165. številka.
Ljubljana, v soboto 20. julija 1895.
XXVIII. leto
Uhaja "nuvk dan »*«**er, izkusi cedeljc in praznike, ter .clju po poftti prejeman M a vstro-o «?e rsk p        lo za vee leto lfi f»id.. za uol l?ta H <rul.. z;* ''•»•trt leta 1 ^ld., za {adefl 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom za vse lr.to 13 pld., M četrt lota 9 gkl. 80 kr., za jeden mesec 1 jjld. 10 kr. Za pofeil|a-je na doin računa be po 10 kr.
na mesec, po Jo kr. za S«trt leta — /.:  tuje dežele toliko več, kolikor po&ttmia mala« Za oznanila plačuje se od Itiristopne pctit-vrate po »J kr., če se oznanilo jodenkrat tiska, po 5 kr., će re dvakrat, In pu  i kr«, <"•■ se trikrat i;li večkrat tinka. DopiBi naj &e izvole fraokirari. — Rokopisi se ne vračajo. — Dred niStvo in npravni&tvo je »a Kongresnem tiy,a st. 12, TJpravnifitvu uaj ee blagovolijo poiiljati naročnice, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
Ljubljanski kompromis.
»Slovenec1* z dne 13. t. ra. piše:
Na občnem zboru „Slov. društva" je dne 9. t. m. dr. Đleivveis spregovoril te-le besede: „Pri razmerah, ki so nastale vsled potresa, je vsak trezen in razsoden človek čutil, da je sporazumljenje z nasprotniki umestno, da se Ljubljani in deželi pomore. Ko se je nasprotna stranka v tem smislu oglasila, dovolili smo jej tri zastopnike v obč. svetu, a s pobojem, da se tudi glede deželnozborakih in državno-zborskih volitev takoj prično pogajanja. Nasprotna stranka se tega dogovora ni držala; nje voditelji so »e izgovarjali, da nimajo mandata, da mora o tem sklepati osrednji volilni odbor, o katerem doslej nihče nič slišal ni, a iz glasila te stranke se vidi, da sploh nikdar ni imela dobre volje, da nas je prevarila. Mi smo grešili, ker smo jim podali roko, zanašajoč se na njih politično poštenje. Z ljudmi, ki tako malo respektirajo dano besedo, je odsloj nemogoč vsak dogovor". — Temu nasproti moramo izjaviti, da so besede dr. Bleivveisove popolno neresnične. Naša stranka je glede pogajanja o državnozborskih in deželuozborskih volitvah pismeno izjavila te le besede: ,Ker je vsled pomankanja časa nemogoče, takoj sklicati izvrševalni odbor naše stranke, sosebno ker bivajo naši državni poslanci še na Dunaji, bilo bi prezgodaj že sedaj sklepati o deželno- in držav-nozborskih volitvah". — Nasprotna stranka je bila s tem zadovoljna in ko so se sešli zaupniki obeh strank, povdarilo se je od obeh strani j, da se razgovor vrši le glede mestnih volitev. To dokazuje korespondenca mej strankama. Naša stranka je torej držala dogovor, kakor so pokazale mestne volitve in iste so pokazale, da ga nasprotna stranka ni držala, ker nje glasilo ni upalo za 1. razred priporočati v ožji vohtvi konservativnega kandidata. — Vsaka stranka si je pri tem dogovoru glede drugih volitev v deželni in državni zbor pridržala popolno svobodo glede stališča in taktike, kakor sta objavili obe glasili in zato je popolno neresnično, ako dr. Bleiweis trdi, da se mi nismo držali dogovora Politično poštenje dr. Bleivveisa zahteva strogo, da on to prizna in da popravi Dali stranki storjeno krivico.
Da slovensko občinstvo spozna, ali so besede dr. Bleivveisove zares neresnične, in da sploh zamore pogoditi pravo sodbo o značaji obeh strank, oziroma njenih vodstev, izprosili smo si od zvrSeval-
nega odbora narodne stranke vso dotično korespondenco za prijavo.
Tik pred ljubljanskimi volitvami je načelnik zvrševalnega odbora dr. K. vit. Bleivveis-Trsteniški pisal dru. Gregoriču naslednje :
Oziraje se na željo, katero ste kot podpredsednik katoliškega političuega društva izrazili nasproti g. V.iso Petričiču, sklical sem sejo eksekutiv-nega odbora narodne stranke v posvetovanje na dan 20. maja t. 1. Pri ti seji se je sprejela sledeča izjava:
Narodne stranke izvrševalni odbor izreka svoje prepričanje, da se prežalostne razmere, ki so nastale vsled groznega potresa v glavnem mestu in velikem delu nase dežele, odpravijo nsjpoprej potom složnega delovanja obeh slovenskih strank ne samo na gospodarskem, ampak tudi na političnem polju. Zaradi tega je narodna stranka rada pripravljena stopiti v dogovor z Vašo stranko v ta namen, da se odpravijo vse zapreke in ovire nadaljnega složnega delovanju. Kot dokaz svoje debre volje je že sedaj pripravljena pri letošnjih občinskih volitvah odstopiti dve mesti Vaši stranki. Narodna stranka pa pričakuje: 1. da s« takoj prično dogovori mej obema strankama glede dalnjega postopanja; v ta namen naj pošlje vsaka stranka tri odposlance, ki bodejo sestavili program skupne taktike; 2. da se jednako složno postopa pri državnozborskih in deželnozborskih volitvah, kakor tudi pri volitvah v druge zastope, proti temu, da se narodni str;inki dajo vse garancije, da se bo mogla zanesti na odkritosrčno in zanesljivo spravo. OJgovoi na to izjavo pričakuje se zanes-lj i v o do srede zjutraj.
Prejel je na to od odbora kat. polit, društva (podpisana: dr. (Iregorič kot podpredsednik in dr. Žitnik kot tajnik) ta-le pismen odgovor z dne 22. maja:
Oziraje se na dopis izvrševalnega odbora narodne, stranke izjavlja tudi odbor katol. pol. društva v Ljubljani, da je v sedanjih razmerah, nastalih vsled grozno potresne katastrofe, treba složnega delovanja obeh narodnih strank, da se Ljubljana in dežela tem hitreje opomoreta. Zato odbor katol. pol. društva v Ljubljani izjavlja, da je pripravljen stopiti v razgovor z izvrševalnim odborom narodne stranke ter se dogovarjati, kako mogoče doseči složno postopanje. Ker pa je vsled pomanj-
kanja časa nemogoče takoj sklicati izvrševalo! odbor naše stranke, sosebno ker bivajo naši državni poslanci še na Dunaju, bilo bi prezgodaj že sedaj sklepati o deželno- in državnozborskih volitvah. Podpisani odbor pa je mnenja, da bi bilo glede občinskih volitev v Ljubljani že sedaj složno delovanje obeh narodnih strank koristno ljubljanskemu prebivalstvu in želi zaradi tega, da bi se v prvi vrsti glede teh volitev posvetovali in sjedinili, ter naznanja kot odposlance v skupni razgovor gospode: dr. V. Gregoriča, A. Kalana in Fel. Steg-narja. V to svrho prosi podpisani odbor, da rnu izvrševalni odbor narodne stranke blagovoli naznaniti dan in uro posvetovanja, ako se strinja s takim skupnim delovanjem.
V skupni konferenci odposlancev obeh strank so se dne 24. maja določil* skupni kandidati za volitve v občinski svet, ki so se potem pričele di;e 27. maja. Tu „Slovenec* trdi, da je njegova stranka držala dogovor, narodna stranka pa ne, ker naš list „ni upal (!) za I. razred priporočiti v ožji vohtvi konservativnega kandidata.11 Znano pa je našim čitateljem, da je naš lint glede kandidatov vse tisto priobčil, kar je oficijelnega od složnih odborov prejel, io da je v ostalem tako hladnokrvno postopal kakor „Slovenec". Ne da se torej iz držanja našega lista čisto nič očitati narodni stranki. Tega pač ni moči dognati, koliko so se volilci jedne ali druge stranke držali kompromisa, katerega sta sklenili hipoma le vodstvi strank. Da pa se je zvrševalni odbor narodne stranke povse lojalno vedel, dokazuje najbolje ožja volitev, na katero spominja „Slovenec". Dobro mu je znano, tla se je v imenu zvrševalnega odbora interveniralo pri 008. 8 V etnika Murniku in da je le-ta, sam član zvrševalnega odbora, zvedsi, da je prišel v ožjo volitev z dr. Gregoričem, izdal izjavo, da ne kaudiduje, izjavo, katero je tudi „SI. N" priobčil. Ali bi bil rkonservativni kandidat" izvoljen, da ni bil zvrševalni odbor tako zvesto ravnal, ali bi bil izvoljen — če bi bil naš list le najmanjši migljej proti njemu dal V Da j*1 „konservativnemu kandidatu" vzlic temu tako tesno šlo, za to zvrševalni odbor nič ne more, — pri prihodnjem  kompromisu mora
Popotovanje avstr.-ogr. vojnih ladij v Kiel in slavnostna otvoritev kanala.
(Posneto iz dnevnika vdeležencn-rojaka.) U.
Impozantna je gibraltarska pečina s svojo proti severu ravno padajočo steno. V to steno so vsekane luknje, iz katerih kukajo cevi mogočnih topov; ti so postavljeni v prekopih, takozvanih galerijah. Dosti težavnega dela je bilo treba, predno so to pečino tako umetno pripravili za trdnjavo, a ne brezuspešno, kajti Gibraltar je sedaj skoraj najmočnejša trdnjava na svetu in nepristopna sovražniku. V začetku 18. stoletja polastili so se Angleži tega kraja in ga obdržali do današnjega dne.
Kmalu so obplule ladije najjužnejši rt Evrope, takozvani „Evropa-Cap", in se bližajo gibraltarskomu pristanišču. Svež zahodni k piha iz one ceste v Drobovje in morje se nemirno vzdiguje, tako da smo že mislili, da ne bode mogoče stopiti na kopno. Okoli 12 ure vsidrah smo se vsi istočasno na jeden strel iz poveljnikove ladije pred takozvanimi „Hulksu (to so namreč stare ladije, ki služijo tukaj kot pre-mogova skladišča). Kakor navadno, pozdravili smo ^e tudi tukaj z mnogimi streli. Mej obedom je močno deževalo, a zjasnilo se je precej in mi čakamo na krova pripravljeni, da se pri bližnji pri-
ložnosti piepeljemo na suho, seveda v civilni obleki. Bal sem se, da bode morda moja civilna obleka pregorka za ta kraj, toda tudi tukaj ni Se nastopil pravi poletni čas in na večer bi bilo brez svrhnika še neprijetno.
Ko stopimo na kopno, me pelje pot skozi znana vrata trdnjave, potom korakam po jednem prostoru pred veliko vojašnico in po glavni cesti „ Waterport street". Ne vse se Se dobro spominjam izza prejšnjih let, tako na pošto, mnoge hotele in znamenitejše stavbe. V mestu izvem, da igrata dva gibraltarska kluba pred mestnim zidovjem na nevtralnem zemljišču znano angleško igro z žogo, takozvano „Footballmatch". Ker mi je ta igra iz Pulja znana in me jako zanima, popeljem se v družbi svojih tovariSev takoj na igrališče. Tu je bilo ž« mnogoštevilno občinstvo zbrano in mnogo jih je še hitelo tja iz mesta; kajti Anglež, bodi star ali ml.nl, moškega ali ženskega spola, se jako zanima za različne sporte in igre na prostem. Igra se je začela. Obe stranki sta igrali prav dobro in vztrajno, igra je interesantna za vsacega, tudi za gledalca, a tujca zanima mogoče še bolj občinstvo, kako se v duhu vdeležuje te igre; dobremu igralcu ploska in od vseh stranij mu donijo pohvale in po koncu igre ni bilo aplavdiranja ne konca ne kraja ; v znak veselja metalo je občinstvo klobuke in dežnike v zrak. Na večer obiskal sem špansko gledališče ; dotična gledališka družba je igrala prav slabo
in jaz sem so toliko bolj dolgočasil, ker jezika nisem razumel. Upal sem. da bodem slišal lepo špansko godbo, ali razno neke serenade in jednega dvoepeva ni naredila cela glasba nobenega utiša na me.
24. maja. Ta dan bil je rojstveni dan angleške kraljico in se je slovesno praznoval. Naše brodovje se je udeležilo te slovesnosti kakor je navadno pri tacih priložnostih. Okitili smo namreč ladije z zastavami in nekolikokrat vstrehli. Na kopnem je priredila cela tukajšnja garnizija, oOOO do 7000 mož, in jeden oddelek španskega konjištva veliko vojaško parado. Naš admiral in poveljniki ladij udeležili so se parade oficijelno kot gledalci, drugi častniki pa le privatno in v civilnih oblekah. Parada seje vršila na takozvanem nevtralnem zemljišču, ki loči angleško posest od španske; tu se je postavila cela garnizija v čveterokofniku. Na nasprotni strani gibraltarske pečine bili so ograjeni prostori za gledalce, v sredi pa je bil prostor za najvišje dostojanstvenike, namreč za angleškega guvernerja s celim spremstvom in za španskega iz mesta Algesiras. Angleški guverner je vodil parado. Naš admiral peljal se je v vozu s svojim štabnim šefom in s soprogama angleškega in španskega guvernerja, v dveh drugih vozovih peljali so se naši poveljniki z avstro-ogerskim poslanikom. Proti poludne pričela je slovesnost. Tukajšnji generalni poveljn'k stopil je pred vojake in jim velel na zdravje kraljice trikratni:   Hipp, hipp .
pač „konservativna" stranka sama skrbeti za boljšega kandidata.
Po volitvah je načelnik izvrševalnega odbora narodne stranke poslal odboru kat. političnega društva to-le pismo :
[zvrševalni odbor narodne stranke je v svoji seji dne 5. julija sklenil ter mi naročil naznaniti slavnemu odboru katoliške narodne stranke sledeče:
Razprave glede složnega postopanja naj bi se takoj pričele, ker je rešiti mnogo važnih principijelnih in osebnih stvari, kar bode trajalo dalj časa. Oe bi prišlo do porazu mijenja, morata uspehe pogajanja itak tudi odobravati odbora obeh narodnih strank, oziroma somišljeniki in zaupni možje na deželi. Čakati tako dolgo, da se vrnejo državni poslanci iz Dunaja, ne kaže, ker bodejo ti se vrnili šele v drugi polovici julija. Z ozirom na te gotovo uvaževanja vredne razloge naj se izvoli izreči slavni odbor katoliške narodne stranke, ali je pripravljen pričeti te razprave in v ta namen zaznamovati tri odposlance.
Odbor kat. polit, društva pa je odgovoril dru. vit. HIeiwei.su - Trsteniškeruu dno 12. junija nastopno.
Na vaše cenjeno pismo z dne 5 t. m. usoja se Vašemu Blagorodju kot predsedniku izvrševal-nega odbora narodne stranke odbor kat. pol. dru štva v Ljubljani odgovoriti nastopno: Odbor kat. pol. društva v Ljubljani se ne smatra kompetentnim v imenu kat. narodne stranke, kakor je to že povdarjal v prvem pismu, voditi razprave glede pogajanja za skupno postopamo obeh narodnih strank pri bodočih deželnozborskill volitvah. To važno vprašanje, tičoče ae posredno vsega slovenskega naroda, spada v delokrog osrednjega volilnega odbora kat. nar. stranke. Ker pa je več odličnih članov imenovanega odbora, ki so državni poslanci, odsotnih iz Ljubljane, in jih je sedaj nemogoče nagloma sklicati k temu načelno važnemu posvetovanju, za to za sedaj podpisani odbor ne more nič določenega odgovoriti, pač pa je odbor kat. pol. društva to stvar izročil v posvetovanje in eventualno rešitev osrednjemu volilnemu odboru kat. narodne stranke.
S tem je bilo dopisovanja konec. Iz zadnjega pisma, katerega seveda „Slovenec" v svoji polemiki nič ne pozna, je moral vsakdor posneti, kedaj bi bili nasprotniki pripravljeni, pričeti pogajanje za složno postopanje, tedaj namreč, ko bi bila njihova agitacija proti naši stranki po deželi dovršena, mi pa bi bili vse zamuddi samo zato, ker nasprotna stranka baje ne ve, je li kompetenten za spravo Poncij ali pa Pilat. In vsakdor tudi sedaj ve, daje dr. Ble weis-T rs teniški govoril popolno resnico!
Državni zbor.
Na Dunaj i. 19, julija. Tiskovna svoboda v naši polovici države je jako majhna, zakoni pa so tako elastični, da jo more državni pravdnik omejiti kakor hoče, zlasti ker ima na razpolaganje „objektivno postopanje". To s« utegne deloma premeniti. Vodja pravosodnega ministerstva je danes naznanil, da je še minister Schonborn naročil državnim pravdništvom, da mora v.s.iki konfiskaciji slediti subjektivno postopanje. Valed tega bodo odslej  o opravičenosti konfiskacij
llurrah? zaklicati z običajnimi besedami: „Three cheers for The Ojueen". Potem je pričelo streljanje s topovi, mogočno je grmelo raz visoke pečine in kmalu je bila vsa obdana od smodnikovega dima: veličasten prizor. V presledkih streljala je pehota salve.
Lačni smo se vrnili ob 2. uri v mesto in užili v nekem hotelu po angleški navadi običajni „Lunch", ker smo kosilo na brodu zamudili. Popoludne iz-prehajal sem se po mestu, največ sem pa šetal po lepem javnem parku, glavni promenadi mesta. Divno je opazovati čvrste in krepke postave Angležev obojega spola. Posebno lepi so otroci okolu 14. leta; deklice letajo okoli z razpuščenimi lasmi in lepo je videti tako lepe lase, kakor jih imajo Angleži. Malokrat sem videl tako močne kite las pri gospeh, kakor tukaj; to je pri nas le redek slučaj. Zvečer obiskal sem kavarno, v kateri je neka Španka plesala španski narodni ples nFan-dango", zelo gracijozno in elegantno je zvršila svojo nalogo in pndobila si je simpatije vseh gledalcev. Za ta ples treba mnogo mimike in raznovrstnega kretanja. Ples označuje izvrstno španski narod. Proti 11 uri je v mestu vse mirno postalo in hiteti moramo, da pridemo še o pravem času do čolničev, ki nas popeljejo do naših ladij, kajti ob 11 Vi* uri so vsa vrata proti morju zaprta.
25. maja.   Ta dan sem imel službo in ostal na krovu.
sodili ljudski sodniki, porotniki, in to je velika pridobitev za nas in v avstrijskih razmerah. Zal, da so se dovolile neke izjeme. Drž. pravdništva bodo smela tudi v bodoče omejevati se na objektivno postopanje in to iz ozirov na javne interese. Ta izjema obuja domnevanje, da razmere ne bodo postale dosti bolje.
Kvo poročila o današnji seji.
Začetkom seje je predložil finančni minister načrt premembi zakona o zemljiškodavčnem katastru, potem se je pa nadaljevala razprava o proračunu pravosodnega ministra.
Posl. dr. Gessmann je govoril o židovskih odvetnikih v Gorici in o protekciji, katero vživajo pri goriških sodiščih, se bavil s konti skovanjem protisemitskih listov in končno ožigosal liberalnega kandidata za županski stol dunajski dr. Richterja, da je jedenkrat pred sodiščem krivo izpovedal, da pa se vzlic temu ni začela proti njemu sodna preiskava.
Posl. Po v še je govoril o obnovitvi ljubljanske kaznilnice na Gradu.
Posl. dr. Ko kose h i ne g g je zahteval, naj se sodišča, odvetniki in notarji na novo organizu-jejo in je priporočal ustanovitev sodišča prve instancije v Mariboru.
Vodja pravosodnega ministerstva dr. K r a 11 se je bavil najprei z omladinsko pravdo, zatrjeval, da pravosodna uprava na razsodbo ni kar nič upli-vala, in zavračal Gessmannova izvajanja glede razmer pri goriških sodiščih. Pravosodna uprava ima nadzorovalno pravicu glede postopanja v tiskovnih deliktih in je v skrbi, da bi se zakoni spoštovali, že 17. junija izdala ukaz državnim pravdništvom, da mora vsaki konfiskaciji slediti subjektivno postopanje, oziroma, da se sme kak list konfiskovati le tedaj, če njega vsebina opravičuje subjektivno postopanje. Zgol na objektivno postopanje se je smeti ozirati, le kadar to dovolijo oziri na javne interese.
Posl. dr. Promber je razpravljal o proračunu, posl. Šil je govoril o čeških sodnih razmerah. Posl. Radimskv je govoril o razmerah sodnih uradnikov in opozarjal, da je pri višjem sodišču v Gradcu premalo slovenščine zmožnih svetnikov. Posl. Hofman- VVellenbof je iz tega, kar je rekel Radimskv, sklepal, da hočejo Slovenci proglasiti Gradec za jezikovno mešano mesto in je trdil, da je pri graškem višjem sodišču več slovenščine popolnoma zmožnih sodnikov, ki pa imajo tako malo slovenskih aktov rešiti, da se jim odkazujejo tudi nemški.
Posl. dr. Vašatv je ostro napadal grofa Schonborna in vodjo pravosodnega ministra Kralla.
Ostale proračunske točke so se vzprejele brez debate in začela se je razprava o finančnem zakonu.
Posl. dr. L nege r je izjavil, da bodo krščanski socijalisti glasovali zoper finančni zakon in sicer radi celjske postavke. Posl. dr. Bareuther je v imeni nacijonalcev isto izjavil in takisto v imeni štajerskih divjakov dr. Kraus, dočim je grof Kuenburg povedal, da bo večina levičarskega kluba glasovala za finančni zakon.
Koncem seje so posl. Vošnjak in tovariši interpelirali zaradi dvojezičnih napisov v Celju in v Velenju. Posl. grof Alfred Uoronini in tovariši glede sistiranega sklepa obč. sveta goriškega o subvenciji parnemu tramvaju furlanskemu.
Prihodnja seja bo jutri.
V I Juhljttiih 20. julija. Karlon. „Grazer Volksblatfu poroča, da se je vodja štajerskih konservativcev prisadeval, naj bi se uveljavil sklep štajerskega deželnega zbora, da se morajo srednje šole na Dolenje-štajerskem tako urediti, da bodo maturanti zmožni obeh deželnih jezikov. Ta predlog je navidezno jako prijazen, a v resnici se je pa le hotela ž njim zapreČiti osnova dvojezične gimnazije v Celju in ohraniti pripravljalni razred za učence prihajajoče iz slovenskih šol. Sicer ni bilo pričakovati, da bi zaradi tega morda se bili predmeti predlagali v dveh jezicih, temveč bi k večjemu slovenščina se bila proglasila za obvezni predmet. Dobro je, da se je konservativni klub temu ustavil, zlasti seveda slovenski poslanci, nekoliko je pa bolezen Karlona ovirala, da ni mogel z vsemi silami delovati v tem zmislu. Iz vsega je vidno, da bi štajerski konservativci bili radi preprečili celjsko dvojezično gimnazijo, a so se jim uprli drugi člani konservativni g i kluba.
Krščanski socijalisti in bodget. Dolgo se je ugibalo, kako glasujejo krščanski socijalisti glede budgeta v tretjem branju. „Reichspost* piše, da bodo glasovali proti budgetu, ker žele, da bodget propade in se tako dokaže, da sedanji parlament ni za nobeno resno delo in se mora razpustiti. Sedanji parlament ni mogel dovršiti niti volilne niti obrtne reforme, vsi predlogi o reformah počivajo v odsekih. Tak parlament ni sposoben, da bi pogodbo sklepal z Ogersko. Brez trdne podpore v ljudstvu in trdne večine bi se parlament ne mogel ustavljati Ogrom. Mi ne verjamemo, da bi se krščanskim socijalistom posrečilo vreči budget, kajti večina ne bode glasovala vsa proti budgetu, ker predobro ve, da bi pri novih volitvah le izgubila. Sploh je pa Še vprašanje, Če bodo v tem vprašanja še vsi krščanski socijalisti jedini. Ko gre za redno gospodarstvo, bi utegnil kak Liechtenstein le biti drugih mislij, nego „ Reichspost", posebno, če misli morda še kdaj biti kak minister.
Bolgarija in Rusija. Sprava mej Bolgarijo in Rusijo še ni gotova, kakor tudi je bila bolgarska deputacija prijazno vzprejeta v Peterburgu. Jako neprijazno piše proti Bolgarom „Garaždanin", ki ima še vedno zveze z ruskim dvorom, oficijozno „Novoje Vremja" pa pravi , da se bode Rusija nadalje držala dosedanje politike in ne odstopi od programa, da se zakoniti red drugače ne da napraviti v Bolgariji, da se zopet uveljavijo določbe berolinske do godbe. Če Rusija pod tem razumeva razdelitev Bolgarije, potem bode pač težko kaka bolgarska vlada v to mogla privoliti. Angleški listi sodijo, da bode Rusija zahtevala, da odstopi knez Ferdinand, ki nima potrebnih sposobnostij.
Preiskava zaradi umora Stambulova do-sedaj še nima nobenega uspeha in tudi najbrž nobenega ne bode imela. Morilci so jo že pobegnili. Odpustili so iz službe tri žandarje, kateri so bili prijeli slugo Stambulova. Tudi policijskemu komisarju se je zapretilo, da ga iz službe odpuste. Stvar je zaradi tega jako čudna, ker se je po Sofiji že poprej govorilo, da ubijejo Stambulova in vlada ni preskrbela za njegovo varstvo. Ruske .Novosti* so že v maju imele dopis iz Sredca, da bode Stam-bulov umorjen, ako kmalu ne ostavi Bolgarije. „Kolnische Zeitung" je tudi že pred nekaj časom imela podobno poročilo. Poročevalec je bil pri Stam-bulovu, ki mu je povedal, da bode umorjen in celo imenoval kraj, kje se zbirajo bodoči morilci njegovi. Tudi nekemu budimpeštanskomu profesorju je Stambulov pisal, da naj se obrne do kneza, da ga puste potovati v inozemstvo, ker se mu je bati, da bode umorjen. Vse to vladi gotovo ni ostalo neznano, a vender ni storila, kar je bilo potrebno za njegovo varnost, Nekateri listi poročajo, da je knes pred nedavnim časom zahteval, da se Stambnlovu da potni list, pa sta se temu ustavila vlada in pa preiskovalni odsek.
Pogreb Stambulova bode danes. Knez in vlada sta želela, da se pokoplje Stambulov na državne stroške in da bo pri pogrebu tudi vojaščina. Stambulova rodbina se pa odločno ustavlja, da bi sploh kdo zastopal kneza ali vlado pri pogrebu. Ko so knezovi odposlanci prišli izrazit sočutje soprogi Stambulova, jih je kar spodila. „Svoboda" še vedno dolži kneza in vlado, da so krivi umora. Knez se boji, Če ne bode zastopan pri pogrebu, da bodo to zopet izkoristili proti njemu.
„Svjet" o Stambulovu. Ruski časopis „Svjet", glasilo ruske slovanofilske stranke piše o Stambulovu, da sovražnik, ki je pal, ni sovražnik več. Če tudi je bila vlada Stambulova bridka za Bolgarijo in sovražna Rusiji, vendar je bil stambulov jeden največjih bolgarskih državnikov.
Dolenjska bolnica v Kandiji.
Koncem junija meseca minulo je poldrugo leto, odkar so ^usmiljeni bratje" ustanovili bolnico za moške v Kandiji pri Novem mestu. Uboga, v vsakem oziru zanemarjena Dolenjska pošiljati je morala bolnike v jako oddaljene bolnice, kamor so marši ka-terikrat dospeli na pol mrtvi. Ni nam treba omenjati, da so bolniki, katerim bi bila hitra operacija življenje rešila, brez pomoči morali umreti. Sploh je sodba, da je ta bolnica pravi blagor za Dolenjsko ter mora biti vsa dežela hvaležna njenim ustanoviteljem. Sicer je pa žalostno, da se naša dežela že prej ni pospela do tega, da bi bila postavila bolnico tja, kamor je je bilo tako zelo treba. Seve, pri nas računamo vedno z malim denarjem, če pri tem izgubimo tudi velikanske svote!
SjjBjjjjjT" Dalje v prilogi, 'faf
Priloga „Slovenskemn Narodu" St 165, dne 20. jnlija 1895.
Oglejmo ei s prijaznim dovoljenjem gospoda prijorja br. Kajetana Popotnika ta obče koristni zavod, prepričajmo se o njega delovanji, ter naposled povprašaj mo, koliko je red „usmiljenih bratov" izdal za cel zavod in koliko stane vzdrževanje, — in onda znali bomo ceniti pogum, katerega je moral imeti red, ustanovivši v Novem mestu bolnico, — pogum, katerega dežela kranjska ni imela!
Na desnem bregu Krke, ravno ob cesti, koja drži v Toplice, oziroma Šmihel, stoji jednonadstropen gradič, — poprej posest majorja KvetkovicU — pred seboj in za seboj imajoč dokaj velik vrt. V pritličji sta dve sobi za brate (pač premalo!), jedilnica, lekarna, stanovanje za prijorja, kuhinja in kapelica. V prvem nadstropji so tri velike, jako svitle sobe, v vsaki 8—10 postelj. Jedna mala sobica s tremi posteljami Bluzi bolnikom z nalezljivimi boleznimi. Zraven prve največje sobe, namenjene za operiranje, je operacijska soba. Ta se vidi pač malo premajhna in nedostatna, ker se porablja ob jednem za ambulantne bolnike. Novo operacijsko sobo, kakor smo čuli, najgorkejše želi operater in bratje asistentje. Da ni bilo v letošnjem letu na Kranjskem takih elementarnih nezgod, bila bi se ta želja že v kratkem uresničila, ker so nameravali že letos bolnico razširiti, oziroma jo na novo sezidati. V vseh gorenjih prostorih napeljan je vodovod iz Krke. Kot pitna voda slnži kapnica.
To, prav na kratko opisano poslopje stalo je samo na sebi 16.500 gld., poprava in adaptacija 18.384 gld., nakup oprave pa 21.691 gld.. toraj vkupe 56 575 gld. Kaj lepa svots, kojo je red sam iz svojega dal! Vzdrževanje povprečno 28 — HO bolnikov na dan, potem nakup instrumentov ter drugih za bolnico potrebnih rečij, stalo je v pretekli polovici leta do 8000 gld.
Kakor nam je ordinarij gosp. dr. Defranceschi sam povedal, ne stavijo se njegovim zahtevam v zdravstvenem pogledu prav nikake zapreke; nakupujejo se na njegov nasvet katerikoli še tako dragi instrumenti, tako n. pr. naročil se je ravnokar nov desinfekcijski aparat po najnovejšem sistemu, glede na pripis vinskih porcij ni mu treba paziti na število itd.
V tesni zvezi s to kulantnostjo in požrtvovalnostjo u pravni št v« so pa tudi zdravniški vspehi. Bolnica je v tem času pridi bila ne samo v bližnji okolici novomeški veliko zaupanja, ampak celo na štajerskem in Hrvatskem. Sosebno kirurgičnih slučajev je mnogo in to je pač razumno, kajti zaradi nedostatnega prostora sprejemajo se le oni bolniki, kateri so ozdravljivi.
Da izprevidimo, kako je razmerje mej številom bolnikov v lanskem in letošnjem letu, izprosili smo si sledečo tabelico:
Meseci	1894. leta			1895. leta		
	notranje bolezni	zunanje bolezni	operacije	notranje bolezni	zunanje bolezni	operacije
jannvar	32	21	9"	20	28	14
febrnvar	17	n;		20	30	19
marcij	16	28	7	26	:J0	21
april	15	25	18	18	30	15
maj	17	13	13	29	31	18
junij	15	23	11	30	36	13
V kupaj	112	121	72	188	185	100
Kakor je iz tega razvidno, vsprejetih je bilo v prvi polovici lanskega leta 233, a letos 318 bolnikov ; Število operacii poskočilo je od 72 na 100; ozdravljenih je bilo 248, z bolj šalo se je zdravje 53, dva sta bila neozdravljiva, a 10 jih je umrlo.
S tem je že dokazano, kako potreben je bil ta zavod, — njega ustanovitev je torej opravičena. Sedaj pa treba govoriti o vzdržanji in razširjenji ! Kakor smo pozvedeli, dohodki so tako pičli, daje bolnica par mesecev že pasivna. Začelo se je že govoriti o tem, ali ne bi kazalo zavod začasno zapreti! Temu smo se hoteli po informacijah na mestu samem s temi vrsticami upreti ter opozoriti naš deželni odbor, naj tu stori primerne korake, kajti, če se je že Dolenjsko poprej zanemarjalo, bilo bi sedaj, ko je zavod že ustanovljen, naravnost pregrešno, če se pusti razpasti tako dobrodelno napravo!
V kratkem skliče se d e ž e 1 n i zbor dežele Kranjske. Upamo, da se poslanci vseh strank jedno glasno izreku za to, da se bolnici usmiljenih bratov v Kandiji podeli izvenredna podpora.
Dr. D. M.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 19: julija.
(Konec.)
Obč. svet. Gogo I a omenja, da se je splošno pričakovalo, da se bode načrt novega stavbinskega reda za Ljubljano že v prihodnjem zasedanji predložil deželnemu zboru v odobrenje. Ker se pa sliši, da dotični odsek ad hoc ne bode mogel celega načrta pravočasno izdelati in ker je za sedaj prav za prav najvažnejša določba glede eksproprijacije, zatorej predlaga, da bi se vsaj ta del novega stavbinskega reda deželnemu zboru predložil že v prihodnjem zasedanji.   Obč. svet. Hraskv pristavlja
kot član enkete, da bode morebiti vender-le mogoče, izdelati še pravočasno cel stavbinski red ; ako pa se ta nadeja ne izpolni, naj se pa predloži deželnemu zboru za sedaj le oni del novega stavbinskega reda, ki se tiče eksproprijacije. — Potem bil je predlog obč. svet. Gogole vzprejet.
V upravni odbor mestne hranilnice ljubljanske bili so zopet izvoljeni občinski svetovalci Klein, Ravni bar, Svetek in TrČek, na novo pa obč. svet. dr. Majaron.   Potem poročal je obč. svet. Senekovič v imeuu šolskega in finančnega odseka o  c  kr. mestnega  šolskega  sveta predlogih glede nastanitve osemrazredne dekliške šole pri Sv. Jakobu ter mestne nemške deške in dekliške šole. Poslopja, v katerih so te šole do sedaj bile nastanjene, poškodovana so vsled potresa tako, da pouka v njih ni moči nadaljevati, dokler se temeljito ne popravijo,  odnosno na novo ne zgrade.   Šolski in finančni odsek pritrdila sta  vsled  tega nasvetom c. kr. mestnega  šolskega  sveta,   naj  ee za nastanitev dekliške šole pri Sv. Jakobu kupi   od kranjske stavbinske družbe vzhodna  novo zgrajena hiša ob cesti na Rožnik za  znesek 33.835 gld., za nastanitev obeh omenjenih nemških šol pa se vzame za  tri   leta v najem   poleg   stoječa  zahodna hiša kranjske   stavbinske   družbe za   letno najemnino 3300 gld.   Ko  bode redutno poslopje popravljeno, preseli se osemrazredna dekliška šola zopet tje, obe nemški šoli pa prideta v kupljeno hišo ob cesti na Rožnik. Pritličje kupljene hiše prepusti se kranjski stavbinski družbi za dve leti proti najemščini letnih 600 gld.  Občinski svet pritrdil je predlogom odse-kovim 8 pristavkom, da se ima gradba omenjenih hiš pospešiti tako, da se bode v njih pouk lahko pričel 16. septembra letos.   Ob jednem vzprejel je občinski svet  predlog  obč. svet. Gogole, naj se mestni magistrat  obrne  do  kranjske hranilnice s prošnjo za primeren  prispevek za nakup omenjene hiše v šolske namene.
Obč. svet. gubic poroča o deželnega odbora ponudbi glede zamene zemljišča ob državni železnici za stavbišči I 1 in 1/2 ob novi Tržaški cesti. Občinski svet sklenil je bil decembra lanskega leta, da ti stavbišči prepusti deželnemu odboru za zgradbo obrtnega muzeja. Ker so se pa vsled potresa razmere premenile in ker išče mestna občina primernih prostorov, katere bi ponudila ravnateljstvu državnih železnic za nastavljenje višjih prometnih uradov ali pa delarnic, je deželni odbor ponudil tudi svoje za Bežigradom ležeče, nekdaj zgradbi nove bolnice namenjeno stavbišče, mestni občini v zameno s stav-biščem I Štev. 1 in 2 ob novi Tržaški cesti s pogojem, da se diferenca (okolo 3000 gld ) doplača. Občinski svet pritrdil je nasvetovani zameni ter ob jednem odstopil od svoje zahteve, izražene v 4. točki sklepa občinskega sveta z dne 7. decembra 1894, tičoče se predložitve načrtov za obrtni muzej do 1. julija 1895., oziroma glede pričetka zgradbe leta 1896. V tem obziru se bodo pri Analiziranji zamene določili  novi.  razmeram primerni termini.
Konečno poročal je obč. svet. dr. Stare o napravi trotoarja na št. Peterki cesti. Naprava tega trotoarja nameravana je bila za prihodnje leto; ker se pa bode nova deželna bolnica otvorila že letos, sklenil je občinski svet, da se ima to delo že letos izvršiti ter kamnoseki takoj povabiti, da vložijo svoje ponudbe. Pri tej priliki naznanil je gospod župan, da se bode cerkev sv. Petra popolnoma prezidala ter da se bode tem povodom tudi odstranil nelepi zid, ki sedaj to cerkev obdaja.
Po predlogu podžupana dr. viteza B1 e i w e i s a zaključil je potem župan javno sejo. 0 rekurzih, ki so bili na dnevnem redu, razpravljalo se je v tajni seji.
Dnevne vestt
V Ljubljani, 20. julija
— (Gledališka šola „Dramatičnoga društva" ) „Dramatično društvo" v Ljubljani otvori z dnem 1. avgusta t. 1. gledališko šolo, ter vabi gospodične in gospode, katere je resna volja, se posvetiti dramatični umetnosti, naj se v obilnem številu oglase. O namenu in koristi te šole ni da bi obširno govorili; jasna sta oba. Vsojamo si gospodične in gospode, ki čutijo za dramatični posel v sebi veselje in sposobnost, na to opozoriti, da je nadarjenim učencem zagotovljen e n g a -gement že s 1. oktobrom t. 1. Oglasila za gledališko šolo vsprejeraa g. režiser R. Inemann, ki posluje v ta namen v intendančni pisarni vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoludne. Pouk je brezplačen.
— (Sokolski večer) bode, kakor smo že poročali, danes zvečer v restavracijskih prostorih „pri L 1 o y d u" na sv. Petra cesti.
— (Neznosne razmere na Kranjskem.) „Soča" piše : „V predzadnji „Soči" smo ob kratkem poročali o škandaloznem početju dveh kranjskih kaplanov, ki sta pripeljala na shod narodne stranke v Starem trga tolpo nabujskanih kmetov in celo babur, ki so tako razsajali, da so morali orožniki razgnati množico.   Narodna stranka je napovedala
tamkaj dragi shod, ali glavarstvo ga je prepovedalo, razlogom, da se je bati zaradi „nedostojnega hujskanja" resnih nemirov. Prišlo je torej že tako daleč, da na Kranjskem niti zborovati ne morejo, ne morejo se torej posluževati svojih državljanskih pravic, ker mladi kapelani hujskajo ljudi, nabero okoli sebe večjo tolpo razsajačev, ki zborovanje onemogočajejo. Ako bo jednako postopala še narodna stranka, tedaj ne bo mogoče zborovanje ne jedne ne druge stranke, a priti utegne celo do krvavih pobojev, --a vse to bodo imeli na vesti sedanji mladi kranjski kaplani, ki ne dobivajo iz Ljubljane pastirskih listov, kakoršne dobiva naša vrla duhovščina po Istriji in Dalmaciji, pač pa potuho, osrče-vanje in pohvalo. ]\Ii smo priobčili v doslovne m prevodu pastirski list dalmatinskega škofa Careva v 24. št. Prosimo svoje čitatelje, posebno v duhovskih krogih, čitajte ga še jedenkrat in potem sodite : Ako je kak podoben list potreben v kaki škofiji, ali ni to — na Kranjskem ? Kaj bo, ako pojde tako dalje? Ali mari mislijo kranjski kaplani, da imajo dobre pesti in gorjače le njihovi nezavedni, nahujskani kmetje in pijani pobalini?"
— (Zrelostne preskušnje na ljubljanski realki) so se včeraj završile. Izmej 38 oglašencev je jeden, ki je bil eksternist, odstopil, 2 sta naredila maturo z odliko, 24 z dobrim uspehom, 8 je bilo reprobiranih za dva meseca, 3 pa za jedno leto.
— (Vojaška vaja). Hitrost pri uvagoniranju in izvagoniranju vojakov, orožja in orodja je v slučaju vojne velike važnosti in zategadelj se prirejajo časih tudi vaje v uvagoniranju. Tako vajo je bilo danes zjutraj opazovati na kolodvoru južne železnice. Osmi divizijski topni^arski polk pod poveljstvom podpolkovnika Marescha, broječ 5 častnikov, 80 vojakov, 70 konj, 8 topov in jeden voz je bil v 28 minutah popolnoma uvagoniran, v 10 minutah izvagoniran in je pet minut kasneje zopet odkorakal. Z ozirom na to, da je uvagoniranje konj, razdevanje in nalaganje ter zopetno sestav-Ijenje topov jako zamudno, se mora priznati, da se je vaja izvršila jako dobro. Preciznost, s katero sc je vse storilo, je obudila občno priznanje.
— (Policijske vesti.) Delavec Franc Spacapan z Goriškega ukradel je bil svojemu tovarišu J, Fa-ganelu srebrno žepno uro z verižico ; ker je razven tega napravil v Ljubljani že precej dolga, nameraval jo je sinoči z južno železnico popihati iz Ljubljane. Ko ga je pred odhodom vlaka hotel mestni policijski stražnik aretovati, zgubil se je mej množico ter ubežal. Danes zjutraj prišel je zopet na kolodvor, kjer je bil prijet in v zapor odveden. — Dimnikarski pomočnik Valentin Osolntk iz kamniškega okraja, ki je šele včeraj prišel iz Zadra semkaj, ukradel je danes v škotijski palači Ignacija Sumraku, ki dela tamkaj kot sobni slikar, srebrno žepno uro. V kritičnem trenotku opazil ga je neki sluga ter ga izročil policiji. Kakor sam priznava, bil je Osolnik zaradi tatvine že večkrat kaznovan. Policija izročila ga je deželnemu sodišču.
— (Izgubila) je danes dopoludne v Ljubljani posestnika žena Marija Kališnik iz Domžal znesek sto goldinarjev, kateri je nameravala naložiti v hranilnici. Denar (l petdesetak in 5 desetakov) bil je zavezan v rudeč robec. Izključeno seveda ni, da ga jej je morebiti kak uzmovič izmaknil.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 7. do 13. julija kaže, da je bilo novorojencev 10 (== lli-12 ° o0), umrlih 2:; (as87'96•/,©), mej njimi so umrli za vratico 3, za jetiko 3, za vnetjem sopilmh organov 1, za želodčnim katarom 1, vsled mrtvouda 2, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 12. Mej umrlimi je bilo tujcev 9 (=39-1 •/„), iz zavodov 12 (=52 1 0 0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za vra-tieo 1 osebe.
— (Osobne vesti.) Davčni pristav g. Aleksander IJ e r b u č v Trstu je imenovan davčnim kontrolorjem. — Na nižjo gimnazijo v Kočevji je premeščen g. Alojzij RI a y r z drž. gimnazije v Trstu, na Mariborsko gimnazijo pa prof. Jožef H o 1 z e r z drž. gimnazije v Moravski Tribovi.
— (Nezgode)    Z Viča se nam poroča: Dne
18. t. m. popoludne klatili so otroci črešnje pri posestniku vulgo Brdniku, mej njimi Franc Guzelj, 12letni sin nekega gostača. Ko je nastala nevihta, bežali so drugi otroci na svoja domovja, jedini Fran Guzelj ostal je Se pod črešnjo. Hkrati udari strela v drevo  in ubije  nesrečnega  fanta. — Dne
19. t. m. je Janez Jane po domače Lukeževec s svojo ženo, katera je bila na vozu, nakladal seno. Ko je
bil voz do cela naložen, odtrga se vogal voza in žena pade tako nesrečno raz voz, da hi zlomi tilnik in obleži mrtva. Zapustila je šestero nepreskrbljenih otrok.
— (Toča.) V Do brc polj ah je pobila 18. t. m. toča. — Iz Ihana pri Dolu se nam piše: Po jako vročem dnevu nastal je 18. t. m. popo-ludne močan piš in pripodil iz Kamniških planin črne oblake, iz katerih se je vsula toča, debela kakor orehi. V naši občini je napravila veliko škodo, ker je .-kuro popolnoma vse poljske pridelke pokončala. Ubogi kmet! — Od Sv. IljavSIov. Goricah se nam piše: Dne 18. t. m. popoludne je nastala nevihta s točo. Padala je dobro četrt ure, začetkoma kakor bob. potem kakor orehi debela. Po vinogradih viselo je obilo grozdja, a zdaj leži tretjina po tleh, a kar še visi po trsovji, je vse pokvarjeno. Po sadunosnikih ho se slivova drevesa kar šibila pod težo sadu, pa zdaj, katera nisa na tla zbita, so večinoma vsa poškovana. Oves je ostrižen, ravno tako tudi jari ječmen in pšenica. Kar nam še zima ni vzela, pokončala nam je toča Bog se nas usmili!
— (Hidrologiška preiskavanja) dolin pri Ložu in Starem trgu, Cirknici in Planini se bodo nadaljevala tekom letošnjega leta, ker sta to dovolila poljedelsko ministerstvo in kranjski deželni odbor.
— (Strela v telefonu) Dne  15. t. m. je
mej hudo nevihto treščilo v Beljaku v strelovod 1)6 metrov visokega stolpa mestne župne cerkve. Strela je od tod odskočila na telefonske žice, katere je deloma popolnoma raztopila, in odtod v telefonski stroi v policijski stražnici, katerega je uničila. Stražnica je bila nekaj trenotkov kakor v plamenu. Nekega gospoda, ki je pod telefonskimi žicami šel mimo cerkve, je puh zagnal do stopniAke ograje, ob kateri se je mogel vzdržati. Nekemu redarju, ki je v kritičnem trenotku stal pred telefonskim aparatom, so švigale iz njega iskre v obraz in mu ožgale obrvi, tudi je čutil hude udarce, od katerih oiuaiuljivih posledic pa se je kmalu zavedel. Skoda na aparatu znaša najmanj  IJOO goldinarjev.
— (Zamazovanje slovenskih napisov) je v Gorici na dnevnem redu in opravičeno je torej začudenje, da c. kr. u-onšk.i policija glede te stvari nič ne stori. „Soča" pravi v tem oziru: Sedanje c kr. goriško ohlastvo ni zmožno preprečiti, kar se godi in ni sposobno za svojo službo, dokažemo pa tudi lahko, da nima dobre volje. — Morda bi se s kako interpelacijo dalo kaj doseči.
— (Goljufija v Ćićariji.) Bilo je pred 18. leti. Pijanec in zapravljivec imel je malo posest-vice. Njegova žena z jedino hčerko je strašno trpela. Posestvo je bilo eksekutivno prodano. Kupec izganja družino na cesto. Zena prijoka k znanemu dobrotniku. Ta odkupi malo posestvice. Izroči jej je na uživanje in odplačevanje s 0% obrestmi. Mož nadaljuje svoje življenje. Z drugo živi. Cela vrsta postranskih otrok. Domu hodi jest, razbijat in pretepavat soprogo in hčerko. Dobrotnik umrje. Žena prijoka k njegovemu nasledniku. Toži, da je nje zdivjani mož kriv, da ne more odplačevati. Naslednik da zaslužka njej in mej tem nekoliko odrasli hčerki. Daje jima živeža 16 let. Kupi jima kravo. Hiša zgori. Sezida jo iz nova. Dolg bo skoro poravnan. Mati in hči sta jako hvaležni. Mater skrbi, da ne bi premoženja dobil nje soprog. On bi ga dal postranskim otrokom. Hoče ga ohraniti jedinemu svojemu otroku. Prosi v tem smislu. — — — — — Lastnik predlaga: Prepis na mater, zagotov ljenje dedščine za hčer. Mati odkloni. Lastnik stavi drugi predlog: Prepis na hčer, zagotovhenje dosmrtnega užitka materi. Mati odkloni. Mati hoče vse zašel Hčere ne pozna več. A ta je več odslužila, nego stara. Mati se je zvezala s svojim nevrednim soprogom proti svojemu otroku! Mati vloži tožbo za izročitev premoženja. Hči toži za svoj zaslužek. Mat neče ni vedeti o kaki poravnavi. Hči se poravna pred sodiščem. Določi se razmerje zaslužka matere in hčere. To razmerje zagotovi se z intabulacijo. Goljufija! Sarenjaki vsi na nogah! Kazenska ovadba! Državno pravdništvo proučuje, stvar 7 mesecev! Te dni izjavi, da to n i goljufija. — Dobrotnik bil je pok. rodoljub Fran Sabec, njegov naslednik pa dež. poslanec Slavoj Jenko v Podgradu.
— < Kmetijske in vrtnarske družbe za list in okolico občni zbor) se bo vršil v nedeljo ob 9. uri dopoludne v telovadnici tržaškega Sokola.
— (Samomori v Trstu) ae primerjajo razmeroma dosti gosteje kakor v drugih mestih. Tako sta se te dni primerila kar dva zapored. Težak Josip Jernetič, star 36 let, Be je obesil na nek vodnjak; sestra nekega fotografa, Adela Pozzetti, pa je vsled nesrečne ljubezni skočila s petega nadstropja Da ulico, kjer je obležala mrtva.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pulj ) Piše ko nam iz Pulja: V nedeljo 14. t. m. imeli smo v čitalnični dvorani prvo glavno skupščino podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za mesto Pulj. Udeležnikov je prišlo lepo Število, mej njimi tudi nekaj kmetov iz okolice. Ob 5. uri popoludne je sklicatelj g dr. Zuccon otvoril zborovanje in pojasnjeval v lepem govoru namen shoda i n družbe sv. Cirila in Metoda. V odbor so bili izvoljeni gg.: A. Mihaljevič načelnikom, I. Tomažin tajnikom, dr. I. Zuccon blagajnikom; za namest nike Sr Cotič, Ig. Stiglic in lv. Spik. Za poslanca podružnice k skupščinam glavne družbe pa gosp.
dr. M. Laginja. Omeniti je še, da je pri zborovanju skupščine 56 udov (rednih letnih ndov) k družbi sv. Cirila in Metoda pristopilo, od katerih je večina koj udnino plačala. Nabralo se je za to svrho 48 gld. članarine. Po skupščini je bilo na čitalni-škem vrta kegljanje na dobitke v družbino korist. Čistega dobička pri kegljanju je ostalo 21 gld. 50 kr. Za dobri uspeh si je pridobil največ zaslug gosp. L. Križ, ki je vse vodil in dal sam vsa darila.
— (Imenovanje) Kanonik v Krku gosp. dr. Fran Vol ar i <• je imenovan stolnim dekanom istega kapitelja.
— (Koncert za Ljubljano) in za po povod nji prizadete prebivalce hrvatskega Posavja priredi jutri poseben odbor v veliki dvorani topliške gostilne v Topuskem na Hrvatskem.
— (Iz raznih toplic) Na Bled je došlo od dne 1.—14. t. m. 183 oseb. — V Radensko Slatino je prišlo do 15. t m. 142 oseb, v Rogaško Slatino pa 711 strank z  1123 osobami.
* (Dvojka v matematiki) je napotila sina nekega višjega častnika. 16letnega dijaka dunajske realke, da je zapustil dom in stariše in se kakor kak deseti brat odpravil po svetu. Denarja mu je seveda kmalu zmankalo, že v Lincu, lotil se je torej prosjačenja. Ker pa je hodil od hiše do hiše, ga je kmalu ujela policija in ga vtaknila v zapor. Policija je seveda hitro obvestila fantove roditelje. Nesrečni deček se je, še predno je prišla mati ponj, poskusil usmrtiti. Vtaknil si je v usta svoj robec. Ko ga je paznik našel, je bil že brez zavesti, a hitra pomoč je imela dober uspeh. Ko je prišla mati po fanta se je ta branil, vrniti se ž njo na Dunaj, naposled pa se je le uda!.
* (Grozen samomor.) Na strahovit način seje usmrtil kajžar Jožef H y ska v Železnembrodu na Češkem. Vzel je v usta dinamitni naboj in ga vžgal. Vsled eksplozije je bilo truplo raztrgano na kosce.
* (Revolucijski časnik.) V Sofiji izhaja od dne 11. t. m. makedonski revolucijski časnik. Prva številka je prinesla na čelu podobo, kažočo zlomljene verige in na drogih nasajene človeške glave, nad podobo pa napis: „Svobodo ali smrt!"
* (Od smrti vstal.) Prva žrtva italijanskih bančnih škandalov je bil posl. Rocco de Zerbi. Mož se je ustrelil, ker se je bal sramote, in bil slovesno pokopan. Sedaj se čuje da je bili to le predrzna komedija. Neki znanec Zerbijev se je mudil v Severni Ameriki in je tam našel v Charlestonu pokopanega znanca. Policija zahteva, naj se ekshumira de Zerbi, da bi se videlo, kaj se je takrat namesto njega pokopalo.
* (Umor v sodni dvorani) Mej obravnavo pri pariškem trgovinskem sodišču je ustrelil fotograf Fromeuton na knjigarja Anselma, 8 katerim je i mel civilno pravdo, dvakrat iz revolverja. Anselm je vsled ran v trebuhu umrl na lici mesta.
Darila i
Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali od 20. junija t. L: Obrtno pomožno društvo v Ljubljani 10 gld.; „Slovenski bogoslovci goriškega centralnega semenišča 100 gld. pokroviteljnine; podružnica za Vuhred-Marnberg 5 gld. udnine; podružnica vipavska 3 gld. :;o kr.; »Zavezi zagorskih Slovenk" po predsednici gospe Mariji VVeinberger-jevi 100 gld.; podružnica v Slov. Bistrici 30 gld.; gospa Matilda Mehanika r na Rakeku 6 gld.; podružnica v Brežicah 18 gld.; omizje v Kostanjevici
9 gld. z geslom: „Bog daj slogo Slovencem"! — vesela družba iz 8t. Pavla, Žalca in Griž pri za-žiganji Ciril-Metodovega kresa nabranih 6 gld.; mariborski gospodje bogoslovci 63 gld., nabranih 5. julija s prisrčno željo, da naj godovnjaka sv. brata Ciril in Metod „Bogu in domu zvest povsod — Obvarjeta Slovencev rod* ; Celjski Slovenci kresov preostanek 7 gld. 44 kr. ; g. prof. Maks Ple-teršnik  v   Pišecah  5  gld. ;   posojilnica  v Logatci
10 gld.; g. G. Pikel v Postojini 42 g d. 50 kr.; „ Vesela družba v Bre.zdnu" 6 gld. 50 kr.; podružnica Cerkno z okrajem 13 gld. 40 kr.; „Ženska podružnica v Prvačini pri Gorici" v drugič pokroviteljnine 100 gld.; „Slovenska naselbina v Puljiu 50 gld. kot prvo polovico pokroviteljnine; moška podružnica v Krškem 16 gld.; ženska podružuica za Ajdovščino in okolico 50 gld. kot drugo polovico pokroviteljnine; č. g. J. Virant v Mokronogu 27 gld. 50 kr. ; g. Fr. Dolenc v Mariboru 18 gld., nabranih od vrlih narodnjakov vsled ugodno rešenega celjskega vprašanja; moška podružnica v Kamniku 43 gld. — Za slovensko šolo v Veli kovci je darovala: Hranilnica iti posojilnica v Prevaljah 30 gld. — Bog povrni vsem dobrotnikom stotero! — Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Brzojavke.
Vransko 20. julija. Presrčna hvala vsem poslancem, kateri so pripomogli, da se je celjska postavka vzprejela in soscbna hvala poslancu Vošnjaku. Vransko se raduje! Živela celjska slovenska gimnazija! — Trg Vransko.
Dunaj 20. julija. V današnji seji poslanske zbornicu se je vršilo  tretje branje proračuna.
Proračun se je vzprejel z 185 proti 86 glasom. 58 levičarjev je glasovalo za proračun 20 proti njemu, vsi ostali so se glasovanja vzdržali, mej njimi tudi vsi štirje poslanci štajerskega veleposestva grof Attems, baron M ose on, baron Hackelberg in grof Wurmbrand. Pri glasovanju so se primerili razni škandalozni prizori. Ko je bil poklican posl. Bloch, je posl. Schneider upil: Protestujem, protestujem, in žalil židovskeg* poslanca, vsled česar ga je predsednik poklical dvakrat k redu. Ko se je konstatovalo, da je dr. Menger odsoten, so nacijonalci in protisemiti kričali: Menger, kje si! Kje je ta nemški mož. — Zbornica je potem rešila dnevni red. Predsednik Chlumeckv se je zahvalil poslancem za njih delavnost, grof Hohemvart pa je predsedniku izrekel zahvalo na vodstvu. Koncem seje so poslanci dr Gregorec, V o š n j a k in tovariši in-terpelovali vlado glede nezaslišanega hujskanja sodnega pristava in celjskega dež. poslanca dr. Wokauna zoper celjsko gimnazijo in sploh /oper slovensko prebivalstvo. Potem se je zbornica razšla.
Dunaj 20. julija. Uradni list prijavlja cesarski patent, s katerim se razpuščata deželna zbora goriški in tirolski. Razpust se je ukrenil porazumno s pristojnimi faktorji, dasi še ni potekla zakonita doba, a zaukazal se je, da bi se volitve mogle vršiti še meseca septembra.
Dunaj 20. julija. Novi civilno-pravdni red se bo uveljavil šele dne 1. januvarija 1898. 1.
I*n»jku 20. julija. Nocoj ponoči Be je primerila grozna katastrofa. Mesto Most, broječe 15.000 prebivalcev, ležeče na progi Praga-Duch ovci Be je hkrati začelo pogrezati v zemljo. Nastala je nepopisna panika. Ljudje so bežali iz mesta. Vse hiše bo zapuščene. Mesto je brez vode in brez plina. Doslej ni še nihče ponesrečil. V okolici so sloveči premo-gokopi
Sofija 20, julija. Vsled sovražnega postopanja Stambulovljeve rodbine in nje prijateljev proti pnncu Koburžanu, je ta dvornim dostojanstvenikom prepovedal prisostvovati pogrebu Stambulova. Policija je dognala, da je Stambulova umoril bivši tajnik ustreljenega majorja Pauice Bone Georgjev in sicer s pomočjo dveh tov. rišev. Georgjev in njegova dva pomagača so se že izročili sodišču. Hoteli so maščevati Panico.
Sofija 20. julija. Gospa Stambulov je odklonila venec, kateri je poslal Koburžan.
Sofija 20. julija, Policija je kontisko-vala oklic, naj narod odstavi Koburžuna in proglasi knezom sina Batenberžanovega, grofa Arsena Hartenau.
Sofija 20. julija. Šest doslej aktivnih častnikov je i/dalo oklic, s katerim se pozivlje bolgarsko prebivalstvo, naj hiti makedonskim bratom na pomoč, da jih reši turškega jarma.
St. Peterburg 20. julija. Carje rekel bolgarski deputaciji, ko je bila pri njem v avdijenciji, da ni nikdar dvomil o ljubezni bolgarskega naroda za Rusijo.
Razilrjvno domače zdravilo. Vedno večja po-praševanja po ,.Mnll-n ve m franciisken žganju in hoIi" dokazujejo uspešni Upliv tega zdravila, Klatiti koristnega kot bolesti utefiujoAe, dobro zmtno antirevmatičuo mazilo. V steklenicah po '.m kr. l'o postnem povzetji razpošilja to mazilo likat- A. MOLb, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauheu 9, V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MObb-ov preparat, zuznauiovan z varnostno znamko in podpisom. 4 <4 —10)
Kot dijetetična pijača
zlasti pri nevarnosti epidemiju (influenci, vročinski bolezni, koleri, griži,  kakor tudi pri troaljiki) s«- zlasti priporoča
Radenska kiselica.
Obširen spis brezplačno na vseh prodajuih mestih ali j i ■» direktno pri zdravilišču v kopališči Kadein (Štajersku). — Zaloga v Ljubljani pri Itauu l.lulu-Ker|u in Itlllmelu K«Htiierpi. (1268—S)
Meteorologično poročilo.
m9| *3 •->	Čas opazovanja	Stanje baro- TBmpa-metra ! utura v mm.	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
19. 20. •	9. zvečer 7 zjutraj 2. popol.	7318 220° C 7»r6 19-6*0 734 7 J2ti8°C	si. jzah. si. jvzh. sr. j v/h.	jasno pni obl. pol obl.	00
Srednja včerajšnja temperatura 223', za 26" nad normalom
Učenca
(93G-2)
•vsprejmo   ▼ prodajalnloo   ipeoerljekega blaga
išče službe kot odgojitelj ali domači učitelj.
Več pove iz prijaznosti upravniStvo „Slovenskega Naroda*. (932—3)
S tem izjavljam, da jaz za svojo ženo Ivano ttlov*a poroj. Vodnik nisem plačnik; naj se torej vsakdo varuje, moji imenovani ženi kaj posoditi ali sploh kakšno vrednost izročiti.
(941-D Leopold Slovša.
Velika zidarska konkurenca!
Izurjeni in pridni la«kl jKiilfsrJl za plačo 9 *50 kr« lin t-ltill Be preskrbujejo
na Opekarski cesti št. 56 v Ljubljani.
Kdor si želi hišo z malimi stroški popraviti, naj se tam oglasi. (938—1)
Prodajalnica
(924-3)
na prav dobro obiskovanem prostoru se s 1. avgustom 1895 odda v najem.
Već se poizve pri lastniku na Sv. Petri*        i št. SI.
osobje
vsaka kategorije, moško In ženske, priporoča ln nameiouje najbolje za ta in drugod
posredovalnica stanovanj in služeb Car. Flux, Breg št. 6. {939t
% eieriiioe (žalir#JJe> lesena in platnena zastirala (roletne)
vseb vrst, nn j močneje in najtrpežneje blago,
brez konkurence ln po najnižji ceni.
Naroča se j edino le pri tovarniškem zastopniku gospodu
Andreju lin U tk kar- ju (875—7
V CiriMil>€*vJc*-vlli nli«*itli iter« 1
in se zamore gospodom hišnim gospodarjem in p. n. občinstvu posebno pri zgradbi novih stat h  najbolje priporočati. — Vzorci so tu na blagovoljni ogled, na zahtevanie s« tudi na dom pošljejo. — Za naročila ;adostuje dopisnica.
iraarVrV*.^ p
Sobni slikar in pleskar |
v Opatiji (Abbazia)
je dobil nd slav. mestnega magistrata dovoljenje M lzvrievanje svojega obrt« v LJubljani
ter se priporoča slavnemu p. u občinstvu v izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih det po smernih cenah. Za trajno ln ukusno delo se Jamol. 0bT" Iz prijaznosti v/.preieiua naročila g. A. Kalli, posredovalni z;,vod v Ljubljani, 1'reftirnov trg.
Prodaja hiše.
Kranjski hranilnici pripadajoča (942— 1)
na Zabjekn šiei 3 ležeča
je na prodaj.
DotičnH pismene ponudili' naj se vloži* v uradnici te hranilnice (tajništvo) «lo  I. at^nsta t. 1.
v Ljubljani, dne ll>. julija 1S95.
Fran Stare
sobni slikar v Ljubljani, na Bregu št. 20
X priporoča se slavnemu p. n. ohftinstvu v izvrševanje
+ vseh v dekorucijsko iu slikarsko obrt »padajočih del
♦ * zagotovilom ukusno modernega dela proti zmerni Z ceni. (647—13) T B*W~ Ker sem pa večkrat odsoten zaradi dela, so ^ stranke najuliudneje nnproSene, naj v slučaju potrebe
• omenjena dela naročajo pii meni pismenim potom.
C. tf. jtarn raTnateljttvo itifr. drž, zelenic
Izvod iz voznega reda
-."•I'.**-5rxv**-Bfc   odL  1.  j-o-zilja. 1893,
Htitopno omant.nl prihajal h ln t»<th»J»lnl cul ontta.nl to * »rtđf^tmmmmftluni inmu, fir*.lijJ««TToy)«kl oh ]• kr.Jn.mri oaa-a v I.jub-ItMl •■ • miniti naprej.
Odhod Is LJubljane ijuž. kol.)
O* 1». a*r-t đ M4.. |M> OMbnl *Uk * Trbij,   Pontabal, HalJ.k, Ca-
lom, Frm.auifuta, tilnhno, iM Sal.lhal t Au«.e«, Iaohl, Oman-•lan, Bilmur*!, Lond-Oaatein, Zeli n* Jscnru, Inom.nt, Curih, Hiarr, Una, Had.Jtvi.yi.au), Marijina w», Ktf.r, Kariar. »»r«, Fran-oova ftr., Prairu, Llpaljo, Dunaj vik Am.t.ttan. Ob 0. vt-4 tO miH. ajutrof mnaanl vlak t Novo m a. to, Kočarja Ob 7. ur4 lii m<H. mfutr.i) o.ebni »lah * Trhla. Poutabal, Unijah, Oa-tovau, rranaanafn.ta, Iij-i*>ni», Dunaj, a*. M.l.thal t Solno?!**!, I)mi. **i» Amitottori.
Ol 11. Mrl »n **•<*». <i»vnltiin» oiMbat tU k v TrSIl, Pontabal, Haljah, O-iluv.n, Kraut.nafaat«, Ljubno, Sal.thal, Solnoirrad.
Ob IX. htI /M ailit. fu|«lH.fw« m«.»m vlak t Novo maato, Kicirjt,
€*« d. u»S f>0]H>i*ir1 pm oaaluit Tlak v Trbla, Hnljaa , Calovao, Kraniena-funto, o«K Salathal ▼ M <ln >«ra.i, Uan.1 - Oaataln, /al* na jonr.i , Ino-mott, Hrabrilo, 'uriti, liauavo, Parti, vas Klain Reiflinif, .-itavr, l.mo, Gtnundan , Iaohl , <ladaja*ie«, Plaauj, Marijina vara, rt* ar, Prmnoova ▼ara.   Karlov« «>r«, Prajro, Lilp.ko, 1'una) Tta Amatatten
tU. 7. mW IfO antn. »imif matanl vlatb v Noto ma.to, KoonvJ.
Kaaun teiia ob nedeljah lit prasnlkih ob S. uri Hrt minut popoludna o.obni vlak ▼ Ija.ce-Rled.
Prihod v IaJublJajio (jat. kol).
CM m. »H «5* mIh. «;urr<4) oaabai vlak • Ilunaja tik Am.talUu, l.in-alj«, Pra^., Kt.iuvtiIi Tar.it, Karlovih »«ro», Kura, Marijinih uror, IMiiiiJa. Rint.i«Tla, Solnoirrada, lalnna, SLajrra, Gronnaana, I.uhi*, Ani-aa.a, /ntU na ja.aru, Lend Oaataln*, Ij)nhnaa;a, Oalovoa, IlaUaka, l*TMia>inafaaW*. Trni««
Ob H. uri t!* tniH, mJutriO m«*%ni ▼!      I. Kouavja, Novaka me.l*.
O* fl. *>r< Vrt ■»<>», rlopo/Mafwa mabut ti ik a DuBAJ* Arn.tettan, Ijlpki)., Prag;«, FrancoTlh TkriiT, Karlorlh »»nr, K/ra, M%rl)inlh varuv, Pl/n;a, Hudejavlo, H.iliKi^raiU, I.lnca, Sliyra, Pari.a, Di'iiov«, Curih«, !'.r-/iitt «. Innrao.ta, 'Aalla na )a»*ro, I.en i( + ait«in., Ujubnaga, OaloToa, t'ont.bU, TrMia
Ob tt. uri .'M min. poj.oluiln* me.anl vlak i. Kouav}*, Novat;* tnaatk,
tUi at. Hrt lifi min o.abnl »lak • Drini; », tajabaa^a, S.latliala,
Ilaljaka, Oalovoa, franaau.fa.ta, Pootnhla, Trbi.a
Ob ti. uri al ruin. aw<-<<r o.abul vlak • Dunaja prako A mat«tv.ua ln li'nKnoat.   lUlutii. n.-IriToa, Pouiabla, TrbUa
Ob V. uri V.\ min  ft^ff makanl Tlak  I* ICoA««ik, Novaira Mtiti,
Rutin t"ki ob nedeljah In praznikih ob tli. uri ■*<> minut XTaOar oaobn Tlak i/. Ijotac-llleda.
Odhod ls Iajubljane (dr<
a-.i mm   tjttfij * Kamnik
t>.% . •.<>;.'»tKf h« a # .1 f J .        »t^l*t" , ,
11*       ,,       9V+<T || ,.
ob
(alalujl  Tlak la atlaija.'i   in praanlklh.)
kol.).
fM<   a. tri •    ti. a M     * .. m    SV .
Prihod v LJublJo.no . dr*.
<5fl m,ai. mjvtr.t) la Kamnika
14     .     dot>ulu<t»m   . ,. (5—lOo;
Jt\      i,       ir»r«r ,, ,,
.5.1     .     wvmr^r .        , (aledn)l Tlak la
ob  n.duliah ln praanlklh.
Dober glasovir
jo zelo po coni na prodaj
Pod Trančo št. i, 3. nadstr. (»31—2)
t KOSMIČA
mm
„CremeVenus
I'ru.slh'dt'k k zušlci lilrin pleli.
Tekutypudr„Eugeme'
Červen6 tekute ličidlojugenic Pudr^Eugenie"
vbile rfiŽDve akremove barve.
Ttl A    Vonil Cu     arril.U«   ih   U nnacr » I rnn j •> M***-"-W . Izborno, popolnoma m-.Wo.l-
MlTil kilnllliltićlli
vailinTit m tf
IihI.i, 1111 kn*<\)o V«>iiiim** no *<i
nikoli taltaT in M i ilnr\liflil .ii li'tlli'ill iiutauko  |>aai   na ki
aroiiatvo, ki il:»»u xalir>ujujo, da polt no |io.tnne 1 ari'ti kakor od ni tti-olm, polt po.tan* marTtii: anaino ih nt n 11 ■! iruhit m oHtaiii' iiilmloHtiio avnza. ,.4'ra^llie ilržu.io  111 k .. k 111  niaiieobnili  tTarin,   ne poatauu torej
1 rt bral kv^ra uporabljati o T.akein poljubnem aiii V intercau oboiuatva .e pro.i. Ah naj ae ri  intti.iiiMio vitratvcno  »uainko     4 fiiit - |(l<l.
Rdeče tekoče ličilo ^Cugrenie"
Tekoči puder „Eugeuie" S^^f^aSS
anvanjit hurro polti, kutnr» o.tauo rodno CTeto<!;a iu niladoatna. Podaj* i olirmu i /Mtilku. k.V.ur tudi i ..... in noifain mehkoat iu uu.t-
morju lltitaO diato.t, odatraiijujo v»;ikii ra.kaToat polti in pe^a Taako Trato.    « «-iu» it Kiti.
|»r»|m»l-
noiiin
• K'sk ■><! I \ I » «i Dali- Inom, untiiuin in uaeaom lepo naiumo roia.to bojo, d>t tmli pri alaktlitol rn»«Tntlj*vi ia^ledajo, kukor bi imeli na-ravno hojo m ae tri dui dril polti.   Oiim 1 tfld. HO lir.
*Pn rl ar T!ii r/An i au   ,M''' res«, eremet Prijemlje
UUO* -SaHaVga3SaVA«3 • „, kl,in popolnoma in ne da bi aa kaj opaailo in ilaja polti naraTiio melikoat in iuladi>*tno areloit. «'«>ni. 1 Klal. •Jo lat-., m . <>|«niii 1 ((IU. 51» kr.
rJ7T,i TO^fill'1     l#.l»oriio   -rr<M»n   I.  r»«l   IhmIJ, jači
•f"™#aS»S#^"aSaVS f   lašlMa i" najiiiMurufje uliranjuja, da .a no napravi prhaj.   Ona 1 kI*<  OO kr
„Nigritine Vegetale"barva za lase
«-rii»» lia ruJnvM. 1...i.- OMrM bojo ri celili taduov in jn pov.em o ■•in. .nun-. raaloć.viiti to umetno bojo od naravna. Oiih it k!*I SO kr.
Tekoče kavkazko mazalo za brke,
poapaittjo njih raat iu je knnaorvira. /.w:tlo jiri tam nepotrebno. Daje brkom v.aku pol i nbliu obliko.    <'«■■■> 7A kr.
Jedino zalogo za Kranjsko
iuia (1415-26)
FRAN STAMPFEL
V Xj 3 \3. "io 1 j a. 23.1
Kongresni trg ,,Tonhalle" Kongresni trg.
Pri generalnem zastopu banke „Slavije" v Ljubljani
vzprejme takoj
z lepo pisavo.
(9f-8—3>
trgovski pomočnik
izučen v trgovini z železnino in Špecerijskim blagom. — Ponudbe na< se po&iljajo na upravuištvo „Slov. Naroda" pod fiifro -,'l'rjf«»\ln**' . (i»35—l)
Posestvo na prodaj!
Okoli 70 oralov mvetji,   ponajvnć go2<dAT
|<'<lllO IIM«1mI rO|)IIN hiNMa K0N|r0.llirNl4» |»o-
mIo|»|m, vse v prav dobrem stanji, iVilim uro oil Kranju, »v proila. Pogoji prav ugodni.
Več pove gosp. ^.nton -KZlelll., posestnik in lastnik tiskarne v Ljubljaui.        (\ni—3)
legantni album
■+%':£ja6ljana po potresa
in ci'Htir ■#> Ijjitbfjfini, s JO joho zanimivimi podobami ljubljanskih razvalin, v plotun vtzai\ in pozlačen, kot najlepši vseh do sedaj iziilih, po jako nizki ceni umno -40 lit', in nj>i.-< potresa zraven ztttttonj. — IfttstrotuiiH' knjižice j»> /.•#*.,
več skupaj po ceneje. Zahteva naj se U- Patilinov elegantni album aH ilustrovano knjiživa, ki sv dobivata /»> vseh knjigarnah.
V blagohotno navovevanjv sv pviporoca
(843—k> r/os. Pa uliti v Ljubljani,
Fr. Ks. Jcločnik :
IcrOJSLČ (271—21)
v baraki v »Zvezdi", blizu paviljona
se priporoča sIhv. p. n. otrulnttvn za izdelovanje vseh l<i-«>|ti»aUili del.
Naročila izvršujejo s« točno in po nizki ceni.
Tovarna parketov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo vsem gospodom lesnim trgovcem, posebno onim, kateri trgujejo s hrastovi, da naša tovarna
kupuje hrastove deščice
na vagone in jih prevznmo tudi od 1T> do 20 vagonov. — Kupčija se skh-ne za celo leto. H27—9)
m l»ri/^ulii«> vsake vrste
vodovode
za mesta, lela, graščino, go-ttpodiirstva, letoviHs vrte in kopel)!, Vodo-metne figure in nastavke, stranišča, kur-
v/| Jave s mntnrio za n* veter' za
\        parom, IHUlUljD zgret zrak in petrolejske motOtje izdeluje (41f>)
A. KUN2,
[oravska Bel* cerkev.
lluatrovHtii proapokti caatonj.
Lonfiek 80
na razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Stuttgartn lHltO odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku m mnogih zahvalil h pismih, katerih Atevilo gre v tisoče, priznana kot jedina, zares reelno in neškodljivo sredstvo, s katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospod h lepa in bujna rast lasij in se prepreči, da ne izpadajo in da se ne dela mej njimi prnot; mladi gospodje dobe po nje rabi moćne brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantuje. kr., če se posije po pošti ali proti povzetj
u i'0 kr.
Hoppo, Wien, XIV., Hutteldorterstrasse 81.
f856—16)
Vozni Mi v Se?. Ameriko \
(199—22. pri
mzozemsko-ameriški parobrodni družbi. •
I Kolowratrin^ 9 IV WeyringergaH8H T
-DUNAJ, f
V mi k dan odprava z Dunaja* } X*o|faMullfa. sBUMtoiiJ. ^
Trgovskega pomočnika
■vojaščine prostega, z dobrimi Bpričevali, slovenskega in nemškega jezika v jjovorii in pisavi popolnora* zmožnega, vzprej-ii.• :n takoj v trgovtno z mešanim blagom.
Tstrtlco Traun
(JM4—1) trgovec na CUlucab pri LJubljani.
Ljudevit Borovnik
l
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje VMMkovratnlh puaek
za lovce in strelce pO najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tiuli pre«lelu|e stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna poprnillu in jih točno in dobro izvrStijc. Vse puške so na c. kr prsskuševalnici in od mene preskušenc.— Ilastrovaol ceniki zastonj.
S
i
Proda se lakoj već
O&T ledu.
Kje? pove npravniStvo .Slov. Naroda1*.
(925-2)
l^EICHTLOSLICHER CACAO
, k° ;tc 1*1 itN
Učiteljica
in otroška vrtna ri ca
izprašana iz slovenščino in nemščine, lt.«fie prl-vadie aliižlfte. — Več se izve pri upravništvu
„Slovenskega Naroda". (933—1)
4
4
4 4
«
4 4 4
Jakob Štrukelj v Trstu
vla Caserma št. 16, vhod piazza della Casenna
(DHH|»ioti veliki vojaftnici) prodaja po ueverojelno olakik eenah vsako-vrstu« naf(leški»>
Umlmm (bicikle).
Zastopstvo koles ,,A«ller" iz tovarne H. Klej/er v  Frankobrodn  iu „Vlktorla  Cj/kle WorkN"
VVolverhampton, Angleško. Kolesa ,«A«ll«*r" so sveiovnoznaua in se rabijo v nemški vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesecev; kdor ne zna voziti, nauči se brezplačno. — Po&ilja se na deželo in na vse kraje. — Cenike pošilja se
I  \ i 728—18) ^
—> urar
v  I . j ti 1> 1 j *& u i, 3.1      In i trjjf
priporoča svojo največjo zalogo
vsakovrstnih švicarskih ur. uhanov, zlatnine in srebrnine.
Zaradi velike nesreče potresa ni sedaj nobene kupčije, torej prosim, kdor misli uro kupiti, naj io kuj sedaj naroči alt kupi. V ceniku postavljene cene so zdaj za 10 ,. »ntžane. — Priporočam se z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden.
(640—1">) urar v Ljubljani.
Ceniki se dobivajo zastonj la se tudi po polti pošiljajo.
Starcslavno žveplano kopališče ■in II rvat m It <* m
Sa Varaždinske toplice gj!
Zagorske železnice (Zagreb-Čakovec).
\: ii'/ i i ■ i vi>rtii'in Hvptiivnlrii j ■ r.. i - -.»i j 'i .ir I. u il w i a n 1 aH " *'. vrne vrrl«r, ive«
|il« ii<» iiiiiIiui |i. BtdOfteUlvO v avojcni ilt-lovmi.ii yri mknU nI <<ltriil.il 111 koNte.lInl v clnoklll, Imi Ii/ iiIIi v Mtfihiti in 01 rpiK'ii|l |m» iiiillcl in ki lit« osti. protlmi, *l\< nili boleznih, Imli-ziilli v kolki it il , ceiiNkill »»lesnih , pollnili in Inji.lh bolesnih, Itrunii ulh liolfKiiili ollletlj • iiirlinriK'iii kttlnrit. »k rotelnlll . it..icl«*skl l»o>le«tlil , km ulh .11«»-l< r iu i I ii Ii. n. pr L.triipIjtMijf p>i »ivi-m irvbrtl ali .riucu i. I il.
Pi u n rt   -v ri ra\j I i on i a   1,rl •"••«*■••••• " irelu, jMliolkia. na prsili Jetrlb, IVI,U iuravijonjo , š«.|«mIch m erevia, pri »imi rtu itd. 1.1, d.
Elektrika. — Masaža.
/. 11 n« » U i s i «■ k vnem k <i iu Inr I <mk. u«lo l»to mlprto ; «exAna traja od 1. maja do I. oktobra. ! r * k'.irpii velik purk, lepi na.adi, l«*pi iilotl, .talna »ilraTiAka goilha, |i|«hiis zabave, k........rti i. t. d.
Na |x)itit|i VAriiBdiimke toplice pričakuj« ilf*lisrnl ilan omnibil. go.ta. l'u li .o na razpolago poiebnl vozovi in ao je rnr.nl intih prej olirniti na o.krliniatvo kopali«u*.
/•Iravmika pojasnila daj. kiipaliiiitl zdravnik lir. A. I.ouirl.l ■■<•. (518_12)
I t •■■>! •■!>!•• in l i• --iire raapo.ilja za.lonj in pontnina pro.to
oakrbulatvo 'copalteča«
biMoio in hitru i
vsjoce  sredstvo ptot kurjim iicemmi niljciii 11 .i podplatih, petah m ilru/.m  T ni i tu prtiHkaiu kože.
DotllVH h«
iah.
tar-
as?
ki
(13 29 Pristen
oldiz varut j« tu zrn
m zavrne vse m
» »v*1^ Veliko priznaliiih liettl je na
Oglttd V
lavni ra7.|iošiljalniri:
L. Schwenk-a lekarna
. Meldllng-DunaJ.
samo, če imata navod in znamko in podpis, torej  naj se pazi vredne ponaredbe.
1'nnt.n  w I.Juhlj«aut:
Jo§. M h) t, J. Švvoboda, U. pt.Trnkocsv. G. Picooli, L. Grečel; * Ku«lolfovem S. pl. Slad o vič, F. Hajka; v HeeiHlkaJ Moćnik; v Olovci A. Etf^cr. VV. 'riiurmvvald, J. Birnba-cher; v Breaak A. Aich-lnger{ v Trnu (na Koroškem) C. Menner; v Hel|«ka F. Hcholz, Dr. K. kiitupf; v Ciorlel G. H. Pontoni; v WoIih« bergu A. 11 utli; v Krnit 11 K Srtvnik; v Rwd-lioiil C K. Anilru-n; » l«lri|l JoHip VVarto; v Kw«iwvl|lcl A. Koblek; v <>i.|i K. G,ela; v Čr> ii»imI|u: F. Haika.
Trgovci in obrtniki!
Vsled razglasa c. kr. deželnega predsednlfttva dovolila je država za trgovce ln obrtnike, ki so postali vsled potresa pomoči potrebni, brezobrestnega posojila 10O.O00 gld. in nevračljive podpore 10.000 gld., — mestni zastop ljubljanski odločil je iz pomočnik denarjev 15.0O O gld, pomoćni odbor za Ljubljano in okolico v Ljubljani lO.OOO gld«, oboje kot nevračljiva podpora v isti namen, ravno tako se je nadejati, da se bode poškodovanim trgovcem in obrtnikom naklonila iz drugih, posebno dunajskih pomoćnih darov primerna velika svota.
Podpisani odbor daje na znanje, da je pripravljen trgovcem in obrtnikom dajati pojasnila ter spisati potrebne prosnje in to brezplačno.
Odbor uraduje od nedelje 21. t m. do prihodnje nedelje od 2.—4. ure popoludne vsak dan v mestni dvorani.
Pomoćni odbor za trgovce in obrtnike v Ljubljani.
Ivan IVI urnik,
ces. svetnik, načelnik.
oblastveno koncesij ono vani vodovodni instalater Dunajska cesta št. 7 Ljubljana Dunajska cesta št. 16
priporoča se za točno strokuvnjasko izdelovanje vseh v njegovc-troko spadajočih del, kakor
vodovodnih naprav vsake vrste
ventllaHIrtklh naprav m v«»«lniiu prlLlekoui, kopa-liti* m premi In baterljniiil. kakor tudi elrkulticl jmUIIi k«ip«.*liilk |»e*l|. umivalnikov s mramorno ploaco in iMvoIrjev a kropllont, banje, v k«>|lli h« inor«-iMiobito neilell, dalje take le r.n nofre in m otroke« kopnlnl Mt»lt in p«.«aiuleii« kopalue banf« a kurjavo iu brez kur|nve, »iraalaea (cIon«-1), aculIAea. lalivkl v Hleiai euiHl|u, elnku ali pw la|enelnl od uajpriprostejse  do   najfinejše  vrste,  sanirala  aa Miiiraad«
Urine omar«* itd. tfkV Zaloga vzoroev ln ▼■oh v to stroko spadajoćlh predmetov.
Popravljanja, predelave in priklepanja točno In ceno.
fšhtr Proraoun   -troikov na zahtevanje brez daljnih
■troikov. b (2Gi»—r>>
. J0SS & LOWENSTEIN
tvornica perila, Praga, VII.
opozarjata kupujoče p. n. občinstvo na to, da naj zahteva pri kupovanju ovratnikov za srajce, manset in srajc vselej le zakouito zaščičeno znamko (lev).   Naše perilo se dobiva le v najboljših trgovinah modne robe za gospode in v trgovinah s platnom tu- in inozemstva in se pri nas.lie prodaju uit ilrolino.
Ob jednem priporočava nafie najnovejše
patentovane ovratnike za srajce
ki imajo tolike prednosti v sebi, da vse osebe, zlasti gospodje, ki bo zelo debeli, nc bodo nosili drugih ovratnikov, čim poskusijo jedenkrat ta nas proizvod. (802—2)
^atezvfeovetSai ©Tratnik:
se prilega vsaki srajci, tudi ko bi ista ne bila narejena po meti, se lahko ngladi, obdržuje vedno svojo prvotno obliko in je \sled svoje gladke površine mnogo trpežneji, nego vsi drugi ovratniki
O. kr. avetr. patent It. 66.680. Angleški patent it. 10.700.
Kralj, ogerskl patent it. 1709. R. R. O. M. Hr. 10.362.
15
60
9
Razglas.
Radi mestne regulacije bo c. kr. višji geometar gospod Teodor Berger te dni mesto Ljubljano na novo zmeril.
Čč. p. n. posestniki zemljišč se zategadelj opozarjajo, da v ta namen postavljena trigonome-triška znamenja in signale puščajo nepoškodovana, dovoljujejo dotičnim funkcijonarjem pristop na svojo posest in dajo tudi eventualna pojasnila
0 svojih posestnih razmerah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
11. dan julija 1895.
Župnnov namestnik : Vončina 1. r.
01 <s^» Jedino zastopstvo za Kranjsko W
iS I/r^^S\ tovarne za "bicikle Ivan JS
m (i ;M j^WLjy  Y| Pnch in drugovi v Gradci M
M «3^--^ VV^_^yf orožne tovarne za "bicikle M 5K ?v ■ „Steyer' K
OfA in vec drnzih znanih tovarn. — V zalogi ne dobivajo tudi  vae prlllkl<iit> yWA
WJ is kolesa, kakor:   ■ teti lite, avoiivl, mcmIIh, /.rn<.....      «t<'>alkr itd. itd. 'A^
fO vso p« najnižjih ecnali. (712—11} €♦!
0SST" C*onll<i m« •-.» x.§>«> Iii^uii j«-. "S£bj Mft
Štajersko deželno zdravilišče
Rogatec-Slatina.
Postaja južno železnice Poljičane.   Sezona od I. maja do I. oktobra.
JPirno in kopelno zdravljenje in zdravljenje s sirotko in elektriko.
l*roN|>eltt« rHX|M»*.ilJji raviialcl j« t» o.
Mvetovnotnan« kiselice, sodržnjoče <ilMtit>er-|evo s»l, priporočane od prvih uieilleinakili m\t orlici pri boleculh prebavnih urgauov In «llhal, in Bicer:
Tempeljski vrelec kot iiafboIfNfs navezujoča pijiua,
Sty
rifl - vrelec k«»i iiKshuMuo -/.«ir»viio
(4yi—16)
v sveži polnitvi
oskrbništvo kopališča Rogatec-Slatina.
Najboljše vrste piva
v sodih in steklenicah
i
i
I
priporoča |>0 l <» v it i-ii ImI. tli ciMinli \t*
1
združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
zaloga piva „,,,„     prve graške delniške pivovarne m
X£/J5j$      IVI- Zoppitsch
nbjJT^^ v Kolodvorskih ulicah št. 24 v Ljubljani. ^ 0ST* Na pismene poizvedbe odgovarja se nemudoma ln frankovano Jj
I     Ceraent g
K železniške šine. traverze. jČ
K      ninlroptn in nnninlmnn iilnnhnuinn K
Štev. 380.
(926—2)
Po ukazu visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje se v letošnjem šolskem letu 1894,T> ne bode več nadaljeval pouk in razdeliti je spričevala na podlagi vspehov, ki so jih imeli učenci in učenke do Velikonočnih
počitnic.
Oni učenci in učenke, pri katerih je red iz jednega ali več predmetov dvomljiv, bodo v ponedeljek, dn6 29. julija, ob 9. uri zjutraj in jeden-krat vprašani iz dotičnih predmetov.
V Ljubljani stanujoči učenci in učenke se morajo v petek, dne 19. julija, zglasiti pri podpisanem ravnateljstvu, da dobe svoja spričevala in podpišejo pobotnice, če so imeli kako ustanovo ali podporo.
Vnanji učenci in učenke dobe spričevala po pošti, če niso vživali nikake podpore ali ustanove. Štipendisti pa morajo priti v ponedeljek, dn6 29. julija, osebno po spričevala, da ob jednem napravijo potrebne pobotnice.
Učenci in učenke prineso s seboj denar za koleke in sicer 15 kraje, za navsdna, 1 gold. pa za odbodna spričevala.
Ob jednem mora vsakdo vrniti knjige in druge izposojene šolske predmete, ko pride po spričevalo. Oni, ki dobe spričevala po pošti, vrnejo denar za koleke in izposojene knjige, ko sp zglaso za vzprejera v prihodnje šolsko leto.
Vpisovanje za prihodnje šolsko leto se bode vršilo v SObOtO, dne 14. septembra, od 9. do 12. ure zjutraj in od 3 do 6. ure popotudne ter v nedeljo, dne 15. septembra, od 9. do 11. ure zjutraj. Redni pouk se prične v ponedeljek, dne 16. septembra 1895.
C kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani
dne 16. julija 1895.
Krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme.
(298-20)
cf. (Bassermanti^
v Ljubljani, Selenburgove ulice št. 4
se priporoča stav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek, po najnovejši /'aconi in najpovo/jinjših venah. Ani/lesko, francosko in tazvmsko robo ima na skladišča. — Gt/. uradnikom se priporoča za izdehoanje VHtikovrstni/t uni/orm tev prvskrlmje vse zraven sjiadajove predmete,  kakor sablje,  meče, klobuke za parado itd.
Poverjeni zalagatelj c. kr. uniformske blagajnice drž. že/eleznic uradnikov.
Kari Wanitzky
arhitekt in mestni stavbeni mojster x Dunaj)
prevzema
vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe
pod r^ekjnagroćLaa.e3SiiaacLl pogoji.
Pojasnila se daj6 mi VI u rije 'IV■■«■#. IJ«* cesti Nt. 19.  11. mul*!ropjtv vsak dan od 2. do 3. ure po-
poludne ,725—23)
—-——v-—————— ^————^—- ~~—.   —'v^- ^—^—^—^gs-^fl^^ao-----
Otvorjenje irgovme in priporočilo.
Podpisanec si nsoja najiidanoje naznanjati vclecenjciiemu p. n. občinstvu Ljubljane in okolice, da je z današnjim dnem otvorll
i \r\ Preširnovem Ir^ii tst. ^
trgovino z zlatnino in srebrnino.
Za popravljanja in vsn v to stroko spadajoča dela se priporoča
podpisanec in prosi z zagotovilom DajtoAneJta iu najtolidnsjlo postrežbe za blagohotna naročila.
Z vclespostovanjem
«^-7 Andrej Doktoric
"rs^av      i J u \- e 1 i r. zlatar in sre"texa.r
-^^■Slt 877 ;n V Ljubljani, Preširnov trg št. 3.
T  T  T  T  T  T  T T  T  T  T  T  T  T  T  T  T  T  T  T  T   !  T T
Kneza Ivana Liechtensteinskega
tovarna glinastih izdelkov in opeke
v liiiter-Thenu'iiau pri liiiiidenliurgn
ponuja svoje
plošče iz finega klinkerja in mozaične plošče
za vsake vrste tlakovanje v najlepši izdelavi. I> YOJllO|h»H«4'klrilJ4'im*   fl'vi   lx  k ii iii«' ii i ih"
naBtavke za kamine, picna ali klajn.i korita, školjke za scanje.
■4 11 ii It r r - j c v «*  o|irk<k.  |i«kcal m |m-<-iii<*tt ml ln
OJsTIlJlMCIie |m'«-lll«m' v razni izdeUvi.
%»r«^Kfilie Mtrf*Mlllkfk9 navadne strcSnike, lispna opeka za vnanjoit poslopij, pouteklenjeiia in neposteklenjeaa v najboljši kakovoati.
4 , Miki ,„ m* »'nrif>l«fi». (770—8)
Wieiersdorfska tovarna za Portland in Roman cement
F. Knoch-a t£ Comp. v Celovcu
priporoma svoje izdelke V znatno  večji trgoporni in lomoporni trdnosti, nego to predpisujejo določila društva
avstrijskih inženirjev in arhitektov za dobre kvalitete.
Zalogu in zastop za Kranjsko: Fr. Seunig «& Comp. v Ljubljani, Marijin trg št. 2.
Svedočbe in poiii&dbe zanton j in poči iiiii«* proNto. (402—19)
IMHIMI
1
♦ ♦ ♦
I
♦ ♦
♦
i
♦
i
L
F. P. Vidic & Comp.
v Ljubljani
priporočajo po najnižji ceni :
%nrtkxnil€* NtrrMilkc (Strangfalzziegel) najboljše in najcenejš« kritje.
.TI 4»* it i k (Samotni) I lak za cerkve, hodnike, tratoarje itd.
Priznanice že naj>ravljenih tlakovanj so na razpolago,
€'v\l \w. kltlll4'ltiil4» za vodovode, stra-
nišča itd. \iiNitil4' #.it dimnik«-. ■ jOHC*«"!!«" |Mk«*i vsake biirve. si nI 11 mi o|fiiJIm«*»i. II «»iiiti ii In l*4»rl I ji ml 4>4*ni4'iif. ■•roli   4»jk;iiJii  vnrno  opeko in
|llON4L*<*.
*l 1*4**114» I« pilili4» ali klej (Dachpappe). I4;«rl»4»l inrj   ter   isto   tako   vnc v sl»vl»iii-k» »Iroko m|»a<lf%jo«L*e
|»l*4>«llll4»t«*. 1345—15)
izučen v trgovini a mešanim blagom in žfleznino ter z dobrimi spričevali n«l* 1*4*4*.
Ponudbe   pod  lifro    ..14.  «!>• vzprejpma upravništvo „SIov. Naroda". (<ijo_3)
Izdelovanje perila
Na debelo!    U (JOSpOde, Q0Sp6 jfl OtfOkB.   Na drobno I
d 4
N O
a
«
hi
A O
„ 3
rx o
§ J
I '1
u
h P
O
rt
R ©
0
H>m|«*«      k"«»><><tr>
lud Hfeiii, flu.lk i J>r«u. braa
iNVrnlrtk...  1>H»« mmiOl.
37 vnt, 1 knnud po irl'1. 110 do 170 « h..mi..t    „      „    «■«.-, m
■r«Jrv ka <*«*<• I« «•
▼ 4 vnlikoitih, kakor »uorni 1 komitrt po UU l-— do 1 4ti t> k(.ni;i(i.  „     .    6-T6   w '-tb
Np<i<lit|t> lilnv« iHniflti um icoapiide   ti kakovntlij 1 kom. po uld. —'80 do 140 • kom.   „     .      4 .".ii   R   7 6ll
13 ovritliill«ov
■Id.  1 6>U do ltI.1   3-10. ia pnriiv mitniiel . U »Id   S lu do *i... 19 kiutindui
|-rv Itr.i. nik.iv. od rfl.l 3 -j., do 0 —
1 »
: a
m
rt
■a
o "O
g.   < "t
It!
-     3 N
3 ...... 1»
55. d
=> ~ o
- E. 1
o o; o
5? B 5
.— 3 .9
Za brezhiben k*-oj in najsolidnejso postrežbo jamči [t vrdka
C. J. Hamann v Ljubljani
zalagatelj perila več c. kr. častniških uniformovalisč in uni-tormovauja v nafii c. in kr. vojni mornarici.
It*
<4>>>>>>>>^
Pohišno opravo
skladno za vrte, v starokmetskem
slogll za ZObe izdeluje in
stavbarsko mizarstvo
izvršuje po nizki ceni (naslednik Zois »Jiit/.l)
"v CSorJnli pri Hlcilu.
gtW~ Na zahtevo se brezplačno doposiljajo ilu-strovani ceniki. (689—9)
Fran Burger, mizar
v I Juliljiaiii. Sv. Petra cesta št. *f
se priporoča čč. občinstvu za naročila v izvrševanje najna-vadnejih in najtinejh
pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajočih del.
Tudi imam v zalogi veo pohlitva in izdelujem najlep&e lesene strop« In sten« (lamberlje). Delo Bolidno in po nizki ceni. Za dela, naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim. Naročila izvršujem hH po predloženih mi ali pa odbranih lastnih vzorcih po vseh slogih.       (220—il)
6*
9la%nanilo o preselitvi.
S tem uljudno naznanjam svojim p. n. naručiteljem in odjemalcem, da se od danes naprej prodajatnični prostori, in sicer oba oddelka za trgooino en gros in en detaiL moje
trgovine s manufakturnim blagom
3 nahajajo
v veliki baraki na kongresnem trgu
nasproti poslopja filharmaničnega društoa hi je bita nalašč o to sorho nono zgrajena.
F Sjubljani, dne /S. julija 1893. Z oetespoštooanjem
DIHBVC
(»16
S. (3. MaueE $
Izdajatelj in odgovorni urednik: J on j p Molil.
Lastnina in tisk ,Narodne Tiskarne".
XD