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Strachey je odgovoril: Ne vidim razloga, zakaj ne bi mogla Velika Britanija trgovati z Ameriko na način, ki ga želijo ZDA, in s Sovjetsko zvezo na način, ki ustreza tej. Nikakšnega razloga ni, iz katerega ne bi mogli izmenjavati svojih izdelkov z Rusi prav tako kakor z Američani ali z Argentinci ali z Avstralci. Mi moramo uvoziti velike količine lesa. Pred zaključkom sovialsko-angltih pogajanj V začetku decembra je nenadoma odpotoval v Moskvo Harold Wilson, ki je vodil angleško delegacijo med trgovinskimi pogajanji s Sovjetsko zvezo do preloma. Cez nekaj dni se je; vrnil v London z vestjo, da sq pogajanja v bistvu že zaključena. Trgovinski sporazum s Sovjetsko zvezo pomeni za Anglijo veliko olajSavo .glede ptredkrbe z živili, predvsem z žitom, in to prav v «trenutku, ko so pogajanja s Kanado in Dansko obtičala. Pri sovjetskerangleških trgovinskih pogajanjih so nastale težave zaradi sovjetske zahteve, da Anglija dobavi naročene stroje v določenih rokih in da podaljša plačilni rok za predvojne, kredite. Angleži so sedaj lahko pristali na prvo zahtevo, ker se je stanje njihove industrije v zadnjem času 'zboljšalo in ker novi finančni minister Cripps z vso silo pospešuje izvoz. Tako bodo Angleži spomladi že lahko dobavljali stroje v istem razmerju kakor Sovjetska zveza žito in les. Glede podaljšanja plačilnega roka angleških predvojnih kreditov proti 0.5 odst. obrestim je. bil dosežen kompromis. Načrt za izvoz sovjetskega žita in lesa je bil izdelan že poleti in angleški gospodarstveniki obžalujejo, da ni bila pogodba takoj sklenjena; Anglija bi bila lahko prihranila mnogo dolarjev in o-stala manj odvisna od ameriških financ. Glasilo visoke angleške finance »Financial Times« sicer kritizira sporazum v nekaterih podrobnostih, vendar ga v celoti pozdravlja kot korak k poboljšanju preskrbe z živili in surovinami. Jugoslovansko-angleSka trgovina 1 milijard lir Lopdonski »Observer« poroča, da so bila v Londonu srečno zaključena trgovinska pogajanja med Anglijo in Jugoslavijo, kar bo objavljeno v najkrajšem času. Kakor trgovinsko pogodba s Sovjetsko zvezo, tako sloni tudi pogodba z Jugoslavijo na osnovi izmenjave blaga. Vrednost blaga, ki bo zamenjano v teku štirih let, bo znašala okoli 50 milijonov funtov (100 milijard lir). Velika Britanija bo dobavila Jugoslaviji stroje, predvsem tekstilne in lokomotive. Jugoslavija bo izvažala na Angleško predvsem les. Na poti so že večje pošiljke jugoslovanskega jamskega in gradbenega lesa v vrednosti okoli 2 milijona funtov. Poleg tega bodo Angleži uvažali iz Jugoslavije koruzo, meso, mlečne izdelke, celulozo, sadje, vino in likerje. List dodaja, da je bil dosežen sporazum o trgovinski pogodbi ne glede na vprašanje odškodnine za angleško podržavljeno imetje v Jugoslaviji. Po mnenju tega lista predstavlja to za Jugoslavijo velik uspeh. Angleži so se spočetka upirali uvozu orehov, 1/laSe uoSMlo m leto 1948 NOVO LETO NAJ PRINESE GUVERNERJA IN Z NJIM KONČNO UVELJAVLJENJE MIROVNE POGODBE S TRŽAŠKIM STATUTOM; ZAČETEK USTAVNEGA ŽIVLJENJA NAJZANESLJIVEJSEGA POROKA GOSPODARSKE OSAMOSVOJITVE STO-ja IN SAMONIKLIH ŽILAVIH POBUD, DOMA IN NA TUJEM, ZA ZAŠČITO KORISTI IN PROSPEH TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA. UREDNIŠTVO Logika uredbe o imenih Uredba anglo-am e riške VU, ki ne razveljavlja fašističnega zakona o prisilnem počtaljančenju družinskih imen, '•temveč daje prizadetim samo pravico, da. zahtevajo vzpostavitev prvotnega imena, ima tudi drugi nedostatek: da namreč določa zal vlaganje prošenj rok treh mesecev. Ne gre samo za vprašanje, ali je ta doba prekratko odmerjena glede na izpolnitev formalnosti, ki jih zahteva zakon, temveč tudi za načelo■’ Kako je mogoče v demokratično urejeni državi postavljati roke državljanom, po izieku katerih ne bi imeli več možnosti zahtevati priznanje najelementarnej-še pravice, da namreč po svoji volji rabijo lastni priimek, ki so ga podedovali. Po vsem tem bi se po preteku treh mesecev avtomatično zopet uveljavil fašistični zal:on '"n nad storjenim nasiljem pregatila zavesa. Kratko razveljavljenje fašističnega zakona bi pomenilo mnogo preprostejšo rešitev in — kar je v danih tržaških razmerah še pomembnejše —< javno obsodba fašističnega nasilja. Poleg zasebnikov je fašistični zakon pogodil vrsto tvrdk, ki bi jih takšna uradna obsodba vsaj deloma osvobodila organiziranega terorja tistih šovinistov, ki se znašajo nad napisi slovanskega izvorni Kavčuk na svetovnih tržiščih Sintetični kavčuk še vedno uspešno konkurira naravnemu proizvodu. Med drugim so ZDA sklenile povečati notranji konsum' umetnega kavčuka na eno tretjino količine celokupne potrošnje gumijastih proizvodov. S tem je posebno prizadeta Anglija in njene kolonije, ki so si obetale velike dobičke od izvoza naravnega kavčuka na ameriško tržišče. Ko je padla pred nekaj meseci cena naravnega proizvoda pod ceno umetnega, so ameriški industrije! zahtevali protekcionistične ukrepe za zaščito domačega sintetičnega kavčuka. In dejstvo je, da so danes tudi vladni krogi prepričani, da je potenciranje industrije sintetičnega kavčuka dvakrat koristno Združenim državam: prvič za krepitev lastne industrije in drugič, ker bo Amerika na ta način zaradi zmanjšanega povpraševanja na svetovnih tržiščih lahko uvažala naravno prvino posebno z Daljnega vzhoda po nizkih cenah. vina in likerjev, ki jih ne smatrajo za tako potrebne, a so pozneje popustili. Z druge strani so Jugoslovani popustili glede točno določenih rokov, v katerih bi Angleži morali dobaviti stroje, ki so Jugoslaviji potrebni v smislu petletnega plana. Angletaminska pogajanja Po poročilih iz Bukarešte napredujejo ugodno pogajanja med Anglijo in Romunijo za sklenitev trgovinske pogodbe za leto 1948. V tem letu bo med obema državama izmenjanega blaga za 14 milijonov funtov. Romuni zahtevajo od Angležev železniški material, baker, jeklo, stroje in opremo za petrolejsko industrijo, Angliji pa ponujajo predvsem pšenico, razna živila in les. Problem javnih del na STQ-ju Agrarna politika angloameriske VU Gospodarsko-socialm Jstra je bogato založena ; Kmetijstvo ; in gospodarstvo ne zavzemata na Tržaškem ozemlju one važnosti, ki jo upravičeno pripisujejo ., industriji in trgovini, ob katerih ..se. je Trst povzpel do današnjega gospo-' darskega položaja. Vsekakor pa bi bilo iz mnogih razlogov neupravičeno zanemarjati in podcenjevati te osnovne panoge gospodarstva, ker. iščemo lahko samo v skladnem raz-'f' voju Vseh strok človeške dejavnosti podlago za gospodarski pròcvit vsega prebivalstva. Pravilno usmerjenj agrarna politika v okviru splošnega gospodarstva bi morala zaradi tega že danes spa-' dati med važne postavke vodilnega ' programa'odgovornih činiteljev. Nad vse važno pa bi bilo naslanjati ta program na osnovo urejenega in planiranega gospodarstva. Med vsemi objekti tvorijo zemlji- - ška žboljševalna dela morda najpo- - ipembnejšo stran državne agrarne . politike: v tem primeru pridejo nameni državnih organov do neposrednega izraza, nasprotno, pa se iz akcije upravnih organov da precej točno sklepati o njihovih smernicah in težnjah. O agrarnih zboljševalnih (melioracijskih) delih, ki jih je podvzela . anglo-ameriška vojaška uprava, so v vseh tukajšnjih časopisih že mnogo pisali, posebno ob nedavnem odkritju škandalozne afere pri javnih delih. Ne bo pa kljub temu odveč, če se bomo problema dotaknili iz čisto gospodarskega stališča. Kot na vseh drugih področjih je . zaupna uprava nadaljevala agrarni program po načelih in na podlagi . zakonodaje, ki so bili v veljavi za . časa prejšnjega italijanskega režima. Tudi upravna struktura je ostala v bistvu neizpremenjena. • Iz ukrepov zaupne vlade ni nikjer razvidna tendenca o kakršni koli ' preusmeritvi ali preosnovi kmetijstva in gozdarstva. Kvantitativna in kva-: litativna proizvodnja je prepuščena privatni pobudi in slučajnim okoli-: ščinam. V veljavi, je ostal obvezni .odkup .žitaric in z njim aparat kon-, trolnih in statističnih organov, ki obremenjujejo posebno sedaj spričo ' zmanjšanega obsega upravljanega ozemlja državni proračun z večjo " vsoto kot pa znaša vrednost celokupnega pridelka žitaric namenjenih obvezni oddaji. Sicer pa moramo upoštevati, da obstojajo stvarne in objektivne težko-če pri načrtnem agrarnem usmer- - jevanju malega ozemlja in da bo do tega prišlo in moralo priti le po združitvi dveh, sedaj upravno ločenih področij Tržaškega ozemlja. Prav znatna pa je bila interven-.cija anglo-ameriške uprave v gospo-. darstvo kmetijstva in gozdarstva, če jo sodimo po višini finančnih investicij. S tega vidika je finančni poseg države prav gotovo nesorazmeren s stvarnim položajem in z dejanskimi potrebami tega dela ozemlja. V prvem polletju zaupne anglo-ameriške uprave je bilo zanimanje državne uprave za kmetijstvo in gozdarstvo neznatno, čeprav je mnogo problemov v javnem in privatnem sektorju čakalo na nujno rešitev. POGOZDOVANJE IN IZSUŠEVANJE Nepričakovano in brez primernih priprav je vojaška uprava spomladi 1946 sklenila, da bo vključila v program javnih del obnovo vseh od vojne uničenih gozdnih nasadov, ki so bili last javno-pravnih ustanov. Samo v tržaški občini je bilo namreč uničenih skoraj 1000 ha gozda, ki so bili last tržaške občine. Istočasno so bila napovedana melioracijska dela znatnega obsega na močvirnatih zemljiščih v Miljskem zalivu ter ob • izlivu Soče. Avgusta 1946 pa so bili izdani novi zakonski predpisi, po katerih so bile tudi privatnim lastnikom zagotovljene znatne podpore za zboljšanje kmetij, gozdov, pašnikov ter za obnovo kmečkih gospodarskih poslopij. Pogozdovanje so pričeli najprej na nekraškem področju v neposredni bližini mesta (»Bosketo« in »Vila Julija«) na površini okoli 110 ha marca 1946 ter so dela dokončali junija istega leta. Celokupni stroški so znašali 120 milijonov lir. Rezultati po-1 gozdovanja so bili skoraj popolnoma ; negativni. Neuspehe prepisujejo strokovnjaki raznim razlogom (suša, delo privatnih podjetij, uporaba neprimernih sadik iz oddaljenih področij). Ob tej priliki ■ je bilo zasajenih okoli 600.000 drevesc, od katerih sodijo, da jih je danes ostalo pri rasti le 8 do 10%. Kljub začetnim neuspehom so naslednjo zimo in spomladi 1947 nadaljevali z delom na ozkem pasu Tržaškega področja od Tržiča do Bazovice. Zasadili so nadaljnjih 3,600.000 sadik na površini 400 ha in potrošili na ta račun 250 milijonov lir. Skupno s pogozdovanjem, a vedno v okviru javnih del so pričeli tudi z melioracijami kraških pašnikov na ozemlju tržaške občine na površini 200 do 250 ha. Predmetni stroški so bili nekaj nad 150 milijonov lir. Re- zultati pogozdovanja so bili le malo boljši od prejšnjega. V začetku decembra r. 1. so napo-. vedali, nova pogozdoralna dela v tr-. žaški okolici, katera predvidevajo saditev 900.000 sadik na površini od 180 ha. Stroški za nova dela bedo znašali okrog 100 milijonov lir. Vsa dela, razen saditve, bodo izvršila privatna podjetja. Vzporedno z opisanimi melioracijami so pričeli tudi pr-a izsuševalna dela »Pri orehu« (pri Nngerah), kjer so že dogradili, okoli 1.5 km dolg odvodni prekop ob izlivu Ospa v morje. Drugo fazo dela bodo' sedaj nadaljevali, za kar je predvidenih okoli 40 milijonov lir. 'Računajo, da bodo z melioracijo pridobili za intenzivno obdelovanje okrog . 50 ha močvirnate površine. Tudi privatnemu sektorju so se obetali ugodni pogoji za Obnovo in dvig kmetijskega gospodarstva. V ta namen je bilo predloženo na področju, ki ga je pred 1 » sept. t. I. upravljala vojaška uprava na Stotine načrtov za najmanj 300 milijonov lir. Kmalu pa se je izkazalo, da obljube niso bile sorazmerne s pričakovanjem. Načrte za objekte, ki so se bili na ozemlju, ki je bilo pozneje priključeno Jugoslaviji, so v celoti črtali, za ostale prosilce pa so prišla v poštev le nekatera melioracijska dela. Dejansko je doslej vojaška uprava odobrila podpore v SKupnem znesku 12 do 15 milijonov liri NERACIONALNE INVESTICIJE Skupne investicije za kmetijstvo in gozdarstvo v prvih dveh letih vojaške uprave znašajo okoli 750 milijonov lir, od katerega odpade na pogozdovanje najmanj pol milijarde lir. Iz vsote so izključeni upravni stroški. Številka je brez dvoma velika, če upoštevamo, da površina meliorira-nega zemljišča ne presega 1000 ha. V predvojni dobi so na pr. znašali stroški za pogozditev 1 ha kraškega zemljišča okoli 2000 lir, za izsuševanje močvirnatih zemljišč pa povprečno 6000 lir. V melioracijah, ki smo jih na kratko opisali, pa so potrošili 2 milijona lir za ha, kar pomeni, da so se dela podražila za najmanj 250-krat, medtem ko se je cena delavskih mezd in plač povišala le. do 40-krat, cen# gradbenega materiala in orodja pa največ 90 do 100-krat. Primerjave med sistemi, ki so iz faznih razlogov v prevelikem medsebojnem navzkrižju ne pomenijo sicer mnogo, vendar so značilni na- slednji podatki, ki se nanašajo na isti sektor in ki so bila ali bodo izvršena v sosednih državah v Italiji in v Jugoslaviji. V italijanskem državnem proračunu *1945-46 je bilo namenjeno za pogozdovanje le , 300 milijonov lir, za. druga melioracijska in regulacijska dela pa nekaj nad milijardo lir. Jugoslavija je v letu 1946. investirala v kmetijstvo 1 milijardo 400.000 dinarjev, v gozdarstvo pa 200 milijonov din.. Jugoslovanski petletni načrt predvideva za kmetijstvo m gozdarstvo letno investicijo v znesku 1.2 milijarde din (7.9 milijarde lir po uradem kurzu), od katere vsote odpade na kmetijstvo 85%. Ak-o bi ho tela Jugoslavija izvršiti samo. program pogozdovanja goličav m posekov (20.000 ha letno) in a-.9 bi pri tem uporabljal# tukajšnje gospodarske principe, bi potrošila letno 10 milijard lir. Izredno visoka cena melioracijskih del na eni strani in zelo slabi uspe. hi na drugi strani, so zatorej glavna karakteristika značaja, neposredne državne intervencije v kmetijstvu in gozdarstvu na anglo-amcriškem področju Tržaškega ozemlja. S tega stališča je žela tukajšnja vojaška uprava skoraj soglasne, ostre kritike. Na vse kritike so odgovorni organi vojaške uprave stalno orgovnrjai’, da je izyàjanje javnih, del le sredstvo za omejitev brezposelnosti in da imajo prednost ona dela, ki pri istih stroških zahtevajo odnosno zaposlijo največje število delovnih moči in najmanjšo potrošnjo materiala. Tem pogojem pa, po mnenju vojaške uprave sijajno odgovarjajo zemeljska me-lioracijsska dela. ' Sedaj omenjeno stališče je v bistvu pravilno, vendar je jasno, da pri tem igra važno vlogo tudi gospodarski moment in tehnično-gospodarski rezultati dela, kar pa je, kakor vse kaže, za sedanje odgovorne organe le postransko vprašanje. Vendar problema brezposelnosti ne bomo rešili samo s tem, da . bomo nudili brezposelnim rokam kramp ali lopato in izrabljali njihovo delovno silo brez določenega cilja in brez stvarnega programa. Mnogi agrarni problemi čakalo rudi na malem obsegu Tržaškega ozemlja na ustrezno rešitev in državna intervencija je v tem primeru potrebna. Zaželenega uspeha pa ne bo mogoče doseči kljub sorazmerno ogromnim finančnim sredstvom, če ne bodo odgovorni činitelji izbrali prave poti na osnovi načrtnega in smotrnega gospodarstva. O. Značilnosti kapitalističnega gospodarstva Znani angleški lastnik ladij Jack Billmeir, glavni lastnik in ravnatelj družbe »Stanhope Steamship Co.«, je dosegel izreden uspeh v zadnjem poslovnem letu, ki ga je zaključil 30. sept. Bilanca izkazuje 495.689 funtov dobička, t. j. 109.044 funtov več kakor lansko leto. Od tega je plačal za takse 178. 872 funtov, medtem ko je 190.000 funtov šlo za odpis vrednosti ladij. Vrednost posamezne prvotne delnice znaša nominalno 1 šiling, junija pa je prodajal nove delnice po 22 šilingov 6 nem jev. Dividenda, ki jo je zdaj izplačal, predstavlja 125% v primeri s ceno posamezne delnice (22 šilingov 6 penijev). Značilno je, da je upravni svet londonske borze junija odbil prošnjo Jacka Billmeirja, da bi njegove delnice kvotirale na borzi, ker je bil rpnenja, da nima delo-mi načrt njegove družbe dovolj solidne osnove. 60 LJUDI ZGUBILO 5 MILIJARD LIR Nedavno se je v Londonu sestalo 60 Angležev, ki so. v družbi s 6.040 drugimi državljani vložili 3,250.000 funtov v družbo za pridobivanje zlata »South Afričan Company«, New Union Goldfields, da bi zaščitili svoje koristi. Delnice, ki so jih pred nekaj meseci plačali po 30 šilingov, so zdaj vredne komaj po 7 šilingov 6 penijev. Neki londonski strokovnjak je izjavil, da so vse te investicije v glavnem zgubljene, tako da so ti ljudje v teku nekaj mesecev zgubili 2,437.500 funtov, to je okoli 5 milijard lir. prekomorske dežele (v Levant, Ameriko in Afriko), čez italijanske luke. Takšne pošiljke se morajo odslej odpravljati čez Reko. Ti prednisi veljajo tudi za promet v obratni smeri. KANADA — NOV TEKMECL NA MORJU Kanada, ki je imela pred vojno komaj 15 ladij, jih ima danes že 800. Ladje gradi v lastnih ladjedelnicah, ki prejemajo že naročila iz vsega sveta, posebno pa iz Francije. ITALIJANSKA PROGA MED TRSTOM IN LEVANTOM «Giornale di Trieste» poroča, da namerava italijanski brodar iz Neaplja Achille Lauro uvesti, poEenši . z novim letom redno pomorsko . službo z dvema motornima ladjama med Trstom in Levantom, s pristajanjem v Aleksandriji, Hajfi, Bejrutu, v turških pristaniščih in v Pireju. Lauro bo verjetno uvedel tudi progo med Trstom in Genovo s. pristajanjem' ob Siciliji. Trgovina med Jugoslavijo in Ital! 560 MILIJONOV LIR PASIVE ZA ITALIJO Po poročilih italijanskega tiska je Italija v prvem polletju 1947 uvozila iz Jugoslavije za 1.340.038,000 lir blaga, izvozila pa v Jugoslavijo za 779,702.000 blaga. Njena pasiva so torej 560.336.000. MADŽARSKE POŠILJKE V LEVANT Italijanska gospodarska lista »II Globo« (Rim) in »II Commercio 24 ore« (Milan) poročata iz Genove, da se tamkajšnji gospodarski krogi razburjajo zaradi .odredbe direkcije madžarskih železnic, ki prepoveduje odpravljanje pošiljk, namenjenih v LETOŠNJI BOŽIC V JUGOSLAVIJI. «Journal de Genève (27. dec.) prinaša poročilo Reuterja o praznovanju letošnjih božičnih p ra z. nikov v raznih državah. V Jugoslaviji s0 bile letos slaščičarne bogato založene, ker je sladkor poleg racionira n ih obrokov . v prostj prodaji. Tudi sicer so letos trgovine polne raznih izdelkov, ki jih lansko leto ni bilo dobiti. V prost' prodaji so zdaj tudi tkanine, kr si jih kupci lahko nabavijo po mil; volji. ZA PRIZNANJE TOVARNIŠKIH ODBOROV V ITALIJI Odposlanci italijanskega delavstva so na prvem kongresu tovarniških odborov zahtevali pravno priznanje. odborov,, ki se morajo , ustanoviti pri vseh podjetjih z nad 250 delavcev. Borba za priznanje tovarniških odborov vodi Glavna italijanska zveza dela (Confederazione Generale Italiana del Lavoro), medtem ko je nasprotna stran Confederazione Industria Italiana. Vlada je našla pot iz zadrege z imenovanjem komisije, «ki naj izdela predloge o sodelovanju ' delavstva pri vodstvu industrijskih podjetij z namenom, da se delo dvigne gospodarsko in socialno in v skladu z zahtevami proizvodnje. » ANGLEŠKO DELAVSTVO ZAHTEVA VIŠJE PLACE Izvršilni odbor angleške komunistične partije je sklenil, da komunistično delavstvo, ki je posebno močno zastopano v rudarstvu, gradbeni industriji in električnih podjetjih, ne bo več podpiralo politike laburistične vlade, temveč bo stopilo v borbo za povišanje plač ne glede na stališče vlade. Tajnik partije Harry Polliti je dodal, da delo angleškega delavca ne gre več v prid Velike Britanije in ljudstva, temveč služi koristim ameriške politike, odkar se je Velika Britanija pridružila Marshallovemu planu. Delovni program partije vsebuje med čisto političnimi zahtevami tudi točki: 1. obramba življenjskega! standarda delavskega, razreda, in pip ozidja proti vsaki .žrtvi ter 2. povišanje plač zaradi povišanja življenjskih stroškov. TRZASKÀ DRUŽINA POTREBUJE 48.000 LIR NA MESEC »Unità operaia«, glasilo Enotnih sindikatov, v Trstu, prihaja na podlagi ankete, ki jo je' izvedlo uredništvo, do zaključka, da potrebuje tržaška delavska družina povprečno 48.204.90 lir na mesec. List navaja podatke Za prehrano, obleko in obutev. z dragocenim kamnom Seznanimo se z gradbenim kamnom, ki ga lomijo v Istri ter kraji, kjer so kamnolomi raznih vrst tega kamna. Ze sedaj pripominjam, da so nekateri kamnolomi na Tržaškem”'ozemlju, večina kamnolomov je pa v Jugoslaviji. Najboljši je je vsekakor kamen, ♦ki ga lomijo ob L-imski -dragi pri Vrsarju in |e nekih- drugih krajih na istem področju, Naziv «najboljši» gre temu — vrsarskemu kamnu — predvsem zato, ker je vsestransko uporabljiv v stavbarstvu ter je izredno odporen, trd in trden, Posebnost vrsarskega kamna je to, da ga ne razjeda mofska voda in je zato predvsem primeren za pomorske zgCatibe. V Italiji' je" znan po imenu «pietra di Venezia». To pa zato, ker so Benetke zgrajene z vrsar-skim kamnom. Zelo primeren je tudi za notranjo opremo . prostorov, to je za oblaganje sten kakor tudi kot sestavni del pohištva. Vrsarski kamen namreč lahko zelo -lepo brusimo in poliramo, s svojim prijetnim barvnim tonom in zanimivo risbo pa daje lep videz. Lesk ohrani tudi na prostem. Vse vrste vrsarskega kamna so preprežene z zobčastimi črtami, ki nam dajo, slutiti, da hi bila v kamnu zobata razpoka. Vendar ni to nikaka napaka kamna, ta značilna črtovitost kamna nima prav' nikakèga vpliva na 7 trdnost, kamnu pa daje prav: poseben izraz. - - • Obstojajo štiri vrste vrsarskega kamna: vrsar — slonokoščen (Ornerà — avorjo), vrsar — zelenkast (Orsera — verdina), vrsar — rumen (Orsera — gialla), in vrsar — žilnat (Orsera — venata). Slonokoščeni vrsarski kamen ima barvo slonove kosti, lomijo ga. pri Vrsarju (Orsera). Prav tako 'lomijo tam tudi zelenkasti vrsarski kamen. Rumeni vrsarski kamen se razlikuje od zelenkastega le po barvi. V bližini Kirminjaka pa pridobivajo žilnat vrsarski kamen. Za to vrsto je značilno, da je preprečena z žilnato razvejeno rjavo barvo. Vsi ti kamnolomi so v Jugoslaviji. V njih lomijo kamen na površju. V Jugoslaviji je tudi kamnolom pri Balah. Tam dobivajo istrski rumeni kamen. Na polirani površini te vrste istrskega kamna so rumenorjave lise zaokrožene oblike in to nam da vtis, kakor da bi imeli pred seboj brušen konglomerat. Lep prometa NOVA BOROVNIŠKA PROGA Dne 21. dec. so izročili prometu novo železniško progo med staro postajo v Borovnici in Preserjem. Kot znano, je bil star viadukt pri Borovnici uničen med vojno zaradi bombardiranja, še prej pa je povzročal tehnikom mnogo preglavic zaradi nestanovitnosti temeljev, na katere se je konstrukcija naslanjala. Po osvoboditvi se je jugoslovanska železniška uprava odločila za velikopotezno rešitev problema iz gradnjo nove 11,3 km dolge obnozne železniške proge. Pri Preserju se v smeri Trsta proga odcepi na desno ter poteka nato po dolini mimo vasi Brega do nove postaje v Borovnici, od koder se nato z vzponom 11 0/00 dvigne do stare postaje v Borovnici. Pri graditvi proge so naleteli na velike težave, ker trasa poteka deloma po kamenitem terenu (izkopati so morali 9 velikih vsekov), deloma pa po močvirnatemu zemljišču, kjer so se nasipi stalno pogrezali. Z dovršitvijo nove' proge se je odstranila težka zapreka začasne proge, na kateri je bilo treba zaradi visokega vzpona (33 0/00) vlake potiskati. Kljub temu da se je dolžina proge podaljšala od stare predvojne za 3,2 km, bo nova tehnična izpopolnitev znatno povečala prometno zmogljivost te najvažnejše prometne žile med Trstom in njegovim zaledjem. MEDNARODNI ZSLEZNISICI PROMET Na železniški konferenci, ki se id sestala oktobra t. 1. v Istaimbu-lu, jo bilo sklenjeno, da bo «O. rióni Express» podaljšan Od Budimpešte do Beogarda in Bukarešte preko Češkoslovaškega ozemlja. Nov mednarodni vlak, znan pod imenom «Baltic Orient Express», ♦bo vozil čez Češkoslovaško. (Bo-ihiumin - Zilina - Galanta - Par-kan). Po dogovorih med češkimi in avstrijskimi železnicami bo spomladi ustanovljena nova brza železniška zveza Košiče - Bratisla. va - Dunaj. PROMET MED SZ IN ŠVICO V Berlinu se pogajajo predstavniki sovjetske vojne uprave in . švicarskih železnic o ureditvi prevoza med sovjetsko upravno cono jn Svico. Pogajanja se vršijo na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen že poleti in ga je treba zdaj obnoviti. Po dosedanji mednarodni praksi bi se moralo nemško blago namenjeno v Svico prevažati z nemškimi vozovi, Sovjetska delegacija ni sprejela tega predloga, ker vlada v Nemčiji veliko pomanjkanje prevoznega materiala. V smislu dogovora, ki je bil sklenjen poleti, dajeta obe državj na razpolago vsaka polovico potrebnih vozil, To stališče bo prevladalo tudi zdaj. BENETKE - ŠVICA Švicarski pomorski izvedenci preučujejo možnost ustanovitve redne plovne zveze med Benetkami in Vzhodom. Prevoz blaga iz jadranske luke v Svice bi vršili po rednih avtomobilskih progah. je istrski rumeni kamen, vendar je zelo .občutljiv za razne vremenske vplive. Zato ga uporabljam#) predvsem za notranja dela. Tega kamna ne pridobivajo na površju kakor Vrsarski kamen: Toda ti. kamnolomi, so globoki največ 10 m. Zelo značilni sp .pa kamnolomi pri Sv.Stefanu, v katerih lomijo kamen, imenovan «Sv. Stefan». Tudi ta kraj je v Jugoslaviji. Doslej smo videli, v Istri kamen tik pod zemeljskim da pridobivajo na Krasu, oziroma površjem ali pa v jamah, ki dosežejo tudi precejšnjo globino. Pri Sv. Stefanu so pa prav pošebne vrste 'kamnolomi: v notranjost zemlje so izkopani roči, v katerih- odločajo od kamenine kvadre tega kamna. Zdrav kamen je namreč približno 15 m pod površjem hriba,- Po prostranih rovih pridemo tako do dobrega kamna. Tudi kamen «Sv. Stefan» je pobarvan s toplimi barvnimi toni: o-snovna barva je rjavo — rumena ter posuta z malimi rumenkastimi ; lisami, oziroma pikami. Omenjeni kamen uporabljamo za notranja in zunanja dela. Zelo lepo ga- poliramo, lesk je stalen. - Tudi kiparji radi uporabljajo ta kamen. V bližini Pulja so velikanski skladi puljskega kamna. Gornje plasti puljskih kamnolomov so luknjaste, spodnje so pa goste. Kamen iz zgornjih plasti uporabljamo :za ,.ž\i- ! nanja dela, kamen ki ga lomijo od spodnjih skladov, je pa primeren zA notranja dela. Puljski kamen -je bel, 'mehek in. neprimeren za poli- . ranje. . V Jugoslaviji. so tudi, pri Pazinu kamnolomi dveh, , zelo podobnih vrst gradbenega kamna, ki sta znani po imenu mandljevec (mandort lato) in pazinski granit. Pazinški kamen je konglomerat. Brušena površina mandljevca je taka, kakor da bi bila posuta z narezanimi mandlji. Obstojata dve vrsti mandljevca: rumeni in zelenkasti. Kakor že ime ' pove, se razlikujeta ti. dve vrsti po barvi. Pazinski granit je prav tak kakor mandljevec, od njega se loči le po tem, ’ ker je iz manjših sestavnih delov. V pazinskih kamnolomih je največ mandljevca, le manjše plasti so iz pazinskega granita. O-be .vrsti lomijo na površju. Mandljevec, kakor tudi pazinski granit obdržita lesk, uporabna sta za notranja, kakor tudi za zunanja gradbena dela. «Grožnjami je ime kamnu, katerega kamnolomi so pri Grožnjanu na Tržaškem ozemlju. Ta kamen je pri hipnem pogledu podoben onemu, iz Sv. Stefana. Na površini grožnjan-skega kamna so doka.i velike lise, ob rus kamna iz Sv. Stefana je pa pikčast. Bistveno se pa razlikujeta ti vrsti po svoji kakovosti. Gro-žnjanski kamen ni primeren za gradnjo ip oblaganje zunanjih zidov, temveč le za notranja dela. Ta kamen vsebuje žile, ki postanejo črne. Grožnjanski kamen kaj rad poči po teh žilah. V kamnolomih pri Grožnjanu pridobivajo na površju gradbeni kamen. To je le bežen pregled in najosnovnejši opis gradbenega" kamna, ki nam ga nudita Kras in Istra. Po večini so vsi našteti kamnolomi bogato založeni s tem dragocenim gradivom in ni nevarnosti, da bi jih kmalu izčrpali. Ze Rimljani so cenili kraški in istrski kamen, dandanes je znan širom sveta. Prav sedaj, ko so v glavnem dovršena najnujnejša obnovitvena dela ter se bodo zopet gradile nove palače, nastopa tudi za kamnoseke nova doba dela in u-stvarjanja. Ing. M. P. Tehnične novosti REVOLUCIJA V »NYLON U« Iz New Yorka poročajo, da je podjetje »Textron Ine.« uvedlo nov postopek pri izdelavi nogavic tipa »nylon«, ki pomeni popolno revolucijo dosedanjega načina iz. delave ženskega per-Ea. Nove no. gavice bodo bolj odporne kakor vse dosedanje svilene nogavice. NAPREDEK proizvodnje aluminija NA MADŽARSKEM S SOVJETSKO POMOČJO Madžarski finančni minister Ivli-klos Nyaradi je izjavil, da bo Madžarska s sodelovanjem Sovjetske zveze zgradila najmočnejšo industrijo aluminija v Evropi. Sovjetska zveza bo vložila velike Rapitale za izgradnjo te industrije. Minister je dodal, da je dosegel ta uspeh pri pogajanjih, ki jih je vodil v Moskvi. TUDI V JUGOSLAVIJI BODO PRIDELOVALI JOD IZ ALG Kmetijski znanstveni zavod v Ljubljani je preizkušal kako bi pro -izvajali jod iz raznih vrst alg, in ugotovil, da daje alga «Fucus vesi-cuiosus», ki je je veliko v Jadranskem morju, 125 miligramov joda na kg suhe snovi, kar je že znatna količina. Omenjeni zavod je že stopil v zvezo z oceanografskim institutom v Splitu, s katerim bo ustvaril temelje za poizvodnjo joda iz alg. Te proizvodnje niso še doslej v Jugoslaviji poznali. Proizvodnja joda bo koristila ne samo ljudskemu zdravju, temveč tudi živinoreji. Poizkusi z jodokalcijevimi prepara- ti so dali namreč v živinoreji že lepe uspehe. NAPREDEK SOVJETSKE SINTETIČNE INDUSTRIJE Sovjetski znanstveniki so dosegli velike uspehe pri proučevanju kemičnih in fizikalnih pojavov pri celulozi in drugih sestavinah lesa. Proučevanje molekula celuloze je prineslo tudi praktične rezultate, ki bodo omogočali pridobivanje umetnih vlaken po mnogo bolj racionalnih postopkih. Tako bo proizvodnja umetnih vlaken leta 1950, po izvedbi petletke 46-krat večja, kakor je bila pred vojno. Ta količnik povečanja je večji kakor v kateri koli drugi vrsti sovjetske industrije. KANADSKA PŠENICA V CSR V pristanišču Lovosice na Labi (severno od Prage) razlagajo z ladij 700 vagonov kanadske pšenice. Ta pšenica prihaja od UNRRA-e in bi morala biti dobavljena Češkoslovaški že lani. . Zaradi dobrega gospodarskega položaja se je Češkoslovaška lani te pšenice začasno odrekla v korist Poljske in Francije. MEDNARODNI REGISTER ZA LADJE V ROTTERDAMU V Rotterdamu bodo ustanovili mednarodni register za ladje, plovejo po Renu. Register bo zasebnega značaja. Začasno bod° sestavili seznam ladij na Renu v Strassburgu. • i’SSS'ì SSÌtA^ÌÌSS^SU 1 Svetovna proizvodnja volne ■ Angleški koncern diktira cene Časopisna kampanja v Italiji in deloma tudi v Trstu za znižanje cen tkaninam je ostala brez učinka. Po tržaških trgovinah zapaziš tu pa tam tablice z mamljivimi . napisi, kakor «5-10% ; popusta», toda kje imaš osnovo, da bi se lahko prepričal, da je ta popust dejanski, to je, da pomeni resnično znižanje v Primeri z dosedanjimi cenami? Niti sami trgovci ■ se v: današnjih nestalnih razmerah na italijanskem trgu in borzi he fiiòrejo pravilno' orientirati, kaj še le potrošniki. Pustimo za zdaj ob strani vprašanja, kakšna je dejansko stanje na italijanskem tržišču, kakšen je položaj italijanskih proizvajalcev, s kakšni-~mi zalogami blaga razpolagajo -in kako so denarno podprti, in poglejmo, kakšno je stanje na Svetovnem trgu, n.pr. na trgu z volno, o katerem imamo podatke iz zanesljivih virov. Cene surove volne, ki so se v ’ zadnjih mesecih stalno dvigale, ne kažejo prav nikakšne težnje za znižanje. Cene pridelka 1946-47 so šle navzgor in cene -za sezono 1947-48 so ostale na doseženi višini. trgovina z volno v rokah ANGLEŠKEGA KONCERNA Svetovno tržišče še vedno obvlada angleški imperijski koncern «U-nited Kingdom - Dominion Wool Disposate», v katerem so poleg Velike Britanije zastopani tudi domi-nioni (Avstralija in Nova Zelandija), kakor kaže že samo ime. Proizvodnja volne v Avstraliji in Novi Zelandiji odločilno vpliva na tvorbo , cen na svetovnem trgu. " Za čas'a vojne," ko Sta bili Avstralija in Nova Zelandija odrezani od mnogih tržišč, je Velika , Britanija kupila, po stalnih cenah všo njuno Proizvodnjo, računajoč na konjuktu-fo po .vojni. Tako je Velika Brita-hija ob koncu vojne razpolagala z -zalogo 10 milijonov bal volne. Tudi v letu 1945-46 je ostal v veljavi sistem stalnih cen določenih med ■ Veliko Britanijo in dominioni, nato Pa je bila trgovina izročena orne djemu koncernu. S tem je postala svobodnejša, toda koncern je uvedel -«minimalne» cene, dà bi' zavaroval svoje koristi. To se pravi, če se je Približevala nevarnost, da bi cena surove volne padla izpod te «minimale», je koncern takoj umaknil s tržišča Ustrezajočo količino volne. POVOJNA KONJUNKTURA Takoj po vojni je res nastopila izredno ugodna konjunktura za vol-np, ker‘je Evropa po šestletni borbi ostala skoro naga. Velika Brita-dija in dominioni so od svojih 10 milijonov bal v prvi povojni sezoni Prodali že 4 milijone bal in poleg tega še pridelek dominionov 1945-46 lokoli 4 milijone bal). Med zadnjo Sezono 1946-47 so se zaloge zmanjšale na 4,5 milijona bal. Koncern ie do letošnjega božiča stavil v prodajo okoli 600.00 bal, tako da računajo, da bo v začetku novega leta imel v svojih zalogah še okoli 4 milijone bal. Približno toliko znaša navadno Pridelek volne Avstralije in Nove Zelandije. V naslednji razpredelni-ci Podajamo proizvodnjo (v balah) Avstralije in Nove Zelandije v zad- njih letih: Sezona 1937-38 1939-40 1943- 44 1944- 45 1945- 46 1946- 47 Nova Avstralija Zelandija 3,338.038 855.138 3,669.400 887.971 3,708.212 943.283 3,175.618 1,055.686 2,895.391 1,031.952 3,025.069 1,060.608 Sele v zadnjem letu se je proiz-vodnja avstralske volne, imenova-' ne «merino» občutno povečala. V Prejšnjih letih jo je namreč hudo Prizadela suša, ki je razsajala tudi v Južni Afriki. Po zadnjih podatkih Proizvodnja narašča v Avstraliji tudi letos, toda silno počasi. V No-p* 1 Zelandiji je nastopila stagnacija. Poročila iz angleških dominionov govorijo o povečanju prdizvajalnih stroškov, ki so nastali tudi zaradi ega, ker so bile plače, povečane. Izvoz avstralske volne v zadnjih dveh letih se je razvijal (v tisoč nalah) tako-le: Država 4ncUaitanUa Belgija Italija ZDa Ostale 1945-45* 1946-47 790.1 616.6 293.7 597.4 207.1 525.7 17.0 354.4 936.9 1,024.3 73.3 235.8 skupaj 2,318.1 3.352.2 Glavni odjemalci avstralske volne so torej Velika Britanija, evropski kontinent in ZDA. Računajo, da osta Evropa in Vel. Britanija še nadalje kupovali večje količine av-ralske volne. Glede ZDA pa to ni gotovo. Ameriška vlada namreč že azpolaga s precejšnjimi količinami 0 ne. Število ovac je v Ameriki ied vojno sicer padlo, vendar se meriški proizvajalci čedalje bolj Pirajo uvozu iz Avstralije. Kljub v rTlu je konjunktura za avstralsko , ° no še vedno ugodna, še posebno, er se je Avstralcem v zadnjem ča-U °dPrl tudi japonski trg. protest ameriških tovarnarjev ^druženje ameriških tovarnarjev s lnemh tkanin je v posebnem pl-zu ’ naslovljenem na ministra za nanje zadeve Marshalla, odločno protestiralo proti znižanju carine a uy_oz volne, kakor ga je sprejela ko e,r'ška delegacija na mednarodni rod renCi za Pospeševanje medna-, "e trgovine v Ženevi. Osnovna 'na 34 stotink za funt surove volne je bila znižana na 25,5 stotinke. Tovarnarji ugotovljajo, da takšnega znižanja ameriški kongres doslej še ni sprejel v nobenem primeru. Ta... koncesija ZDA v Ženevi spravlja v. nevarnost ameriško proizvodnjo volne, NOVE VRSTE VOLNENIH TKANIN V zadnjem času se angleški indu-strijci in;/nanstveniki trudijo, da bi • izpopolnili volnene tkanine in na ta način sebi zagotovili prvenstvo v svetu na tem področju. Društvo za ■raziskovanje volne v TorridOnu je odkrilo nov tip volnene tkanine, ki napravlja vtis svile. Na univerzi y Leedsu se je strokovnjakom posrečilo prevleči volneno tkanino s posebno vrsto vlakna, kar omogoča, proizvodnjo nove volnene tkanine, ki je razmeroma še lažja. Družba «SilkeJ1-» proizvaja po tem postopku tkanino, ki tehta 28,3 gr pri velikosti 0.9 kv. m. Volnene plahte bodo za 50%lažje kakor doslej, a pri tem-dvakrat Toplejše. TRGOVINA S TKANINAMI V TRSTU znižanja cen ni/ Tržaška trgovina s tkaninami vseh vrst' je še vedno odvisna od italijan- skih tovarnarjev in grosistov. Edino iz Svice prihajajo pošiljke vezenin. Pri cenah na drobno je nastopilo v primeri z lanskim letom malenkostno znižanje, ki gre pri volnenih tkaninah do 10%, Same tovarne ne ponujajo blaga po znižanih cenah, ker je večina še vedno dovolj močna, da lahko vzdrži'-.pomanjkanje kreditov, ki nastopa ikot posledica finančne politike italijanske' vlade; pač pa so cene pri posameznih trgovcih za malenkost nazadovale zaradi individualnega presojanja celotnega stanja in včasih tudi zaradi trenutne finančne zadrege posameznih trgovcev. Trgovci s tkaninami splošno tožijo o mrtvilu, ki se po njihovem mnenju javlja tudi kot posledica kampanje za znižahje cen. Volneno blago za moške obleke: srednje kakovosti stane na drobno 4 do 5000 lir meter, boljše' vrste pa 5 do 8000 lir; slabše vrste se dobijo od 3000 lir navzgor. Fino sukno za suknje stane tudi do 12.000 lir meter. Tržaški trgovci, ki so nekdaj delali ne samo s celo Julijsko krajino, temveč tudi z Jugoslavijo, pogrešajo kupcev iz zaledja in so mnenja, da bi jim svobodna trgovina med angle-ško-ameriškim in jugoslovanskim pasom TO-ja prinesla veliko, olajšavo. TKANINE , Italijanska tekstilna proizvodnja vztraja še vedno na starih cenah. Trg je dobro založen in ni opaziti živahnejših kupčij. Najnovejši pomladanski vzorci finejšega moškega blaga stanejo fco tovarna od lir 3.300.,— do 4.300.— m. Gabardine lir 4.500.— do 5.700 m. «Pettinato», volna 50%, lir 2.400,— do 2.800— Blago za moške plašče lir 4.500.— do 8.300.—. IZVOZ ŠVICARSKIH TKANIN NAZADUJE Povpraševanje po švicarskih tkaninah je začelo v drugi polovici 1. 1947 pojemati. Francija, švedska in Anglija, ki so bile doslpj najboljše odjemalke švicarskih tkanin, so sklenile zmanjkati Uvoz tkanin in sličnega blaga do skrajnih meja, da bi prihranile devize. Izvoz švicarskih tkanin in svile, umetne svile in drugih umetnih vlaken je v drugem polletju pa dej na polovico uvoza v prvi polovici tega leta, saj je v razdobju julij-óktober znašal povprečno komaj 10 milijonov švicarskih' frankov, v prvem polletju pa 18 milijonov šv. fr. Padel je tudi izvoz švicarskih čipk, raste pa uvoz tkanin v Svico. VESTNIK Slovenskega gospodarskega udruženja prvi petletki Pred vojno je Jugoslavija uvažala letno 53.000 ton > tkanin v takratni vrednosti 1,418 milijonov dinarjev. Največ je uvažala bombaža, bombažne preje, volne j" volnene prèjè, umetne svile, jute in jutine preje, volnenih in fingjših bombažnih in svilenih tkanin in pletenin. Petletni plan predvideva po eni strani znatno povečanje domače surovinske baze Za tekstilno industrijo, obenem pa 20% boljšo preskrbo ljudstva s tkaninami kakor pred vojno, to je 14 m nasproti. 11.7 m na prebivalca. Proizvodnja' tkanin se bo povečala. od 135’milijonov 700.000’ m ali 8.7 m na prebivalca na 311 mil. 200.000 m ali 19,4 m na prebivalca, to je za 223%. S povečanjem proizvodnje bo narasla tudi potrošnja surovin. Poglejmo, kako se bo v prvi petletki razvijala jugoslovanska tekstilna industrija in njena surovinska baza po posameznih sektorjih. Bombaž Pred vojno je Jugoslavija v Makedoniji pridelala na 3.500 ha o-krog 800 ton očiščenega bombaža. Konec petletke bo z bombažem posejanih: Ljudska Posejana Pride- republika površina lek ton bombaža Makedonija 23.000 ha 6.900 Bosna-Hercegovina 3.000 ha 900 ICrna gora 2.000 ha 600 Hrvatska 600 ha 180 Skupaj v FRLJ 28.600 ha 8.580 ton bombaža. S tem bodo krite skoraj 21% tedanje potrebe. Z uporabo domačega celuloznega prediva bo prihranjeno mnogo na 'devizah, in sicer z uporabo koloniziranega lanenega, konopljenega in žukvinega hodnič-nega prediva. Z ustvaritvijo domače surovinske baze bodo ob koncu petletke v bombažnem sektorju krili znaten odstotek potreb z domačimi surovinami, kljub temu da se bo proizvodnja bombažnih tkanin povečala za, 216% v primeri s predvojno. Naravno je,, da se bo morala kakovost artiklov nekoliko izpre-meniti glede na uporabo domačih surovin. Proizvodnja bombažne preje se bo v petletki povečala za 80%, za prav toliko se bo morala povečati storilnost predilnic. V petletki bodo nastali novi moderni kombinati (trocilindrske in dvocilindrske predilnice, tkalnice in oplemenje-valnice. Da prihranijo devize za strojno o-premo novih tekstilnih tovarn, bodo Jugoslovani del te opreme zgradili sami. Di/čja volna Pred vojno je okrog 9 milijonov ovac dalo približno 15.000 ton surove, mešane, večinoma zelo grobe volne, od katere je industrija porabila le Okrog 10%. 'Med okupacijo se je število ovac znatno zmanjšalo. Po izpolnitvi petletnega plana bo' Jugoslavija 1. 1951. gojila 14.800.000 ovac,, ki bodo dale o-krog 28.000 ton volne. V prvi fazi se bo izvršila,, selekcija tako, dai se bo v predelih, kjer se gojijo najbolj, še ovce, prepovedal zakol, v drugih predelih pa pospeševal. Zaklade ovce 'se bodo dovažale v predere, kjer bo zakol prepovedan, plemenske ovce pa se bodo iz teh predelov izvažale v druge predele. V drugi fazi se bo izvajalo križanje z uvoženimi plemenskimi ovcami, sicer zelo številno po umetnem oplojevanju. S tem .se bosta količina in kakovost volne znatno izboljšali, tako da bo leta 1951, približno 25% volne porabnč za česanje. Proizvodnja volnenih tkanin se bo povečala na 24 milijonov 200.000 m. Na prebivalca bo prišlo 1. 1951 okrog 1,4-m volnenih tkanin. Za proizvodnjo tkanin, pletenin in nogavic potrebno volno bodo 1. 1951 sami pridelali. Del volne, ki jo vodo proizvajigci sami porabili, se bo nadon^eštil z volnenimi krpami in s celuloznim predivom volnenega1 tipa. Sedanja strojna oprema z razširitvijo grl v predilnicah lahko krije potrebe po izdelkih iz mikane volne, pač pa je sedanja kapaciteta predilnic za česano volno mnogo premajhna. Pred vojno je Jugoslavija uvažala letno l2d0 ton česane volnene preje, 1.000 ton tkanin iz česanke. Umetna vlakna Skupno mora Jugoslavija po petletnem planu proizvesti 21.000 ton umetnih vlaken. Do leta 1949—50 bo -ta plan izvršen s 70% z viskozno umetno svilo in predivom. Za bakrovo umetno svilo imajo Jugoslovani doma vse surovine, medtem ko bi morali za viskozno u-rnetno svilo v prvi dobi uvažati žveplo iz Italije, dokler ne rešijo problema pridobivanja žvepla iz svojih premogov. Pred vojno svetovno razmerje 88% viskozne, 78% acetatne in 5% bakrove umetne svile se je v najnovejšem času spremenilo v korist acetatne umetne svile iz sin-tetskih vlaken (nylon, perlon, itd.). Dandanes se na svetu proizvaja 68% viskozne, 26% acetatne, 2% bakrove umetne svile • in 4% sin-tetskih vlaken. Verjetno je temu vzrok pomanjkanje bakra in višja cena bakrove umetne svile. Jugoslavija namerava zgraditi več modemih tvornic za pridobivanje viskoze iz bukove celuloze kakor tudi za pridobivanje drugih umetnih vlaken. V načrtu je povečanje proizvodnje celuloze. Kmalu bo konec .‘nespametnega predvojnega gospodarstva, ko je n. pr. samo Slovenija izvažala letno okrog 100.000 kub m bukovega lesa v takratni naivišji vrednosti 5 milijonov din, iz tega lesa so izdelali v Italiji 20.000 ton umetne svile v takratni vrednosti 120 milijonov din in to svilo je Jugoslavija uvažala iz Italije. Investicije za zgradbo tovarne umetnih vlaknin se bodo amortizirale že v enem letu. 81 ar amia scila Petletni plan predvideva povečanje proizvodnje- kokonov od sedanjih 550 na 2.000 ton v 1. 1951, to je za 364%. Za izvedbo tega načrta so potreb- ne znatne investicije, da se bodo izdelovali iz kokonov grež, svileni sukanec in svilene tanine. Za1 zdaj je na svetovnem tržišču naravne svile precejšnja stagnacija, tako da je izvoz izdelkov iz naravne svile precej otežkočen. Deloma so vzrok temu precejšnje zaloge naravne svile na Japonskem in Kitajskem, deloma pa so sintetska vlakna (nylon) močna konkurenca naravni svili, ki se bo obdržala samo za razkošne izdelke in posebne namene. kjer ni mogoča uporaba sintet-skih vlaken zaradi njihove termo-plastičnosti. Zato bo investirana v industrijo naravne svile v Jugoslaviji samo ona strojna oprema, ki se bo lahko uporabila tudi v druge namene. V LR Makedoniji se posamezniki in zadruge sedaj bavijo izključno z gojenjem sviloprejke. Z rastočo industrializacijo bo gojenje sviloprejke postranski zaslužek delavca in malega kmeta. Na ta način bo ob koncu petletke omogočeno tudi delovnemu človeku, da si kupi trpežne izdelke iz naravne svile. Pred vojno so v Jugoslaviji gojili lan na okrog 12.000 ha. Leta 1951. bodo z lanom posejane naslednje površine : LR. Hrvatska 22.000 ha LR Srbija 10.000 ha LR Bosna-Herceg. 6.700 ha LR Slovenija 3.000 ha skupno 41.700 ha Na tej površinj bodo proizvedli 15.000 ton lanenega prediva in 30.000 ton lanenega semena. Po odbitku potrebne količine za seme bo jugoslovanska kemična industrija imela okrog 26.000 ton lanenega semena, tako da ga ne bo treba uvažati. Po planu bo izdelanih 19.700:000 m lanenih tkanin in 5.100 ton lanene preje. Jugoslavija bo lahko znatne količine lanenega prediva izvažala. V LR Sloveniji nameravajo gojiti 1. 1951. jari lan na 300.000 ha. S tem bo v LRS postavljena solidna surovinska baza za lan, ki ga je Slovenija doslej morala uvažati v pretežni večini. Novo tipizirane predilnice bodo zgrajene v središčih nove surovinske baze. Načrt predvideva tudi : gradnjo novih modernih močilnic in terilnic. Konoplja Pred vojno so v Jugoslaviji pridelali na 38.000 ha okrog 48.000 ton konopljenega prediva, od tega je bilo okrog 35.000 ton izvoženega. Po petletnem planu se predvideva za 1. 1951. proizvodnja 73.000 ton konopljenega prediva, in sicer 65.840 ton v Srbiji in 7.160 ton v Hrvatski. Predvidena je gradnja več novih konopljarn. Skupno bodo v Jugoslaviji izdelali 1. 1951. 17.300.000 m konopljinih tkanin v skupni teži 8.500 ton in 8.500 ton vrvarskih izdelkov. Del zelenega namočenega konopljenega prediva bodo mešali z juto ter predelali v domačih predilnicah jute, da na ta način prihranijo devize za uvoz jute. Na drugi strani pa se poveča trpežnost embalaže in jute, SLOVENSKO' GOSPODARSKb UDRUZENJE vošči vsem svojim članom obilo osebne sreče in go. spodarskega napredka, v novem letu 1948! . SPREMEMBA POITALIJANČENIH ' PRIIMKOV V 'zvezi z . ukazom ZVU št. 75, ki je stopil v veljavo- Ili decembra iti kj ' Zadeva vzpostavitev poitalijančenih priimkov v prvotno obliko, je več naših članov iskalo pojasnil pri udruženju-. Prizadete člane, ki hočejo j da,;' se jim vrne stari priimek, zato obveščamo, da p-otbčg rok za vlo. ■ žiitev zadevnih prošenj dne 10. -marca 1948. Prošnji je treba priložiti rojstni list ter odlok, ali ■ prepis odloka, -s katerim je bil dotičnemU priimek poitalijančen. • diarie, ki nimajo rojstnih listov in ki so rojen; na ozemlju, ki je bilo na podlagi mirovne pogodbe z Jugoslav.jo priključeno- Ju, goslàviji, opozarjamo na težkoče, ki so združene z nabavo roj st, nih listov po posameznikih. Vse -, te. jn. tudi tiste, Jci so izgubili- odlok o poitalijančenju svojega 1 priimka, vabimo, da se čim prej zglasijo v pisarn; udruženja, kjer bodo prejeli potrebna pojasnila. BLAGOVNI PROMET Uradni list ZVU'št. 9 prinaša ukaz št: 79, s katerim izvzema nekatere vrste pnevmatik od prepovedi izvoza v Italijo brez izvoznega dovoljenja ZVU. Izvoznemu dwòljenju ZVU je potemtakem podvrženo sedaj naslednje v Italijo namenjeno blago : 1) bencin, petrolej, nafta, ma. živa in vsi drugi petrolejski derivati; 2) premog, koks-, premogovni ostanki in oglje; 3) les in drva; 4) kavstična soda in karbonatna soda ; 5) steklo za šipe; 6) živinska krma, vštevši- oljne tropine ; 7) vsa umetna gnojila; 8) monopolski predmeti ; 9) medicine iz vrste alkaloL dov (kokain, morfin itd.) ; 10 )vcs' gradbeni material, vštevši cement, in bitumen; 11) pnevmatike- in zračnice, izvzemši tiste za; a) biedkle; b) osebne avtomobile in motocikle; c) za tovorne avtomobile, če so naslednje mere 400krat 15T OOOkrat 16T, GOOkrat 18T. GOOkrat 20T, 650krat 16T, 650krat 20T, TOOkrat 20T, 170krat 20, 23krat 5, 25krat 5, 30krat 5, 25krat 6; 12) kovinske razbitine, železne in neželezne, ter ojačevaino in gradbeno jeklo; 13) razkuževalna sredstva, ki se rabijo v poljedelstvu; 14) živina in poljedelski stroji, vštevši traktorje; 15) ‘žitno seme in seme krmnih rastlin; 16) ribolovni material (mreže itd.); 17) semena, ki vsebujejo neje-dilna olja; 18) kalcijev karbid; 19) časopisni papir. Za izvoz vseh teh predmetov je prj izvozu y Italijo potrebno, izvozno dovoljenje trgovinskega oddelka ZVU. Za izvoz jestvin, oljnih semen in semenskega krompirja pa je potrebno izvozno dovoljenje, ki ga izda SEPRAL. ZVIŠANJE DAVŠČINE NA ZAKOL ŽIVINE Z ukazom ZVU št. 68 je bil z učinkom od 25. oktobra 1947 da. 'lje zv.šaii naj višji znesek zà zakol' živine po čl. 265 enotnega 'zakonskega besedila zdravstvenih zakonov nà 18.000 lir za vsako glavb živine. URAD ZA REGISTRACIJO MOTORNIH VOZIL Na podlagi ukaza ZVU št. 82 se bo ustanovil 1. januarja 1948 urad za registracijo motornil vozil. Na ta urad se prenesejo vsi posli, ki jih je doslej opravljal Tržaški avtomobilski, klub, k a. kor tudi. posli,-, ki jih je Opravljal v. zvezi z registracijo; izda. janjem dovoljenj -in prometom motornih vozil okrožni predsednik. Urad ima tudi izključno pravico za izdelovanje registracij, skih tablic za motorna vozila. DRAGINJSKE DOKLADE >-za december - januar A. Industrijska troka: dnevno mesečno Moški: nad 20 let 572.— 14872.— 18.20 let 543.— 14118.— 16.18 let 429,— 11154.— pod 16 let 286.— 7436.— Zenske: , — nad 20 let 498.— 12948,— il 8-20 let 400 — 10400,— 16.18 let 360,— 9360.— pod 16 let 286 — 7436.—tt B. Trgovinska stroka: Moški: nad 20 let 618.— 16068.— 18-20 let 556.— 14461.— 16.18 let 464 — 12051.— pod 16 let Zenske: 247.20 6427.— nad 20 let 537,— 13979.— 18.20 let 432.— 11248.— 16-18 lot 389.60 10123.— pod 16 let 247.20 6427.— ki se bo- za domačo uporabo lahko večkrat izkoristila. Povečal] bodo tudi proizvodnjo motvoza za izvoz. Del lanenega in konopljenega hodnika se bo kotoniziral ter uporabil; kot primes bombažnemu in celuloznemu predivu za izdelavo trpežnih tkanin- za delavske obleke in posteljno perilo. Žuliva Ta tipična rastlina našega dalmatinskega Krasa se doslej ni izkoriščala. Kot skromna leguminoza, ki asimilira dušik iz zraka, uspeva na skalnatem terenu, kjer požene globoke korenine in pripravi teren primeren za poznejšo pogozditev. Petletni plan predvideva izkoriščanje žukovine in proizvodnjo 1.500 ton žukve v 1. 1951. Črna gora ima v planu proizvodnjo 80.000 m tkanin iz žukve. 2ukva je dober nadomestek za juto, prede pa. se lahko tudi po načinu, lanu ter uporabi za izdelavo čevljarskega' sukanca in lanu podobnih tkanin. Kolonizirana žukva je še primernejša za mešanje z bomba žem in celuloznim predivom, ka kor sta lan in konoplja. Iz teh kratkih izyajanj je razvid--no,. kakšno korist bo izvedba petletnega plana prinesla vsakemu po samezniku in skupnosti samo v tekstilni industriji. (Posneto po članku dr. in*. Fr Kočevarja v «Industrijskem vestniku» okt. 1947, Ljubljana). C. Obrtna stroka (dnevno) : nad 20 let 618.— 508.—=• 18.20 let delavci 556.— 416.— 18-20 let vajenci 531.20 416.— 16 18 let 392,— 324.— pod 16 lot 213.20 208.— moški ženske Vajenci: v prvi polovici 92.80 92.60 v drugi ' » 185.60 185.60 PREVOZNINE JADRANSKE BRODARINE Brodarine na področju Jadranskega morja so se ustalile ker ni znatnega povpraševanja po pomorskih prevozih. Kot primer navajamo naslednje brodarine, ki so bile registrirane v polovici decembra t. 1. drva in celulozni material Ploče - Benetke lir2.300 za tono fio; Šibenik -Benetke lir 2.200.—; Boksit iz Man-fredonije (Pugla) do Benetk lir 1300.— za tono. Les iz Trsta v Bejrut 27 1/2 šilingov za tono. Jugoslavija je najela za prevoz raškega premoga nekaj jadrnic po cenah, ki so za nekaj nižje od povprečih. VOZNINE ZA AVTOPREVOZE x ' Od 10. decembra t. 1. je stopil v veljavo v Trstu naslednji cenik za avtoprevoze, ki ga je odobrila VU: Vozila do 10 q nosilnosti lir 3,10 za vsak km in p, lir 35 za vsako uro in q; do 15 q nosilnosti lir 2,20, odnosno 31.— lir; do 20 q lir 2,50 - lir 28.—; do 25 q lir 2,30 -25.—; do 30 q lir 2 - 22.—; do 40 q lir 1,80 - 19.—; do 50 q lir 1,70 -18: do 60 q lir 1,50 - 17.—; do 80 q lir 1,40 - 16.—; do 100 q lir 1,20 -14.—; nad 100 q nosilnosti lir 1,10 -11.—. Za prevoz praznih zabojev se računa stvarna teža in 50% ostale nosilne razpoložljivosti. Za prevoz ra-cioniranih predmetov se tarifa zniža 20%. _____ K PALESTINSKE POMARANCE J Palestina je v zadnjih časih zavzela precej važno mesto na mednarodnem tržišču južnega sadja. Trenutno ima monopol izvoza angleška družba «Citrus Marketiing Board». Za letošnjo sezono so sklenili že več mednarodnih kupoprodajnih pogodb. Najvažnejša pošiljka je namenjena Veliki Britaniji, in sicer 1 milijon zabojev pomaranč in limon. irska je kupila 312.000 'zabojev sadja, Holandska in Belgija o-krog 600.000. Švedska 400.000. Za tranzitni promet tržaške luké pa so pomembna naročila Svice (250.000 zabojev) ter Češkoslovaške (250 tisoč). Najceneje je plačala Velika Britanija (17 šilingov in 3 penije, za zaboj fco ladja v palestinskih pristaniščih), najdraže Češkoslovaška (26 šilingov). TRŽNI PREGLE D (fiecm muo leto voščijo IIUS)II!llliIIIIISI!il!lli)inilt|{llIlll!lWlllUIf ttAnijllllllllllllllUllIllillllillillllllilllllllilli !Illi:ili!l!ll!!U74HtH9M4MIMf H#tllt!lllliil)llMlilIlllliMMM4)i9WM|t!CUUiSM }t :i ; jš» Vsakovrstno sadje Tel. 44-67 Ul. Torrebianca 25 OREL JOSIP JESTVINE Tel. 38-69 Ul. Ceppa 8 HROVAT VLADO JESTVINE Tel. 47-31 Ul. Cologna 19 L. P A AT G 0 S D.z.o.z. Trgovina lesa in mizarskih potrebščin. — TRST, ul. Gatteri št. 34 -Telef. 93-682 UDOVIČ PETER Vrvarski izdelki na debelo Tel. 38-28 Ul. Milano 29 d. z o. z. Ul. Commerciale 34 - Tel. 73-65 Uradi in skladišče : ulica Ugo Foscolo 1 - Tel. 94-386 Prodajalne: ulica S. Merendante 4 - Tel. 88-19 ZADRUGA PRODAJALCEV KURIVA TRST Uradi: Ul. Mazzini 6 - Centralno skladišče Via delle Milizie d. z o. z. TRST - VIA UDINE 15 - TEL. 86-48 Uvoz - Izvoz „ Trans - Trs D. Z O. Z. Gradnje, veletrgovina z lesom In sMenim materialom Trst - Via Valdirivo 31 - Tel. 8827 na Tržaškem ozemlju ul. Torrebianca 27 z. z o. z. - Telefon 32-06 ŠMDC KOMAN Ravbar ivai JESTVINE JESTVINE Tel. 56-73 Ul. Battisti 13 Tel. 903-73 Ul Istria 68 BIDOVEC RUDOLF CESAR JOSIP Jestvine JESTVINE Tel. 77.00 Ul. Genova 19 Tel. 93-991 Ul. Molino a V. 120 VATOVEC JAKOB MEDEN GIZELA JESTVINE, NA DEBELO Jestvine 'KeI.35-87 Ul. Torrebianca 19 Ul. Lamarmora 18 BRATA VISIE Jesrtvine Tel. 30.94 Ul. Roma 15 VOLK KAREL JESTVINE Tel. 60-02 Ul. Giulia 6 Te.L 90-152 UL Giulia 27 NAMIZNA VRHA TRST - UL. TORREBIANCA 27 TEL. 32-06 uvoz ^ T JE H JNT A>y izvoz TRST DI. Fabio Filet, 17 - telefon 5907 - telegrami : Technalnin Odgovorni urednik dr. Mirko Koršič GOSPODÀRSTVO izhaja dvakrat mesečno. Uredništvo 1 n uprava: TRST, ul. Ruggero Manna št. 29. Telefon 27847 (uredništvo), 27947 (uprava). — Cena: Posamezna številka lir 15—, Naročnina: polletna L. 180—, letna L. 360—, — Čekovni račun »Ljudska založba«, TRST, štev. 11546. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini stolpca. Lir 40—. ,/Ce*tUais^cd,/ TRŽAŠKA ŠPEDICIJSKA DRUŽBA z o. z. CENTRALA: Trst - ul. Miramare 3, Tel. 32-08 PODRUŽNICE: Milan - Valtellina 32, Tel. 696-458 Benetke - S. Polo - Calle della La ca 2465 B, Tel. 25-562 Rim - Stazione S. Pietro 31. Tel. 51-416 A utopodjet je S.T.A.R. TF Pr Družb a z o. z. tST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71-09 evoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi UIVOD D. D. UVOZNI IZVOZNI zavod TRST - ULICA CICERONE 8 Tel. 80-00, 56-38, 29-306