Št. 106. V Gorici, t sredo dne 8. oktobra 1902. Tečaj JtXXII. Izhaja trikrat na teden t šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, ^Jutranje Iz* dnnje opoldne, vežemo Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z nredniSkirai izrednimi prilogami ter * .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........8 , 60 , , , 3-30 četrt leta ......... 3 , 40 . , , 1-70 Posamične Številke stan.ejo 10 vin', . - . ..„ 4 Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredin' in sobotah ob 11 uri dopoludne. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulioi štv, 11 v Gorici v tGoriSki Tiskarni* A. GabršSek vsai dun od 8. ure zjutraj do b". zvoCer; ob nedeljah pa o<: 9. do 12. nre. »a naročila brez doposlane naročnin« se ne oziramo. Oglaal in poslanic« se racanijo po pefat-vratab, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.t 3-krat 6 WTfeaka vreSTTeotrat po pogodbi. — "Večje črke poTrostonr. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Uredništvo se nahaja v. Gosposki ulici St 7 v Gjrjoi v L nafotr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo *e nahaja v Gosposki ulici It11. Naročnino In ogrlass je plačat) loco Gorica. Dopisi noj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne' spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le ¦ipravBiBtvH. _____ ,• »PRIMOREC« gj izhaja neodvisno cd «8očo» vsak petek in stane vse ¦ leto 3 K 20_h ali gld. 1 -60.________ _ ________ Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. «Soča» in »Primorec* se prodajata v floriol v to-balami Schwarz v Šolski ulici !n Jclleraitz v »Vse za omiko, evobodo in napredek L D, K. W* g^d"^ »Gor. Tiskarna« A. Gabriček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. -»>»«««- Klerikalni prvaki med »ljudstvom/1 m. Razlagali ljudstvu, kako se gospodari z deželnim denarjem, kje bi se dobili novi viri dohodkov itd., to je prav po vsakem Človeškem razumu, rii pri tem je treba previdnosti. Namen mora biti ta : podati točno sliko o deželnem gospodarstvu ter iti le do resnične meje, čez nikakor ne. Ali kako je delal g. profesor Berbuč na shodu na Cesti ? Ko je spregovoril o dohodkih i. 1901. ter o nakladah, pa je izustil n. pr. ta-le stavek: »Druge dežele dobivajo od države velike-odškodnine za odpad užitnine od Žganja n. pr. Kranjska 868.000 K, naša pa le 62.000*. — Kaj bi imel rad g. profesor, da bi tudi naša goriška dežela dobivala odškodnine 868.000 K od — „jeruša", katerega se toliko popije na Kranjskem, da je groza?! Tako veliko se ga popije — in od te velike množine nemalo v večjo Čast božjo! — da je tega popivanja že preveč celo voditeljem klerikalne stranke, kateri imajo prav v žganju svoje poneumnevalno sredstvo za ubogega kmeta. Toliko se torej popije »jeruša*, da so celo možje Šusteršičeve prosvitljenosti začeli misliti, kako odpraviti žganjepitje, kti sicer se »to dobro ljudstvo* popolnoma po-živini. 6. prof sor pravi sicer, da je krivo manjšemu znesku to, ker dežela ni sama v lastni upravi pobirala teh naklad. — N6, tudi Če bi jih bila pobirala, bi ne bila dosegla nili od daleč svote 868 000 K, marveč bi bila cstala gotovo tik 62.000 K, ali zgorej ali celo zdolej, kajti, hvala Bogu, toliko »šnopsarjev* pač še nimamo v deželi, da bi se smelo pri presojanju tozadevne odškodnine ali sploh užitnine primerjati našo deželo s Kranjsko. Ta primera šepa na obeh nogah — in zdi se nam, da je \zel v poštev g. profesor številki 868000 K in 62.000 K le radi tega, ker je med njima tako velikanska razlika, s čemur pa naj bi se tudi njega postavilo v luč pravegp, narodnega dobrotvorca, ki želi deželi dohodkov namesto 62.000 K kar 868.000 K — Mudi iz žganja!! Mi pa pravimo: Bog nas varuj takih dohodkov! Na to pa je prešel g. profesor k svojemu priljubljenemu predmetu, rekoč, da edino le pri pivu bi se lahko pomnožil dohodek s tem, da dežela prevzame pobiranje užitnine v lastno upravo in da se postavka 1 K na hI zviša n, pr. na 3 K, za kar se je on vedno potegoval. Ker je pivo na debelo dražje, na drobno pa se toči ceneje, je to v škodo vinorejcem ter se da poravnati le z zvišanjem naklad na pivo. O užitnini se je pisalo že grozovito mnogo, toliko, da so oni, katere zanima, s tem vprašanjem na čistem. Radi tega se tukaj ne bomo bavili nn široko s tem vprašanjem, marveč se hočemo sklicati le na naš članek lani o Božiču, v katerem je govora o deželni užitnini na pivo, in kjer smo povedali, kaj naj se stori od strani dež. odbora glede zalagateljev piva ter kaj tam, kjer ni zalagatcljev na debelo. Pokazali smo tam, kako se da praktično s civilnimi pogodbami ter potom zadrug ta reč urediti tako lepo, da ima res dežela kaj od tega, ne pa od Berbučeve lastne režije z dragocenim dež. užitninskim uradom.,... Kar so tiče stremljenja, povišati davek na pivo, pokazujemo na okrožnico dež. odbora, pred kratkim priobčeno. Tam čitamo: »Z okrožnico z dne 28. novembra 1901. Štev. 6924. je deželni odbor obvestil občinske zastope, da c. kr. vlada ne bode dovoljevala od leta 1903. naprej pobiranje občinske davščine na pivo v višjem znesku kot 2 K 20 vin. od vsakega hektolitra na drobno po-točenega piva. C. kr. narnestništvo v Trstu pa je pozneje naznanilo, da vsled pooblastitve c. kr. ministerstva za notranje zadeve in c. kr. finančnega ministerstva namerava dovoliti, da bodo smele vpeljati tudi v letih 1903. in 1904. davščino presegajočo 2 K 20 do najvišje mere 3 K 40 vin. od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva tiste občine, ki so do sedaj pobirale davščino na pivo v višji gori označeni meri. Ue bodo pa smele pobirati te davščine v »ižji meri nego v oni od 2 K 20 vin. one občine, katere niso do sedaj pobirale nikake davščine ali pa no višji od 2 K 20 vin. od hI. O tem se obveščajo vsi občinski za-stopi v svrho, da primerno vpoštevajo navedeno okoliščino pri sestavljanju proračunov za leto 1903. Ako bi bile občine voljne predložiti posamezno ali skupno kako prošnjo c. kr. vladi v svrho, da le-ta dovoli, da se bode pivo smelo obdačiti v pokritje občinskih potrebščin p K 3-40 od hI brez pridržkov in prikrajšb, deželni odbor bi bil takoj pripravljen toplo priporočiti slične na razloge oprte proSnje, ki bi mu došle za nadaljno predložitev pristojni vladni oblasti*. Dalje omenjamo razglas c. kr. namest-ništva z dn<516. pr. m., v katerem je rečeno, da se bo pobirala v prilog deželnemu zalogu pod točko e} davščina po 1 K od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva z omejtvijo vendar, da se ta davščina ne sme pobirati nili pri izdelovanju niti pri uvožnji piva. <— Tako vidimo dve nasprotujoči s. stremljenji. Od jedne strani se dela z vso intenzivnostjo na to, da se obdači pivo kar najvišje mogoče, ker se hoče s tem varovati vinorejca, z druge stran! pa se dela proti povišku obdačenja, ker so hoče varovati tudi pivarska obu in se morda upošteva okolnost, da je pivo ponekod nekaka pomoč proti žganjepitju! — O tem pa nekoliko prihodnjič. Klerikalni terorizem c. kr. šolskih oblastij. v. Namen klerikalcev je jasen! Oni hočejo, da bi jim bile c. kr. šolske oblasti z nadzorniki vred — poslušno orodje. Potem bi moralo tudi učiteljslvo zatrobiti v pristen klerikalni rog, plesati po taktu iz fa-rovžev, nastali bi časi »idiličnega sporazum-Ijenja" med »šolo in cerkvijo", da: mein Liebchen, was willst du noch mehr?! »Gorica" računa na dosedanjo obzirnost gotovih krogov do nje in meni, da je njena moč že tolika, da more malce tudi terorizovttti razne c. kr. može in po njih same c. kr. oblasti. — V ta namen si je izbrala kot nekak poseben »bau" -bau* našo »Sočo" in njeno stranko. »Gorica" se postavka na smešno stališče, da mora dobiti vsak c. kr. ali sploh javni uradnik že črno piko — in še hujše! — ako le pokaže, daje naš politiški somišljenik. In ako ona javno obdolži n. pr. c. kr. Šolskega nadzornika, da je naš pristaš, tedaj meni, da mora ta z vsemi štirimi odvrniti od sebe tako sumnjo ter v bodoče dejanski dokazati, da to ni res, marveč da je vreden polnega zaupanja inza-dovoljnosti »Gorice'. Pa tudi šolska oblast m sme imeti nikake dotike s »Sočo*! Seveda ima »Gorica* v mislih ude c. kr. okrajnega šolskega svota, ki bi se morali — in sicer le naprednjaki! — odpovedmi svojemu poKUskemu prepričanju, ako nočejo, da bodo veljali za stran-karje, ki delajo vodoma in hote krivice pobožnim Slomškarjem. Zdaj pa čujmo velikansko logiko! — »Gorica" pravi, da dotika nate Šolsko oblasti s stranko »Soče* kvari značaje. Marsikateri učitelj radi tega pokriva svoje boljše prepričanje ter se izdaja za pristala prote-žirane stranke. — Zares drzna in podla sum-ničonja na vse napredno uciteljstvo 1 Mi bi radi poznali take neznačajneže! Na dan le z enim imenom! Ali čujmo dalje I — »Tak dotik (— o je 1 —) je celo tako uplival, da je nemajhno število javno in tajno začelo podpirati »Sočo*. — Lejte no, v katerem grmu tiči zajec! — In za toliko drznost naj bi vse take učitelje doletela ostra kazen, kajti »Gorica* pravi dalje: »Nasledki tega delovanja so bile mnoge preiskave". Ali jih slišite ? Samo podpiranje »Soče* je že zadostno za — disciplinarne preiskave. In ker prva šolska oblast ni istih mislij z znorelimi možgani klerikalnih škribačev tam pri »Gorici* in so dobile vse one preiskave večinoma zaslužen konec, zato lop po šolski oblasti in še posebe po nadzornika!! »Gorica* pa celo grozi, in sicer z — deželnim zborom. Ha, zares, tam bi bilo pravo mesto! Kar začnejo naj 1 Ali menijo, da v deželnem zboru ni mož, ki bi znali po vrednosti ožigosati vse take podle klerikalne lumparije? — Mi si naravnost Selimo take javne razprave, ki bi pa dokazala vso nagoto in zlobo klerikalne bande. Torej le na noge, junaki kavči, ko bo čas za to! Konfuzijonar v »Gorici* pravi dalje: »Terorizma nam je zadosti. Tudi učitelj naj uživa svobodo svojega privatnega mnenja. Mi bomo že znali poiskati sredstva in poti, da naše uciteljstvo osvobodimo »Sočine* more*. — Hinavci! Za svobodo so, kajpak ! »Soča* tlači uciteljstvo kakor mara, a kavči pri »Gorici" čutijo v sebi nalogo, da ilkC Vil ^^i^iTii Jl^JL Jl^gj^alJL | JL® Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Sienkiewiez. — Posl. Podravski. (Dalje.1 Zbišek poljubi kneginji roko, na to se obrne k Danuši, in dasiravno je bil bolj privajen na vojno in bitke nego na dvorske običaje, je vendar-le dobro spoznal, kaj ima storiti vitez, ki zagleda zarano gospo svojega srca, kajti umaknivši se osupnen pred njo, se jo prekrižal: *Y imenu Očeta, Sina in svetega r»aha!« Danuša je dvignila k njemu svoje modre oči ter ga vprašala, čemu se križa, ker je maša že končana? »Radi tega, ker se je, lepa gospodičina, tvoja lepota za toliko povečala čez noč, da se temu ne morem načuditi.« Toda Mikolaj iz Dolgega lesa, ki kot prileten človek ni ljubil novotarij niti tujezemskih vitežkih običajev, pomigne na to z .rameni ter reče: »čemu zamAn zapravljaš zlati čas ter hvališ njeno lepoto? Saj je to še zgolj punčika, ki je komaj nekoliko odrastlf od tAl.« Zbišek ga takoj jezno pogleda ter rečo: »Čuvajte se imenovati jo punčiko« reče ves bled od jeze, »ter vedite, ako bi bili nekoliko mlajši, bi dal takoj poteptati zemljo za gradom, na kar bi sledila bodisi že vaša ali moja smrt.« »Tiho, golobradec; sebi ti dal kaj dober svet.« »Tiho!« ponovi kneginja. »Namesto tega, da misliš na lastno glavo, še le pričenjaš prepir! Ljubše bi mi bilo, ako bi bila našla za Danušo resnobnejšega viteza. Toda to ti povem, ako se hočeš prepirati, pa pojdi kamor hočeš, ker tukaj takih ni treba.« Zbiška je bilo po teh kneginjinih besedah sram, in jel jo je prositi odpuščanja. Pri tem je tudi pomislil, če mar Mikolaj iz Dolgega lesa nima odrastlega sina, da bi ga pozval na dvoboj, bodisi že peš ali na konju, ter se tako maščeval za ono »punčiko«. Vsekako pa je bil sklenil, da se hoče v kraljevih dvoranah obnašati povsem mirno, da noče nikogar izzivati, k večjemu ako bi tega i\e zahtevala nujno njegova viteška čast.... Glas trombe je naznanil, da je zajutrek že pripravljen. Kneginja Ana je prijela Danušo za roko ter šla v kraljeve sobane, pred katerimi so stali, čakaje njenega prihoda, razni dostojniki in vitezi. Kneginja Ziemovita je bila prišla že poprej, ker je kot kraljeva sestra zasedla odlično mesto za mizo. V sobano so privreli gostje, tuji in domači, dostojniki in vitezi. Kralj jo sedel na čelu mize ter imel na svoji strani krakovskega škofa in Vojteha Jastrebca, kateri je sedel na kraljevi desni strani, dasiravno je bil njegov stan nižji od škofa. Na to sta se vsedli obe kneginji. Za Ano Danuto se je vsedel na ši okem sedežu bivši gnezdenski škof Jan, potomec šlezkih Piastov, sin Boleslava III., opolskega kneza. Zbišek je že čul o njem na Vitoldovem. dvoru, ter ga je sedaj, stojč za kneginjo in Danušo, takoj spoznal, to pa po nenavadno bujnih laseh, radi katerih mu je bila glava povsem podobna cerkvenemu škropilniku. Za to so ga na dvoru poljskih knezov porogljivo imenovali »Kropilo« in Križarji so mu celo pridodajali ime »Grapidlo«. Bil je to jako vesel in lahkomišljen človek. Dobivši zoper kraljevo voljo pallium (palij) gnezdenske nad-škofije, se je hotel polastiti škofije z oboroženo roko, radi česar mu je bila odvzeta škofova čast, on sam pa je bil prognan ter se je združil s Križarji, kateri so mu dali v Priraorju bedn# kameniško škofijo. Spoznavši pa, da je bolje živeti z mogočnim kraljem v prijateljstvu, ga je prosil odpuščanja, vrnil se v domovino in čakal, da se izprazni kak škofovski sedež, nadejajo se, da ga dobi milostljivo iz rok dobr6tljivega vladarja. Vedel je, da se v tem ne vara, zato si je prizadeval z vsakovrstnimi kratkočasnicami nakloniti si kraljevo srce. Ostala pa mu je še nekdanja naklonjenost do Križarjev. Za to si je tudi tukaj na dvoru kralja Jagiela, kjer ga vitezi in drugi dostojniki niso radi videli, kaj rad poiskal Lichtensteinovo družbo ter sedel poleg njega pri mizi. preženejo to moro. — V čem in kako ,Soča* tlači, terorizuje itd., tega seveda ne zna povedati Čvekač, ki se je grdo skregal z gospo logiko. —" In da bi pregnali to moro, apeluje .Gorica" na zastopnike uCiteljstva v deželnem šolskem svetu (— to sta dva Nemca, srednješolska ravnatelja I —) in na preblagorodnegagospoda Janeza BerbuCa. No, zdaj smo srečno zopet enkrat pri junaku izpod Cavna! Ker je previdno molčal, ko se je realizovala vladina namera nemške vadnice v Gorici, kar je sam potrdil v »Slov. Narodu«, ker je pobegnil iz Gorice, ko so v seji imenovali učiteljice, ker sploh nima pegama, da bi v obraz c. kr. namestnika odprl usta v korist našega naroda, zato pa mu odkazuje »Gorica* prav hvaležno polje za vspešno delovanje — za karniflmje naprednega uCiteljstva, Prof. Janez Berbuč naj torej razvije v deželnem šolskem svetu novo delavnost, da osvobodi učiteljstvo verig, v katere ga uklepa predrcna »Soča* (ipsissima verba!) — Logike v tem blebetanju ni ni-kake, ker tistih verig ni, in ako bi sploh bile mogoče, bi jih Janez Berbuč ne razdrl nikdar. Pač pa je jedini namen te skrpucarije le: bedasta grožnja okrajnim š. svetom, nadzornikom in predsednikom. — Man kennt die Absicht und man wird nicht verstimmU C. kr. okrajni šolski svet goriški je počastil .Gorico" z uradnim popravkom. Tega klerikalni brbljač niti ni zaslužil, — Sledil je potem v »Gorici" impertinenten odgovor, ki je imenoma napadel nadzornika g. F. — — Kar se njega tiče, dokazujejo kavči velikansko m hvaležnost. Kjer je bilo kaj klerikalnega, je bil vedno poleg, naša stranka pa ga ne pozna, da bi bila kaka kritika bolj umestna v »Soči". — Toda kdor kavčem pokaže prst, hočejo takoj celo roko. In tega g. F. zopet ne more, ne sme storiti, in zato lop po njem! Končno še .Gorica" tendencijozno navaja iz »Soče*, ki je baje pisala, da so njeni somišljeniki gospodarji v c. kr. okrajnem šolskem svetu, da se torej napredni učitelji nimajo ničesa bati. — Da je velika večina udov naprednega mišljenja, je resnica. In da oni n? bodo nikdar dopuščali, da bi se napredni učitelji karniflali edino na željo kakega farovškega malopridneža, — to je zopet res. In to, le to je .Soča" naglašala, »Gorica* pa bi rada videla, da bi vse napredne učitelje obesili na kol ali vsaj pognali jih iz službe. Nastopila je res doba, da naprednjaki, ki so člani šolskih svetov, začnejo resno in previdno rabiti svojo moč, če bo treba i proti onim c. kr. birokratom, katere bi utegnila za vse lumparije sposobna klerikalna banda bodisi pridobiti ali terorizovati..... Stali bomo na straži tudi mi! In s tem basta! DOPISI. Iz Srbije.- 18./JX. — l./X. 1902. -Gospodine urednice! Ja sam Vam obečao u motne posljednem pismu, da ču Vas u bu-duče češče izvesta vati o kratkim dogadjajima, koji se dešavaju ovde kod nas, i u koliko bi ovo moglo poslužiti za uzajemne narodne i politične koristi. Na žalost neču moči još moje obečanje ispuniti, — krasni dogadjaji, koji se na sramolu svih nas odigrale u Ie-pome Zagrebu, zaslužuju, da se njih malo dotaknemo. Znam, da ste vrlo radoznali, kako se ovi škandalozni dogodjaji kod nas u Srbiji ocenjuju. Evo da čujete: demonstracije u Zagrebu bacaju na stanje u trojedinici jednu veoma ružnu i žalostnu »liku. Plačkati i drati 4 dana uzastopce u jednoj glavnoj varoši, neda se tako lako zamisliti, sem da se to nalazi nekdje van Europe. Zaista nejma iračina, nejma osnovanosti,-kojim bi se ovo i ovako stanje moglo pravdati. Izgleda, da su same vlasti iste na ruku pljačkašima, inači se ovako štogod ne bi moglo desni. Odnosno pak same demonstracije, načina izvodjenja i lica, protiv kojih '¦-¦> ovo vršeno, možemo otvoreno reči, da su nas ovi izgredi veoma zabrinuli i iznenadili, nemogavši sebi ni iz daleka predpostaviti, da če se moči zagrebaeka fakinaža od svojih i naših naj-večih protivnika i zlotvora na tu cilj upo-trebiti. Na prvi pogled rekao bi čovek, da je ovim dogadjajima sva krivici*- u tome, što masa naroda hrvatskog nejma pravog poji-manja bratske solidarnosti * ili je tako za-slepnjena, da ne vidi i ne poznaje svog pra-vog neprijatelja, ili na kraju krajeva, da nije valda bila cilj, da se jednom ukradjenim blagom dobro najede i nakrade?! Nije, ni jedno ni drugo. Vandalizam, izvršen od za-grebačke fakinaže, je najjasniji dokaz: 1. ogroman napredak u kalturnom i materijal-nom stanju srbskog elementa u trojedinici, od čega neko strepi; 2. do krajnosti žalostno moralno stanje, koje postaji v svima društvenim slojevima — sa malim izuzetkora — u našoj bratskoj hrvatskoj zemlji. — Poznajuči dobro vrline hrvatskog naroda, smelo možemo reči, da poruga učinjenih izgreda ne sme in ne može pasti na hrvatski narod, več na one zainteresovane ličnosti, koje služe verniji interesima tugjinstva nego svome narodu. Fakt je, koji se ne da poreči, da je ovim škandalima zadat jugoslovenskim interesima težak udarac, a Ume postignuta cilj onih prodanih duša hrvatskog naroda, koji se sraatraju sretnjim nazvati se slugama tugjinstva. Tim pandurima i satrapima tugjinstva bila je sloga slovenskih naroda od vajkada sam jedno strašilo, jer u slozi su oni videli svoju konačnu propast, i onoga dana kad bude na pavome nebu jugoslo-venstva zablistala zvezda bratskoga sjedinje-nja, njima če oglasiti mrtvačko zvono poslednji izdisaj. Daklem nije »Srbobran" i njegov famozni članak, za koji zagrebački proletarijat toliko zna i vodi računa — kao za lanjski sneg — izazvao demonstracije u Zagrebu, več za ono pada sva odgovornost na onu sektu ljudi, koji koristeCi zaglupljenu masu nižjih sfojeva, ovu posredstvom verskog fanatizma nateruju na demonstracije upravo plačkanjei dranje svoje rodjene brc če. Verski inkvizitori upravo Rim i vladajuči sistem, to so prouzrokovači ne samo skorašnjih izgredov, več sviju zala i nesreča med ju slovenskim narodima na jugu. A vi, brač) Hrvati, zapamtite ove bratske reči: Srbin ne mari za Rim, niti plače i traži spasa u tugjinskom pokroviteljstvu, on se ponosi svojom prade-dovskom svetom pravoslavnom verom, on se diCi, što vidi, kako se na horizontu svetle dve jake srbske narodne tvrdinje, stečene srbskim junaštvom i srbskom krvlju, a po-dignute na grahovima srbskih junaki koje če kad tad služiti za oslonac bratskome ujedinjenju. Na polju, gdi je isključeno svako tu-gjinsko tntorstvo i verski uticaj, srbski je narod svakad spremap, da otvori svoje gradi onim iskrenim osečajima, koji raogu samo izmegju dva bratska naroda postajati. Toliko za sada! Jugoslo ven. Itaute ta razne aovice. %. naročniki, ki kaj dolžnjejo do konca tega leta, dobč zanaprej svoj dolg napisan s plavim svinčnikom na paslcl. Kdor tc„a ne mara, naj takoj pošlje naročnino. )l^ f Dr. Josip Pavlica, profesor bogoslovja na goriškem osrednjem semenišču, je umrl po dolgi in mučni bolezni v noči od sobote na nedeljo. Star je bil 41 let. Rojen v Rihembergu je dovršil srednje šole in semenišče v Gorici, potem je nadaljeval bogo-slovske nauke v R;mu in na Dunaju, kjer je dosegel doktorat. Takoj na to je prišel na goriško semenišče, kjer je ostal do smrti. Zdrav ni bil, odkar se je vrnil iz Italije. Že zunanjost je kazala čudno barvo, kar je bilo dokaz notranje bolezni, ali Kaj je ta bolezen, nikdo ni vedel povedati. In zdi se, da so zdravniki šele zadnji čas uganili bolezen — malarijo, o kateri smo povedali naj-glavnejše v posebnem sestavku. Ob razkolu I. 1339. je stal (takrat še v Rimu) na strani dr. Mahniča in dr. J. Tonklija in odločno proti dr. A. Gregorčiču, katerega je hudo obsojal. Mahtiičev in Tonklijev pristaš je ostal do zadnjega hipa, Gregorčičev odkrit prijatelj pa ni bil nikoli. Še ob razkolu I. 1899. se je izražal o Gregorčiču in njegovi politiki jako nasprotno. Dr. Gregorčič mu nikdar ni bil naklonjen; bal se ga je, da mu ne bo delal konkurence. — Toda sila in potreba ju je zbližala. Kako, to vemo vsi, ali pravega zaupanja le ni bilo. To čudno zvezo je razrešila smrt, in dr. Gregorčič sam danes lože diha. Po zavezniku dr. Pavlici ne plače. In mi? Dr. Pavlica, je bil naš odkrit nasprotnik. »Soči" je bil vedno nasproten. — Naš boj proti njemu Jo *w(>m .čitateljem gotovo v živem spominu/— Eno pa moramo povedati: Z dr. Josipom Pavlico se je dalo vsaj pametno govoriti, ni žalil osebno, nt bil strupen v izrazih in nastopu kakor njegov duševni naslednik — dr. Andrej Pavlica. S tem je nemogoč celo razgovor. Zato naš boj nasproti dr. Josipu P. ni bil nikdar tako odijozen kakor mora biti vselej, ko se razkorači brat dr. Andrej P. — Pokojnik je bil vač let urednik »Prim. Lista*. V bojih za svoja načela je bil vstrajen in dosleden do takrat, ko se je zvezal z dr. Gregorčičem. •— N. p. v m.l Za »Sokolovo*, zastavo je daroval g. Luka Križnic 3 krone. Hvala darovalcu! Premestitev. — Poštna uradnika Jas. Kastelic in Peter Guglielmi sta premeščena od centralnega poštnega urada v Trstu v Gorico. Novo Knelppovo zdravilišče na Slovenskem! — »Kneipp Biatter« poročajo, da —je—več častilcev in —častilk Kneippovo zdravilne metode sklenilo ustanoviti na avstrijskem jugu Kneippovo zdravilišče. Zdravilišče naj bi se ustanovilo v kakem vinorodnem kraju Kranjske, Primorske ali Hrvaške, kjer bi jeseni se s Kneippovo zdravilno metodo združilo tudi zdravljenje z grozdjem, kakor se vrši v Meranu. Kraj naj bi ne bil dva kilometra od železn;ce, imeti bi moral mrzlo tekočo vodo in gozd. V kraju bi se moralo napraviti vsaj 400 postelj za tujce. Urednik »Kneipp BTitter", naš rojak g. Okič-Jereb, priporoča za to ustanoviteljem Ajdovščino, Ilirsko Bistrico ali pa Samobor na Hrvaškem. Nadalnje predloge sprejema uredništvo »Kneipp Biatter" J. Okič, W6ris-hofen. Kam gre denar Iz Slovenije? — Naši klerikalni listi kaj radi javkajo, kako slabo se godi našemu kmetu, kako narod gospodarski propada, za kar dolže seveda slovenske »liberalce*, češ: oni so vsega krivi. — Klerikalci sami pa lepo molče o tem, da so oni od nekdaj gospodovali nad našim ljudstvom, oni so imeli v rokah njegovo usodo, njegovo omiko, in s tem ves gospodarski razvoj. ~ Enako molče o tem, da je bila klerikalcem vedno prva skrb — neumnost, nevednost ljudstva, ker le tako znosi v farovže vse težko prislužene groše za maše.., »ki niso nikdar preplačane*..., za očenaše, za osmine, za razne »žogne* proti toči, proti boleznim v hiši in hlevu itd. itd., vrhu tega pa skrbne gospodinje tekmujejo med seb'j, katera znosi lepše darove v farovž, katera da lepšo »štruco* ali bolj vrhano mero itd. itd. itd. — In dejstvo je, da se po slovenskih cerkvah in »božje-potih" nabira toliko plačanih maš, da se jih požeruhi ne drznejo »zaslužiti* niti z — »mašoni* (po 20 in več maš skupno), marveč gre silno veliko takega denarja iz dežele, največ v lačno Italijo. Doma pa nima mnogoter Slovenec niti za sol! Toda vse take žile odvodnice za denar iz žepa našega ljudstva in iz dežele klerikalcem še ne zadoščajo. Izmislili so si še — mi s j one. Chlo po Kitajskem in Japonskem Ustanovljajo misjonske postaje, katere vzdržujejo evropejski — norci. Doma umirajo otroci od lakote, vsega najpotrebnišega poni a nj kuje, a na Kitajsko in Japonsko itd. pošiljajo denar, da misjonarji kupujejo ter (Dalje v prilogi.) Tako je bilo tudi sedaj. Zbišek, stoje za kne-| ginjinim sedežem, je bil tako blizu Križarja, da bi gaj bil lahko dosegel z roko. In prsti so ga nehote" jeli srbeti, toda to se jo zgodilo nehote, kajti kmalu si je bil premagal svoje občutke ter ni pripustil k sebi nobene slabe misli. Vsekako pa se ni mogel vzdržati, da ne bi bil pogledal časih na temno plavo Liehten-steinovo glavo, na njegov vrat in ramena, premišljuje pri tem, koliko posla bi imel. ž njim, ako bi ga srečal bodisi že v bitki ali dvoboju. — In zdelo se mu je, da bi ga to ne veljalo preveč truda, kajti dasi-ravno so njegove lopatice štrlele dovolj razločno izpod tanke sive Križirjeve suknje, bil je on vendar pravcat slabotnež proti Povali, proti Krzonu iz Kozje glave in proti mnogim drugim vitezom, ki so sedeli za kraljevo mizo. Zbišek je zrl na nje z začudenjem in z zavistjo, toda najbolj je obračal nd-se njegovo pozornost kralj, kateri oziraje se d«: vse strani, si je vsaki hip gladil lase za ušesa ka' r;- nejevoljen radi tega, da se za-jutrek še ni pričel, lljegov pogled se je časih za trenutek vstavil tudi na Zbišku in pri tem je mladi vitez začutil nekak strah, ko se je spomnil, da bo nemara moral v kratkem stati pred licem razjarjenega kralja. Tu je sedaj prvič jel resno misliti na svojo krivdo in na kazen, ki ga je mogla zadeti, kajti doslej se mu je to vse zdelo še nekako nejasno in oddaljeno ter sploh nevredno, da bi se človek za to brigal. Toda Nemec ni niti slutil, da tako blizu stoji vitez, ki ga je bil tako drzno napadel na poti. Med tem so prinesli zajutrek. Prinesli so vinsko juho, za-beljeno z jajci ter potreseno s cimetom, ingverom in žafranom tako močno, da je bila kmalu polna te vonjave vsa soba. Dvorski* šaljivee, sede na stolu pri vratih, je posnemal slavčkovo petje, kar je kralja oči-vidno zabavalo. Razun njega je še drugi šaljivee hodil s strežaji okrog miz ter posnemal brenčanje čebel tako dobro, da je marsikateri odložil svojo žlico ter jih jel odganjati od sebe. Oni, ki so to videli, so se spustili v smeh. Zbišek je stregel marljivo kneginji in Danuši, toda ko so je Lichtenstein jel otepati z roko po plešasti glavi, je znovič pozabil na nevarnost in jel se smejati tako, da so mu solze privrele iz oči, a nr^adi Iitevski knez Jamut, ki je stal poleg njega, mu je pri tem tako čvrsto pomagal, da mu je skoro hrana odpadla iz rok. Ko je Križar končno zapazil prevaro ter segel v žep in se obrnil k škofu Kropilu, mu je rekel nekoliko besed po nemški, katere je škof takoj ponovil v poljskem jeziku. »Plemeniti gospod ti veli,« je dejal, obrnivši se k Šaljivcu: »tukaj imaš dva srebrnjaka, toda ne brenči mu tako blizu, ker čebel se otepamo, trote pa pobijamo. Na to spravi šaljivee srebrnjaka, ki mu jih je dal Križar, in okoristivši se s svobodo, kakoršno so uživali dvorski norci povsod, reče; »Dokaj medu se nahaja v Dobiinski krajini*) in radi tega so jo zasedli trotje. Pobij jih, kralj Ladislav!« »Tu imaš tudi od mene groš, ker si tako dobro odgovoril,« reče Kropilo, »toda zapomni si, da si čebelar zlomi vrat, ako se mu zlomi lestva. čebele, ki •) Dobrinsko krajino so na temelju neopravičenega dogovora z Ladislavom Opoleikom bili zasedli Križarji. so zasedle Dobrin, imajo žela, in radi tega je nevarno plezati n$? njihov čebelnjak.« »Oh, da!« zakliče Zindrarr. iz Maskova, krakovski mečnik, »čebele je moči pregnati.« »S čim?« »S smodnikom.« »Ali pa je treba s sekiro podreti Čebelnjak in čebele opleniti,« reče orjaški Pasek Zlodej iz Biskupie. Zbišku je re.stlo srce od nadeje, ker si je mislil, da te besedo napovedujejo vojno. Toda razumel jih je tudi Kuno Lichtenstein, kateri prebivaje dolgo v Torunu pri Helmuju, se je bil tega jezika naučil, pač pa vsled napuha ni hotel poljski govoriti. Razdražen vsekakor po besedah Zindrama iz Maškova, je uprl vanj svoje sive oči ter dejal: »Bomo videli.« »Videli so to naši očetje pod Plovcem, mi pa smo to videli pod Viino,« odvrne Zindram. »Pas vobiscum!« zakliče Kropilo. Pax, pax! Brž ko škof Mikolaj iz Kurova zapusti kujavsko Škofijo ter mene miiostljivi kralj napravi za svojega namestnika, pa vam zapridigam tako lepo o ljubezni med krščanskimi n&rodi, da vas bo to ganilo do dna duše. Kaj neki je sovraštvo, ako ne ignis a pri tem je ignis infernalis... ogenj sovraštva tako okruten, da ga ne moro pogasiti voda, marveč se mora zaliti le z vinom. Dajte vinal Pojdimo na opice!« kakor je govoril škof Zaviš iz Kurozvuka.« »Od ondot pa v pekel, kakor je rekel zlodej!« ponovi šaljivee. •"•' »Naj te odnese!* Prilop JW fl. 10B. z rine 8. oktobra 1 zbirajo v zavetiščih otroke, odložene deklice ali od mož spojene ženske. — In za take' klerikalne neumnosti se zbira prav pridno denar tudi po Slovenskem. Tista Škandalozna »Zgodnja Danica", zrcalo slovenske neumnosti in svete prismojenosti, zbira že pol "stoletja velikanske svote za zamorce, Japonce in Kitajce, aH bolje, za razne lenu-harje, ki se po tujini potepajo, ker doma nočejo pošteno delati. »Dolenjske Novice« prinašajo zadnji čas »Poročilo iz kitajskih misijonov*, ki je nam vrhunec neumnosti. Ne žrtev iz Evrope, marveč palic bi morali P°sIat| boksarjem, da pošteno naženejo vsiljivce; ki* prihajajo tje„iz„ daljnetujine, da delajo zdražbe med domačini ter hočejo premeniti tisočletne šege in običaje, vkoreninjene tako, da jih more premeniti le tok časa in njega naravni vplivi. V zadnjih »Dolenjskih Novicah" tudi čitamo, da* so > > iz vrelcev Mathias, lastnina ,Reale" v biidimpesti je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico : Lekarna G. B. Pontoni. 73. Bun oj-Trst in obrat no. Brzovlaki: FoStni vlaki: Osebni J Postale 1 Brzovlaki: Postni vlaki: Osebni 21» j 2* j 4« 8 10 14 vlaki 1 1 lb j 1* i 3* 7 | 9 vlaki 7.001 8.251 8-15 1-101 8-401 9.05 ijilr. 1 odh. Dunaj . doh. 1 6.451 9451 8.501 5.451 1.40 7.50 7.53 9 "7| 9 08 2.10 10.32 10.31 Dun, Novorneslo 5.53 8.23 7.58 4.20 12-10 «21 9.50 11.35 11-0-1 512! 1*301 1.40 « Mfirzzusehlag 1 Gradec . • T Maribor . . A 4.07 6-29 0.22| 1.53 9.82 3.53 11.44 1.815 1-05 f»* 10.59 4-42 8.32 1 — — i — 5'29 1.32 1.19 847 L Borovnica ¦ Logatec . T Planina . -4> J _ — — 2.06 10.491 4-30 8.21 j — — i 6-34 6-101 2*12 2.01 8.57 • 1 — — 10.40 1.43 10-23 ! 3.59 7.51 j _ i ~" i — 6-27 i 2-29 ; 2.9,0 945| ¦ 1 — — — 1.30 io-io j 3 45 7.38 J — 1 6-5* 6-40 j 2'41 ! 2.34 9.30 Rakek . -¦ 1 — — 10.23 121 9-59 3.31 7.26 j — 7-10 7-01 i 3-01 1 2.59 9.53 Postojina 1 — 40.32 ,10.10 1.04 9-40 342 7.07 j ___ _ 7-12| 3-12 3,13 10.07 J Preslranek S — 1 — 1 — 12.50 9-25 2.5(5 15.54 5.44 7.54 7-33 810 j 3-33 3.44 10.20| 1 Št. Peter ¦A 8.15 10.02 ! 9.4-1 12.35 9'0ti 2.40 6.42 — — 8-2& j 3'48 4.05 ˇ Gor. Ležeče •1 j — i — — 12-17 8-47 249 j i — 8.28 ! 8.0! 8-541 4-08 427 Divača . . • /'.45 ! 9.27 ; 943 11-52 ! 8-lfi 1.48 j i — , 8.40 i 8.13 913 422 4.42 1 _ Sežana . • - j 945 ! 9.~ 11-35 7-59 1.29 J — — — 9-24 4-33 4.55 1 ¦ Ončine . • 1 1 — — i — 11-20 7-44 140 J __ _ I — 9-31 4-40 5.05 j I 1 Prosek . . 1 J — — 8.44 11.09 ( 7-33 12.57 | 0.40 949 1 8.38 9-57! 505 5.36 I Kr Nabrežina . G.59J 8.34 8.25 10.31 6.?8 12 19 ' j 7.10 I 9.40 i 9.- 1102? j 5-35 | 6-15 1 doh. Trst odh. 1 6.35 8.15 ; 8— 1 9.55 6 — |ll.80 L Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prehladu" ali prenapolnil želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, i : tako da trpi na gorečici, Želodčnem krču, tiičanju želodca, težkem prenavljanju ali zasliženju, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo I j let v rabi. To zdravilo je * [ Hubert Ullricli-oiro zeliščno irino. i Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega viDa in izvrstnih zdravečih zeliSC, I I krepi in oživlja, želodec, ozdravi vse želodečne bolezni in pomešuje obnovljenje sveže krvi. j Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne uolezni skoraj takoj ozdravijo. I Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, riganju, deravici (zgaga), napenjanju, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te boleznij, ako človek parkrat j pije omenjeno zeliščno vino. ; Ako se človeka zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnobo, klanje (madron), srčno utripanje, brezsenost, kakor tudi zasedanje krvi v jetrih, vranici in vratnici (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hibo, odpravi neprebavljivost in odstrani iz že- I lodca in črev vse nepotrebne in nerabljive snovi. i Meilost, bledost, pomanjkanje krvi in oslabelost ^^JgL^A krvi in bolnih jeter. Ako se nima apetita oslal»!, a glavobol in noči prebite brez spanja [* uplivajo tako nanj, da začie hirati. Zeliščno vino pomaga zopet; okrepivši životno moč. I i Zeliščno vino pospešuje apetil, prebavo in reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene živce io obudi veselje do Življenja. Vse to dokazujejo mno^e zahvale in pripoznanja. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po gld. 1-50 in 2-— v lekarnah v Gorici, Ko>--m>nu. Ajelu, Camplungu, Gradežu, Romansn, Fiumičelu, Gradišču ob Soči, Ronkah, Ogleju, Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu, Idriji, Ajdovščini, Sežani, Vipavi, Portogruaru, Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna G. Cristofoletti v Gorici pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po vsi Avstriji. ¦P*"* Opominja se na različne ponaredbe! •*•<¦ j • ZahlPva naj se izrecno j______Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega I špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečega vina 210,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega j soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, korenike svišča j in kojmeža 10,0. Vse te dele naj se zmešal |\ Tr^ov^ko-obrtrja re^i'5troVaqa zadruga z neomejenim jamstvom v Gorlel. J Hranilne vloge obrestuje po 4'/3%, — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-Ietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 1. julija 1902: Deleži: a) podpisani.........K 1.192.200-— b) vplačani.........» 574.216-82 Dana- posojila..........» 1.275.397-96 Dopolnilni zaklad......> 195.455-40 Vloge................» 474.019-66 „—-_—____________________-*«_________________________^_ Pfaff-ovi šivalni stroji §P*P*' so najboljl. *^Q| To sliši kupec sicer o vsakem - izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naši več kot 20-Ietni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so i-es Pft 'lovi šivalni slrcM najbolj trpežoi, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim. delajo celo po 10-ieLni dobi še vedno brezšumno. so neprekosljivi za domačo rabo in obrtne namene. so posebno pripravni zaumelno vezenje (recamirenje) ter se poučuje brezplačno, prekosijo na dobroti vsako tovarno. Jamči se za 10 let. Pfaffovi šivalni stroji Pfaftcvi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji _,J Pfaffovi šivalni stroji Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffova šivalne stroje, šivalnih in drugih strojev y Borici Yia luniGipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA, Poprarljftlnleft Šivalnih strojer, drokolos Nunska ulica 14.