Oar Write Ui Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA MM Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CHelsea 3-1242 KA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POSn HAIATNOn MM SVOJ DOM (IiiImI pMJ to praznikov). _ ZAJW^NAI|T0NAD3WmAJ^^ »aiiercd a« Second Class Mailer September 21st, 1903 at the Post Office at New York* N- Y- under Act of Con^res« of March 3rd. 1879. No. 181. — Stev. 181. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 3, 1940—SOBOTA, 3. AVGUSTA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi. ANGLEŠKA ZRAČNA VOJNA Največje pristanišče v Evropi, Hamburg, je bilo popolnoma porušeno Po |n>ro«"-ilu iz Londona j<* rinoči radio {»ostaja v Brcnie-iiii !icii;hr«>iii;t utihnila, kar po meni, da so angleški letalci zopet bombardirali mesto. V teku enega meseca ~o Angleži bombardirali na.I HM) nemških mest in uničili vojaška >kla-dišča, ter |Hiriiiiili pristanišča hkanskega in letal ca. Politična kampanja Wheeler je pozval Willkieja na odgovor FORD STAR 77 LET Možak je še precej čvrst, kar pripisuje v prvi vrsti zmernosti v jedi in pijači. — Bivši angleški kralj Edvard VII., sedaj vojvoda Windsor ;>() pi.lzll(>val ji,.n_ j«- s svojo soprogo na;potu v Ameriko na ameriškem parniku rv Korti svoj 77 rojstni dan. Kxealibur. Potujeta i>od imenom "Capt. and Mrs. Wookl." ja*|OŽJlk je -lok, skoro presuh* Pa rn i k bo v petek prihodnjega tedna dospel New York. — VOJVODA WINDSOR NA POTU V AMERIKO S taktni zračnimi napadi u pa jo Angleži preprečiti nemški »v pad v Anglijo. Hamburg, ki jt' Jrugo največje nemško nu-sto in največje pristanišče v K v ropi, je skoroj popolnoma j>orušen. Zelo je tudi |M>ško»lovan Bremen, zlasti pristanišče in velika ladjedelnica ter tovarna za aeroplane Fooke-Wulf. Velika škoda je bila t tii 11 prizadeta vojnima pristaniščema v Kielu in Wil-liclmsh.J.cnu. Tudi Kolin, fki je veliko trgovsko središče o-srednje Kvrope, je ti t k • 1 veliko Škodo. Demokratski senator Wheeler iz Montane je pozval repub-prcdseditiš k e g a kandidata Wendella L. Wiilkieja, naj poja-ni svoje stališče napram obvezni vojaški službi. Kot znano, nasprotuje sen. Wheeler Burkcf-Wads wort lio-vi predlogi, ki dohtča obvezno vojaško službo za vs»* moške v I starosti od 21. do .">4. leta. Ako j bo predloga .sprejeta, bo imel (predsednik v gotovem slučaju pravico mobilizirati 4'J milijonov mož. | Wheeler bo v posebni pred-. logi priporočil Uojaško službo, lilne pravice za District of Columbia. Zdaj ji* pa skrajni čas, gt • s p« m I Willkie, da poveste ameriškim materam, ameriškim delavcem in ameriški mladini, če ste zato, da v mir-i in'iii ča>u odpravimo prostovoljno vojaško službo. — Ali se strinjati.-, kot je pihala new\orška "Herald -Tribune*', tt politiko predsed- nika Koosevelta * * • • • Willkie še noče odgovoriti Vojvoda Windsor 1*> le malo ear-a ostal v New Vorku in se '».» nato odpeljal na Bahamske otoke, kamor ga je poslal ujeti* »v brat kralj Jurij VI., kot generalnega govenierja. Angleška admiraliteta je parniku za spremstvo hotela poslati bojno ladjo, kar pa je državni pokltajnik Sumner Welles '•••klonil z utemeljitvijo, da bi bil konvoj v nasprotju z ame--ko nevtralnostim postavo. naglo hodi in nairlo misli ter se trdno drži svojih načel. Za rojstni dan ni priredil j nobene svečanosti. — Dan je dnevu podoben, — pravi Ford, in niti najmanjšega vzroka za VELIKO POSOJILO WRIGHTOVI DRUŽBI V novi tovarni bodo izdelali dvanajst tisoč motorjev na leto. V avezi z narodnoobrainb-nim programom je zvezna vlada napravila načrte za novo tovarno, ki bo izdelala vsako leto 12 tisoč motorjev za aeroplane, ter za obnovo petih, sedaj zaprtih ladjedelnic ob Pacifiku in Mehiškem zalivu. Za financiranje nd»-e tovarne je dala Reconstruction Fi-nance Corporation Wright Aeronautical korporaeiji posojilo v znesku milijonov dolarjev. To je prvo večje posojilo privatni družbi v zvezi z o-brambnim programom. Tovarna bo zgrajena v Hamilton spremembo dmj\nih običaji County, Ohio. Sicer se ji- pa v zadnjih petde- j 300 angleških zr?čnih napadov John Lewis proti konškripciji Konvencija avtnih de lavcev je delavskega voditelja navdušeno pozdravila. — Rekel je, da zaenkrat še ne bo tretje stranke. Republikanski predsedniški I V sredo je nastopil v St.. kandidat Wendell L. Willkie I I^nisu preti konvencijo Uni-! slučajih, naprimer v organi-ni hotel odgovoriti na vpraša- ited Autoiuobile Workers John ! zacijske svrlie, bi kaj kmalu li ja senatorja Wheeler ja, ob- I j. I-.ewis, predsednik CIO. Ko 'organizirali delavce v vseh prostovoljno : ljubil je pa. odgovoriti ob pri se ji' jK»javil na odru, so mu j Fordovih tovarnah, iot ji' že zdaj I inernem ča-u. Kdaj Ik» ta *4 pri- j začeli delegati navdušeno plo-j Dasi delegatje v splošnem v veljavi, in skrajšanje slu- ' mereii čas*% s(» ne ve. -kati in mu nazvem min-uju bi bi- tija j«n-več spl«>Šne*jra pomena : Xato je Ziičel isovoriti ter je . javo, da zaenkrat še m ' lo mogoče na ta način «l«rl >i t i set i h letih, svoj prvi o za- avtomobil, ztro«Lili> . , . i. ... - . , , celo v zgoraj omenjeni h lad ie- ti»liki> novega m izrednega, dji . . . . *.. . , , . „ i-«., i , . idi-lnieah v nalkrajsem easn ih'- ce bi hotel, skoro vsak te- , , , ... , , . , iii' i lo s polno paro, kaiti edmole koro nič iizprenienil. Njegof.o življen-ski» pravilo je — zmernost v jedi in pijači ter kolikor mogoče brezskrbno življenje. — Torej niste imeli nikdar nobenih skrbi' — ga je vpra šal časnikar. — Samo enkrat, — je odvr- j nil Ford. — Ti« je bilo najbrž leta illMi.i, ko >te zaradi Seldenove ! potrebno število vojakov, j — Ameriški na rt m 1 mora bi- . , .. ... . ti na jasnem, — ji* rekel >eu. Angleži s uvedli Ziae- J J . n liiH-Ur, — kaj iHtuieiu vsa ta tuli napadov na razne nemške .. * r. . . 1 i i r i- UMU. histerija. Alt ze z.n*enjamo kraje ter so lionibar lirali HHUl J ■* ... . , . vojno z Japonsko: Ali naj razi teli ih v a z n i h vnjaskili . . j t |M' ,,MM' današnjim dnem in ' meil o^d i in i m dnevom dežela 4* V velikanskem krogu," ji/premeni v vojaško tal»*»rišče ! pnflvi pi»ročilo, *4>mo |*ov7.r»H*i. j Ameriški narod ima vi-o pra-li in'|H»pravljivo škinbt v vieo \osel v Poimhrju. ka- naj nam pojasnijo svoje niiie-kor t udi v Dortniundu, ki je nje gliMle konškri|M*ije in v«»j-najvi-čje važnosti i\ nemsfkein ' ne. (io-|kmI Willkie nam je po-kanaUkem sistemu. j jasni) svoje mnenje glede vo- Republikanski kandidat se zanaša na demokrate Ri-publikanski pr< i>idnlški vora so bile: — Največji proMcm, s katerim se ima baviti tležela, j<1 nezaposlenost. — ()«l>e iveliki stranki se ne Xato je začel govoriti ter je,javo, da zaenkrat še ne bo tre-ter da e konškrijMMjo. — Konškri|M*i-1 (ilavne točke njegovega go-pos1užili tudi v drugih PRIZOR IZ ZRAČNE BITKE Ta slika je bila vzeta i tisoč debih- Knjiga švicarskega cev. Dasi je stari Ford že pred j več leti prepustil družbino pisatelja prepovedana predsedstvo :|.ojcmu sinil Fd- j Švicarski generalni štab je selu, jc v resnici št* vedno on pre|M>vedal rarju-čavo knjige gosp.ilar. ^oje potljetje je š\ii'arskega pisatelja Sonde-ustanovil preti :»7 leti z 'JS ti- reggera. Knjig:i se imenuje žclne obrambe. Vkratkem sa bo podal v Norfolk, Va., ker si bo ogle-lal tamkajšnje obrambne na-i prave. V soč dolarji osnovnega kapitala, dočini je daues vretlno njegovo premoženje (i!)l milijonov !>11 tisoč «>41) dolarjef»*. Ker so načrti za l!Md motlel za\ršeni in ker se bu, produkcija kmalu začela, se bo Ford j prihodnji mesec podal ._«• kratke počitnice. Po njegovem mnenju bi se evropska i\ojna končana. To kaže, — tako zatrjujejo Nemci, — da ima Nemčija v času, ko vodi vojno iproti Angliji, šeivedno dovolj časa in volje, da zasledujejo gradbene osnutke v jugovzhodni Evropi." Netnci pravijo, da ima Hitler za Balkan tak načrt, da bo postavljen tak red, da bo ostal cele generacije. \ gresu bo predložena predloga glede obvezne vojaške službe. Kongresni ivoditelji so se o tej zadevi že posvetovali z vojaškimi strokovnjaki. "G LIS If A It O D 37* — New JToii Saturday, August, i §40 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY i€ GLA& 99 (TOKE OF Ifflt PEOPLE) Owned and Published by Stercqk PabUflbtaf Company, (A Corporation). IHBk Bakser, President; J. Lopaha, Sec. — Place of business of tbe conxrt*t)on and aOdreeaea of above officer«: 21« WEST 18th STREET, r NEW YORK. N. *. 47th Year "Glaa Naroda** Is Issued every day except Sundays and holldiya. — Subscription Yearly 98.—. Advertisement on Agreement. Ea celo leto vetjs list sa Ameriko Id Kanado $0.— ; ca pol lets $3.— ; sa Četrt leta 91 £0. — Za New York sa celo leto 97.— ; ca pol leta 93 00. Za lnosemstTO sa celo leto 97.— ; ca pol leta $3.BO. "GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZElffSl NEDELJ IN PRAZNIKOV DLI8 NARODA." SI« WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. Y. Telepfaeoe: CHelsea 9—1242 NEDOLŽNE ŽRTVE VOJNE POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST • tem, da imate vedno VNAPREJ plačano -naročnino. Čaaopia mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. Peter Zgaga DA K ZA JEZIKE Slika, ki je bila poslana po radio, nam kaže francoske vojne begunee, svoj tlom, ako ga niso uničili Nemei. ki se vračajo na SODOBNA FRANCIJA Francija si na vse kriiplje priizadeva obnoviti produkcijo (V tisočerih tovarnah, ki jim je vojno uničenje prizaneslo. Iz Pariza poročajo, da je finančni minister Boutliillier sestavil načrte, po katerih bi francoske industrijalna skupine financirale obnovo opustošenili industrijalnih okrajev z nabavo posojil, ki bi jih za jamčila »vlada. Vladni krogi smatrajo obnovo industrijalnih delavnosti za izredno potrebno nalogo, kajti blaga je čedalje manj. Premožni Francozi kupujejo vse, kar morejo dobiti. Trgovine se praznijo, in trga\ci ne morejo nadomestiti prodanega blaga. V mnogih francoskih tovarnah se nobeno kolo ne obrne; (pridelki niso pospravljeni, domovi so prazni, kajti begunci se se niso vrnili, ker nimajo sredstev za povratek. Železniška uiprava je nekoliko uredila železniški promet, toda vlaki vozijo zelo po redko. V primer s prejšnjim ča.«*>m, pride sedaj pismo štiri krat do petkrat kasneje na cilj. Na poštnih uradih čaka sto milijonov nedostavljenih pisem in poeiljatev. Brzojavna in telefonska zveza sta v slabem stanju. — 44Brzojavke" pošiljajo enostavno ,po pošti, kajti uradnih brzojavnih sporočil je toliko, da privatna ne pridejo na vrsto, Brzojavka, .poslana na razdaljo sto milj, se večkrat zakasni za pet dni. Pridelki tlozorcvajo na poljih, ne da bi se kdo brigal zanje. Poseibno sefih je p« že pisal sloven- * izredno naglo priuče jezika, so j ske jezilcuuie razprave v j pa t lit 1 i taki, ki jim tuja bese-j" Ljubljanski avou." 'via ne gre in ne gre v glavo, j Š^reeljni so redki. Vsako V šolah, kjer se uče tujih je- stoletje se mogoče rodi en tak zikov, sc kaj kmalu i|K>kaže, če duševni velikan, ima učenec kaj nadarjenosti Toda im I znanjem in zna-za nje. (Ne jo nima, je vsak njrm jezika je velik razloček, trud zastonj. j Koliko Sloveneev, ki so dospeli Menda vam je znana zgodba i dvajset let i se pa menda naučil la- lo. tiraščine? — Seiveda znam latinsko, — odvrne sin. — Ni ga lažjega jezika kot je latinščina. — Bomo videli pravi oče. — Kaj sa pral vi hiša jk» latin- kanec ne smatra za tujca. Nekaj jih je, toda presneto ma- ila te službe iz zdravstvenih o-isilno težko. zirov ne more sprejeti. Govori se o Edward Flynnu, iz New Yorka -za nasledniku Fa rleva. phiji spodletelo, da bi bil imenovan z a republikanskega predsedniškega kandidata, bo začel z vso vnemo agitirati za Willkieja. Pred konvencijo se je usta-nc|\ ilo po deželi kakšnih tristo >c\veyevih klubov, ki so pripo-očaLi Dewevevo nominacijo. Ti klubi doslej še niso bili razpuščeni ampak jih bo dal Deiwey Willkieju na razpolago. . Priprave za veliko Odpadniki stavko v Mehiki Republikanci z velikim za- Mehiika unija delavcev> lovoljst vom opozarjajo jay- ^ J)etroiejll je prej. nost, da izgublja predsednik zastopnike Roosevelt čedalje tvec pristašev. Tako so mu naprimer te dni obrnili hrbet: — Joseph F. S. Fitapatrick, ki je bil dolga leta eden vodilnih demokratov v državi New Jersey; George White iz Marrietta, Ohio, ki je bil dvakrat ohijski governer in enkrat tudi narodni pred-netbiik demokrat>ik<' stranke; Frederick R. Coudert, ugleden demokrat iz New Yorka. Bif\ši governer White je izjavil, da se kot dober demokrat nikakor ne more strinjati s tretjem terminom. Ne ugaja mu tudi način, |x> katerem si je Roos-evelt za jamčil no-ininaeijo na demokratski konvenciji v Clrieagu. Pred leti sem čital zanimivo razpravo, tla se nadarjeza učenje tnji.li j«^ikov nost pomika v smeri proti zapadu. <*e imate slučajno pri roka
  • it iz petinštirideset je- Rilsu je poljščina lahka, zikov. Komu je bilo osemnajst .'ločini boste le redkodaj nale let, jih je že dovršeno govoril teli 1111 Poljaka, ki bi "guvari Diktature se boje Republikanski kongres n i k Angeli iz Oregona je govoril v iz 32 okrožij, da posvetujejo glede skupnega nastopa proti predsedniku Cardenasn, kateri je sklenil reorganizirati industrijo fjetroleja, ki je pod vladno kontrolo. Ze ta'kaj ob pnvem sestanku je bilo jasno, da bodo de-lavei nedvomno zaštrajkali. Leta 1JK{.S je mehiška vlada zasegla lastnino tujezeinskih družb, predsiavljajočo vrednost 400 milijonov dolarjev. Vlada se zdaj bavi z načrtom, kako bi prikrajšala delavce pri zaslužlku in zmanjšala stroške obratovanja, da bi mogla do konca leta prist edit i 10 milijonov pesov (2 milijona dolarjev). V mehiški pet rolejski industriji je zaposlenih 18 tisoč delavcev. Sliši se, tla jih bo "i šest ali sedem. Pozneje mu je vzelo za priučen je tujega jezika osem tednc|v. Toda kitajščine in japonščine se je učil dve leti. Slovenščine se je zadnje naučil. Ko je dospel v Ljubljano živet v pokoj, slovenščine še ni znal. Po dveh FARMA NA PRODAJ 49 akrov farma, nova hiša, hlev in druge priti Mine, vse v dobrem stanju. 30 akrov čiste zendje, drugo lep gozd za sekati. Zraven tlakovane ceste. Proda se zaradi starosti, in po nizki ceni — $1600. Katerega bi veselilo si ogledati, ali kaj več fzveideti, naj se obrne: ANTON VOLK, r. 1, REEDSVILLE, Preston Co., w. VA. (3x) tisoč 500 izgubilo delo. Izvršilni mlbor unije pravi, tla sicer ne nasprotuje reorganizaciji, istočasno pa zatrjuje, da bi bila nova odredba delavcem iv silno škodo. Predsedniku Cardenasn pravi unija v javnem pismu, da j« kriva zmed v industriji vladna ra zpeče val n a agen 111 ra. Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju vojne. DARILNE POSBLJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 1«M STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York DIN.---f ZM DIN.---$ 4.49 DIN.---$ €M DIN.---$8J&9 DIN.---$19.25 DIN.---$29.— DIN.---$39.— V DINARJIH V LIRAH S in* LK---$ 9 J9 UK---$1139 LIB---$17— UM---$28— UK'---$Ww— Ker zaradi položaja'v Evropi pamiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih poSiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki zele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $i—. VM noMr ▼ Emri al ■i|»t» ▼ JupdaTiJ« In Itaiii* Mkmll tarjb ▼ DOLARJIH, lomi MM v iMiJi m. lirah. IsU fdji M| n tn 4rvie «• SLOVENIC PUBLISHING CO. ti s P O T H I A'n I IDDILII t tx Mew Y&rk int |KI ru.-^ki.,, Se tlalje proti zapadu. Zapadno od Poljakov žive Nemci. Skoro vsak deseti Poljak nemščino za silo lomi, ob belem dnevu pa lahko z lučjo i-ščete Kemea, ki bi poljsko govoril. fstotako je z Madžari, ki prebijajo južno od Poljakov ter imajo za svoje zapadli«* sosede nemško govoreče ljudi. Sedemdeset odstotkov Madžarov irovori nemščino, rati bi pa poznal ^prebivalca bivše (rornje Štajerske ter Gornje ali Spodnje Avstrije, k.i bi bil madžarščine zmožen. Jugozapadno od afadžarov prebivajo Sltrvenei, ki iniajc . Italijane in Nemce za svoje za-patine sosede. Redki so Nemci, ki bi govorili slovensko, {ločim ima vsak Slovenee o nemškem jeziku že vsaj nekaj pojma. f'e je pa JSel slm-enski fant k »vojakenn ali Slovenka s'hrziti v Trst, sta se v nekaj mesecih naučila italijanščine. Francoz smatra nemščino za enega najtežjih jezikov, dočim ne tlela Nemcu francoščina posebnih preglavic. Zajpadno od Nemčije je Anglija. Prebivaleu Hamburga ali Bremena je angleški jezik lahkota, toda Anglež in nem-1 ščina — nikdar. Na Jugu je nekaj sličnega z eno samo izjemo. Tudi v južni Evropi stremi nadarjenost za sosednji jezik od vzhoda proti zapathi. Turek se lahko pomeni z Giflcom ali Bolgarom, Bolgar s Srbom, Grk 7. Italjanom. Italijanu ne delata francoščina in španščina posebnih preglavic, najbrž zato, ker ž|v^e Francozi in (Španci zapadno ml Italijanov. Kot sem že zgoraj omenil, je pa v tem sfplosnem pravilu rzjema. To so Slovenci in Hrvati. Slovenci so zapadno od Hrvatov in bi človek mislil, da je Hrjvatu slovenščina igrača, pa ni. Tafko mi Boga, ne poenam ga Hrvata, ki bi slovenščino govoril brez naglasa. Kaj pa Slovenci T Če je pri mrzi devet Slovencev in en Hrvat, bo vseh defvet Slovencev hrvaško govorilo . . . nG LX 8 NAROD A" — New Yoric Saturday, August, 3, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY J. H. HOESLLkH: Dva v enem čolnu Viitu Amlepg-est je danes zajlrkoval hitreje, kakor je'bil navajen in kakor je bilo običajno v majhnih gorskih hotelih. Hotel je že vstati, ko je neka mlada dama stopila k nje-ii m. 1,4 Ali me ne bi hoteli s seboj vzeli, gospod Andeixost." *4 S seboj vzet i ♦ Kam !'' "Xa jezero. Ribanske priprave imam že s >eboj." HiZ veseljem." Na Andergeistovein obrazu pa nikakor nisi mngel brati veselja, ki lini ga je obetalo »spremstvo mlade dame. Kljub temu je z vljudnim nsnupškom ponovil: **Z ve-eljem. Pojdi ve !" Že dve uri sta sedela v ozkem eol u. Trnka s»ta žalostno vine le s eol na in tudi meti obema človekoma >e je oasidral molk. Vries Andeng^t Jo naposled spregovoril: '"Ali ljubite ribarjenje!" jo je vprašal. 14 4 Ne." "Ne?" 41 Ne, zdi se mi strahovito dolgočasno." *4 Toda . . 'Erika se smeje nagnila na-' za j. 144Zakaj me tako presenečeno g'elate, Andenge^t? Ali res mislite. da sem se z vami peljala i m jezero, da bi ribarila t" "Seveda sem to mudil!" Erika si je odstranila gost pramen laS s čela. 144Vi ste pa res sijajen človek, Andergest," je rekla. 44 Izredno mi ugajate. O ribarjenju bi že utegnili kaj razumeti toda o ženskah in litfadili dekletih ne razumete ničesar." Andergest je molčal. 144In vi mislite," je dejal' potlej posmehljivo, 44vi mislite, da boiil zdaj — po vajeni ljubeznivem vabilu — |>o vašem razločnem namigu ..." *4 Jaz tega ne verjamem, pač pa moja mama." \ 44Vaša mati!" "4Da, mama bi rada videla, da bi »e poročila. Zato sva se ( e na ni to poletje tudi" semkaj pripe-j htKaj pa počnete! Ijali. Tedaj ste se vi pojavili mania vitli!" Andergest je poljubil njene na prizorišču. Takoj ste bili urami všeč. Ct !o izredno všeč. Bogati ste, mi smo pa revni. Ali ni potlej samo po ,-ebi umevno, tla mi je mama takoj kupi a riba rake priprave in mi ukazala, naj grem z vami ribarit?" 'Andergest je Eriko presenečen pogledal. . •"Občudujem vašo odkritosrčnost!" •"('e bi mj bil mamin nočrt všeč, bi prav zanesljivo molčala." •"'Torej vam ne ugajam?" t*4 Cel o 7.elo mi ugajate," je odvrnila Erika. 44 že od prve ure tla I je. ko sem vas spoznala. VenUar pa ne verjamem, tla se danes moški poroči z dekletom, samo ker je nekoč ribaril z njo. Ali vidite tanlle doli griček? Tam sedi moja mama za dre-vesoN i naju opazuje. A1 i vidite na oni onf pa oklenila z rokami. Papa in mama se bo>ta bližala v čolnu — neroden položaj — saj razumete!" •"Tn zakaj tega ne storite? Zakaj ste mi vse izdali?" 'Nasmehnila se je. 14 4 Ker . . ." <4No?" l"Ker svoje sreče nočem — ker sem si drugače predstavljala — morebiti sem še zelo neurrtna, verujem namrrH- še v ljubezen." iSedela je s pobešeno glavo in lahna rdečrca je spreletela njeno čelo. . ("Skoda." je dejal Andor-go-t. <44Zakai?" 144 Morebiti bi se vam načrt vendarle posrečil." «4Z lažjo? Nikoli!" Andergest jo je objel in prize! nase. rdeče ustnice. "Mam« naj misli, da -e ji je načrt posrečil," je rekel. 44 Vesel sem, da sem našel poštenega človeka. In če se ti ne ztli ravno smešno, bi te rad vprašal, če hočeš postati moja žena." V hotelu so starši Eriko nestrpno pričakovali. Neprestano je mati ho.lila na teraso. Naposled se je ima plota vendarle prikazala Erikina sinja oibleka. Mati ji je hitela na-pioti. MTako sva bila v skrbeh zate Erika. Kje pa si tičala?" •"Na jezeim. Ribarila sva z Andergestonu " 14 4 Z Ande lige stoml? Ali ni to tisti gospod. s katerim -i včeraj plesala?" 44Da, mama." '"In te je povabil?" "Sama sem se povabila, mia-ma. Ugaja mS." 'Mati je preseuečena zmajala z glavo. i '"Oh, današnja dekleta! Midva sva bila pa tako v -krbeh. da se ti ni kaj pripetilo!" 144Saj se je tudi res nekaj pripetilo. mama." ""Za božjo voljo, kaj?" f44Pravkar sem se zaročila z gospodom Andengestom." Mati je ohstala kakor prikovana. "Zaročila? Z Andergestom? Toda, saj se ve rid ar šele od včeraj poznata? Kako je vse to moglo takn hitro priti?" Erika je kar žarela: "(Povedala setn mu kratko izmišljeno zgodbico. ki mu je brla zelo všeč." Delavske Vesti OBHAJANJE ZNAČILNE OBLETNICE. V mestu K older, v državi Wisconsin je prejšnjo nedeljo preU Kohlerjevo tovarno molče korakala množica delavcev. Tzpretl tovarne so -e odpravili v kempt), kjer so nastopili govorniki in se opominjali dogodkov preti šestimi leti. fTo spominsko slavje se vrši že izza leta 1934 vsako zadnjo nedeljo meseca julija. Preti šestimi leti -e se namreč v me--tecu završili krvavi izgredi. iKohlerjeva družba je zgradila moderno tovarno, jo obdala z lepimi parki in postavila delavcem udobna bivališča. Vse to je bilo lepo in dobro, toda delavci so hoteli že nekaj dragega. Hoteli rfl unijo. Kt) je meseca julija 1934 komipanija izjavila, tla se noče pegajati z zastopniki Ameriške delavske federacije, in skleniti ž njimi pogodilo, so zastav- ZA VARNOST DELAVCEV. il)'lav>ka tajnica Mi - Perkins je imenovala posebni narodni odbor za zaščito delavcev v tbraiHbni industriji. V od-bour je 24 mož. Namen odbora je preprečiti poškodbo ali smrt iavežibanih delavcev; izgubo časa vSled bo'ezni preprt čiti nezgode in bolezni, ki jih povzročajo gotove vrsto dela. Vsaka tovarna, ki i'/.deluje naročila za naroUnoobranTrni program, naj uvede najobšir-neiše zaščitne odredbe. Odbor bo dajal od časa do časa vodstvu tovarn potrebna naročila. ZDAJ BODO FORDOVE TOVARNE NA VRSTI. torek je bil Fordov rojstni dan. Od vseli strani je dobil nmogo čestitk, dočim mu United Avtomobile Workers niso čestitali, ker niso njegovi pri- fov je bilo zapriseženih, tla -o "ščitili tovarno." Padli so abor unija št. 18545 (AFL). iDanes Kohlerjeva tovarna obratuje, toda stavka, ki je tlo-vedla tlo tragedije, še ni po-polnoma končana. (Pred še-lin vi leti je bila tovarna nekaj mesecev zaprta, nakar je spet zečela obratovati. Stavkalo je 1S00 delavcev, totla le malo tisih je zdaj zaposlenih. Povečini so se izse- KNJIGE v angleščini. NE ZAMUDITE TE PRILIKE po izvanredni ceni ^če Garden Encyclopedia 1400 STRAiNI — 750 SLIK vključno '250 FOTOGRAFIJ NAIMSAI.l NAJ tU »I„IŠI AMKItlŠlvI VKTNAU SKI Vi:Št'"AKl IN 1X1 »Al. K. L. 1). SKYM< )i;R, B. S. A. Ena suma UujiKa, ki \am nudi vsebino tele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je ixitj popoln.i, bolj natančna. Imtj razumljiva in bolj uporablji-v*, knt katerakoli druga vrtnarska knjig:!. Omlili se Iwiste in vi st-li lmste, k<> ln>«tf videli, fTIIK GARDEN ENTYCLM'KDIA |*.u. i .. \ >:iki n.ijmunjsi iH.kri»no se^rnvljeiui. tabu lili izi>UM"-en«» prav ni<\ kur Ziiniraivu iti jw>trel>no za vrt. Kur je knjijii. j»* liilo vs«» skrlirio iiruiskušcti«), t:ikr> «Ia je vsi* |Mi|>o!rio, ja-ikiiii. |iripr<>sli>. pa natančno To je nova vrtnarska priročna knjiga — |H»iMilna, [»rakti«"na, priljmina in lal>ko razumljiva. Preiskusite Jo kar najlMilj nataneun Prepričali Iw.^te, tla imljCe vrtnar- ske knjige ni kot je THE <>AKDEN ENCVCI.OrEDIA. Cena samo kako nataiu'-no vur kali. Več sto pomožnih šeri- j jatelji. Tudi Ford jih no gloda s posebnim prijaznim očesom, četudi se zanima za njihovo letno konvencijo, ki se vrši v St. Lauisu. Konvencije >e udeležuje petsto delegatov. 'Fordova konipanija ie edino ic u!*» »LNEJAa Z<;i Hm »VINSKA KN.JICA. t Ta knjiga je |M>*et>uo tudi /.atiimIva in kori-tna za iieenee v višjih Pilati, ker jim v vsakem ozirn [.omaga pri njihovem učenju.) ft III Ij se boste ko boste KNJKiO videli: vezava je Pomislite! v najlepšem imitatijskem usnju. SamO PKKSKRBITE SI TO KNMKJO ŠE DANES! $1.§0 lili ali pa dobili tlelo pri W P A. prejšnji teden, ko ,>o delavci VA2NO ZA NAROČNIKE Pole* naslova j« rasviduo do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka poiueui meaee, druga dan In tretja (« leto. X>a nam pKbra nI te nepotrrboech dela lo stroškov, Vas proaftmo, da skufiate naroCol-oo pravočasno poravnati. Pošljite narofinioo naravncat nam ali Jo pa plačajte ua4en0: Pueblo, Peter Culi«. A. 8attl4 Waiaenburc, IL 4. Hays* INDIANA: Indlaaspolls: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. BevCIfc dcero, J. rabim (Chicago, CiMro ln lillaola) Jot let. Jaaa&e Bamhirh Lm Hali«. J. Hpellcb Maseoctan, Vrabk iugf North Chicago in Watt. OHIO: BarMtton, Cleveland. Anton Bobek. linger, Jacob Beanlk, Jo*- Sispois Uirard, Anton Nagode Lorain, Loaf* Baiant, John Toongstown. Anton Klkall OREGON: Oregon Cltj. J. KoMar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Conemaugh. J. Bressvec Ooverdale La okoUca, U AH X LAND: Kltsmliler, ft. HICHIOAN: Detroit. L. fli^sr MINNESOTA: Chiahols^ J. Lukanlch toy. Jan. J. Pesbal Evelech, Lsnts Goals ..Gilbert. Loaln Vesnel Hlbbing. John Povfls Virginia. Frank HrvatSeb MONTANA: Boondnp. M. ML Panlan Waahoe. L Champa Omaka. P. Bragsrtcfc Wf TQtK; Bmrtflyn, liftm IM -UttW TmiTtčkFlu** * „: t. ■*Port, Fairell. Jerry O kern Forest City, Math Fr. Biodnikar Greensbnrg. rTank Novak Homer City. Fr. Ferenctiak Johnstown, John Pslnnts Krayn, Ant. TauieiJ Luaerne. Frank BiUod Midway, Jtnui tut Pittabnrgh ln okolica, Philip Pragar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Went Newton, Joseph Jovaa...... WISCONSIN. Milwaukee, Went Alils, Ft. Shah Sheboygan, Janaph Kmm WYOMING: Diamond villa, Jos Bnlteb ........ **** ** ** *». balers |e «M|s(. fttMh tapl viw* -vui iumir . ..... OSEBNOST STAFFORDA CRIPPSA. ISir Stafford Crijips, ki ^a je ministrski prelenienita-ža, lortla Pannooni. Po njem je podeiloval ofrromrio imetje, ki #a je ^ svojim zaslužkom kot odvetnik, zaslužkom, ki znaša 30,000 fu tov sterlin^ov še znatno poveeal. Smatrajo ara za prvorazredno nvoe in zato ni •T-uVkio. da ga v resni uri poklali tja, kjer je za obstoj britskega imperija eini najitKilj odlienih took. IV podajanjih z Rusi se ne bo opiral na Kvojo preteklost kot revolucionarni teoretik, temveč tudi na svojo nedvomno diplomatsko nadarjenost in na svoje izkušnje kot odvetnik in parlamentarec. Do kakšne mere ima njegova pot v M<*dc-vo političen značaj, «»e trenutno seved ne da reči. Vsekakor so £a tja poklali možje, ki so bili v zadnjih letih vnet; poborai-ki za s'kupno nastopanje Anglije z Rusijo. Kom pan i ja jih je postavila na črno listo, vsled česar jim v občini ni bilo mogoče dtibiti dela. iš«* zdaj ))o šestih letih, pike-tirajt) trije ali štirje delavei tovarno. Wi>consin>ka državna delavska federacija označuje Kchlerjevo kompanijo kot nasprotnico orga nizi ranegsi delavstva. Vsako leto priredi čikaška Delavska federacija poseben ra'dio program v tspoiujn žrtvam. Letos sta umrla še dva moža, !ki sta igrala v stavki zelo važno vlogo. Father John Ma-iruire. član starega čikaškega regionalnega odbora, ki si je na vse načine* prizadeval urav- PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slo* xenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo ▼ Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Vultee zraktiplovne tovarne v Downoy, Cal.. odg! a sova 1 i v razmerju 3:1, naj jih pri kolektivnih pogajanjih zastopa United Automobile Workers unija. Volitve je bil odredil Delavski urad. Konvenciji hoda predložene naslednje rezolucije: komunisti, naei.ji in fašisti nimajo vstopa v organizacijo; odobritev narodnega obrambnega programa; protest proti obvezni vojaški službi. ^Organizacija je v zadnjem letu sijajno napredovala. otVtotkov članov .ie tlobro stoječih, to se pravi, da imajo plačane unijske prispevke. Število tlobro stoječih članov se je povečalo od 152 tisoč na 204 ti- The Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnoi ej^a svHovna KM VKI.OPKDIA, v kateri mor** isakdo kakoršaesukoli poklira najti razlago v*ake In-sM-de -.padajoč** v njfgo%o stroko. KNJ1UA VSKP.IMK STItANI in J K t»Kt'SN<) V PI.ATNO VI-ZANA — SK<»Ko NKVKKJETNU J K. I >A JK Mt »t;«»t"'K TAK«» NAJ 1'Ol't »I.NKJ.Š« I KN.IK «t) DOHITI ZA TAKO /MKKNO CENO. cena samo (Poštnina i>lačana.) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N.Y. nati stavko, tor je o^tro ob-ojal soč. nasilje kompanije in njenih na-' \Zelo ugodno znamenje jo tu-jetežev iu Waltlier C. Kohler, di obnovitev starih pogodb in governer države Wisconsin. DVE UNIJI ZASTOPNICI DELAVCEV. Delavski urad je odredil, naj delavce pri Yellow Truck and Ooach Manufacturing Co. zastopata OlO unija in unija AFL. Pattern Makeife league of North America bo zastopala 18 modelirjev. United Auto Porkers (CIO) pa r»000 navadnih delavcev. LEWI8U POD NOS. Emil Kieve, predsednik unije tekstilnih delavcev (CIO) je rekel rtb priliki neko konference v Greenville, So. Carolina: 1**290 odstotkov organiziranih delavcev bo oddalo svoje glasove predsedniku Roosevel-tu, pa naj reče ta ali oni delavski voditelj karkoli hoče." V SAN FRACISCTJ SE NI STAVKE. Stavka skladiščnikov, ki bi resno ogrozila ves tovorni promet v San Franciscu,, je bila sa nekaj dtai odftodena. Zastopniki obeh strank si na vse mogoče načine prizadevajo doseči urAvnavo. ; * sklenitev novih. Obnovljenih je bilo 21 Starih pogodb; .'?27 b nem tudi taj-e je v stroktivnem (('K)), ki ni k CIO tedniku K. News" zavzt za ponovno izvolitev prrtWed-nika Rtui^evelta. 17."» ti>or" čla- LADJEDELNICO BODO ZOPET ODPRLI. Phiiatlel,phij-ki župan Lam-lH-r'on je po tlolgeni telefonskem pogovoru z atlmiralom nov -voje unije je pozval, »»J,Samuelom H. Robinsonom izja-odtlajo zanj svoje glasove. | vS1 ihx bo y inton.sll II:iroet začela obrato-('!<>, l»o govoril ti ne 8. avgusta' vat i (Vamp latljetle niča v Phi-v Denver. Colo., na konvenciji, latlelj»hiji, ki j<« že precej časa International Union of Mine.• pt>čivala. 'Mi M a d Smelter Workers. Vse kaže, da se jo Lewis premislil in bo pri prihodnjih volitvah podpiral Roosevelt a. Pietl nekaj meseci ga je napadal. zdaj o njem molči in prav ni<" ču Inega ne ho. če se bo naptusled javno zavz 1 zanj. DELOVNEGA ČASA NI ! TREBA PODALJŠATI. Zahtevo, naj bi delavstvo žrtvovalo nekaj svojih pridobitev za narodnoobramibni pro-granf, odločno zavrača mesečnik Ameriško delavske federacijo "American Federationist" Staro in že neštetokrat preizkušeno pravilo je," pravi Greenovo glasilo,, "da delavee v'desetih urah ravno toliko ali pa še ntanj producira kakor v osmi h." IGreen zavrača tudi trditev o pomanjkanju delavcev. "V deželi je še vedno približno deset injlijonov nezaposlenih," pTavi, "med njimi je o-gromno število izve^banih in napol lKvezhanih delavcev." CIO IN TRETJI TERMIN. \James B. Carey, predsednik United Electrical, Radio ahd Machine Workers of America P To privatno podjetje ^e je nedavno pričelo reorganizirati. Ker z vladnimi naročili ni mogoči- čakati konca reorganizacije, se bo obratovanje začelo proj, predno l>o stvar urejena. La ti jedel niča bo zapo>i!a kaj tisoč delavcev. gna:' ;tpir« ;aiipr: :•„ cpt ■ .snstT1 s rvr^r r. | m ■aaMfflfflBBiiiiiH :„.l:« '''""1 IiTTIHM— Mali Oglasi imajo velik uspeh < H Prepričajte se! Kratka Dnevna Zgodba fgLIi H A10D A"-RfwTorf BLOVENE (YUQOSLAY) DAILT S KRIVNOSTNI TUDENE^J Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D. ^MttlHIlilDIlinillllllllllltlllllltlllllliU 2 9 1lllllIli!lllilll'llillltl!!!IIIl!l!llllllilUtir' 'Črni Jernej se je glasno zasmejal in je udarii! po mizi. •"Kalin ne bo lovil orla, ki preleti prepada. In ti, Blazon brezzobi, sivi lisjak, tudi ne ujamete orla. Zapomni si to! Orel te zig-rabi za vrat in te požre!" 4'Jaz nimam nobenega opravka z vami, jaz imam čiste roke," je oplašeno rekel Blažun. 14'O," se je Mm.ja'1 Jernej razsrjen, "seveda imaš čiste roke, saj si umit z vsemji vodami, namazan z vsemi mažami. Torej imaš čiste roke! I je glej, da te ne bomo še balizamiraili." , Vmgel je 'denar na mizo. ! "Tu imaš! Voliko preveč za mlakužo, ki je prodajaš." t Odšla sta oba., Blažun ni pobral denarja. To sta 'bila nevarna »sovražnika. 1 Prav neprijetno mu je ibilo pri srcu. Kaj vse se lahko pripeti možu poštenjaku 5e na njegova stara leta! Jeras in Jt rnpj sta korakala po temni cesti proti vasi. »"Ne," je odgovoril Jernej na zaupne besede Jo ras o ve. "ne — izsiljevalec — ne! Tudi ne tat in uopar! Se staremu Blažunu, temu potuhnjenemu »lisjaka, bi ne mogel osiwxliti kožuh«. Vsega tr-ra — ne! »Samo boj na meji! Tam država, tu država, v obth smešni carinski predpisi, cela vojska obmejnih stražnikov, ki svoji državi niti toliko ne koristijo, kolikor stane -ol za v njihovo juho, in potem v te klešče, nnHo jki vedno, ko že mislijo, tla te imajo, iz kleče. To je nekaj! To je življenje! Oh, to te upijani! Draži! Lepše je kot vse druge zabave na nvetu. Ljuldje le tega ne vedo. Prelepo je. če ti gre pri tem za glavo in za nohte, pa si le po-Aten človek, kajti tihotapstvo ni nič slabega. Vsi, ki le en-kra gredo če« mojo, tihotapijo kaj." •"Pok ušaj," je rekel Jeras hripavo. "Blažun je slišal nekaj zvoniti o toni, kar sem blebetal jaz tedaj, ko sem, padel burno zgodovino. —o Medenu jn studencu. Na tem je nekaj." "Kaj je na tem! Ali je Meden ros utopil Katrico? Kaj v oš ti o tej reči?" Jeras je -komi^nil z rameni. . , "Mnogo Vso!" f '"Ali mi ne zaupaš te-ira?" J "'Ores z menoj k Medenu* ■ Dva bova, ukrotiva ga. škripcih bo. Ali greš z menoj?" — izsiljevat — ne! Ali mi ne misliš povedati?" "Ne. T jO pojdi rvojo pot. IPobažnikar čeprav si črni Jernej." Jernej mu ni odgovoril. Zavil je na stranpot, ki je peljala proti meji, in je izginil Compiegne, Reims, Rouen ! de,° v 1 ladjedelnici NenJŠka vojska je v .svojem Corneilla. Tam so živeli tudi prodiranju proti Parizu o>vo- znani knjižc vniki Oui-tav Flau-jila med drugim tudi mesta beit, Arrnamd Carrel, Jacques Compiegne, Reims, in Rouen. Blondel in »drugi. Svoj čas je Prvo je molil temi mesti, Com. bil Rouen eno izmed vladar-piegne,, in je imelo že v teku škili središč, angleških kraljev svetovne vojne veliko vlogo, na kontinentu. Ladje iz Rou-Tam je (bilo dne 11. novenvbra ena ne odhajajo samo v Špani-1918 podpisano premirje med jo m Anglijo, marveč tudi v zavezniki in odposlanci Vil je-, Afriko in rBaizili jo. V toku svo-move Nemčije. Compiegne je je zgodovine jo bil Rouen dva-metropo/la okrožja Oi^e ter šte-!krat zaboden od Pru>ov, in si- cer lota 1814 in 1870 je samo 17.000 prebivalcev. V tem mestu *e nahaja napo]! okupacija z nemške strani porušen -stolp ob reki Oise. Tal*01"0-1 tret-la- Sedanja je V si, prikrivač, Jeras pa je šol k Medenu, in zopet se je pričela zopetrna kupčija med izsiljevalcem in izsiljevanim. fREOKRET. v OraŠeak je bil rešen krbi. Prišel je 'bil k njemu agent neke banke in mu je ponudil neverjetno vBoto za posestvo. Pravega kuipca ni povedal. IPosestvo je kupila banka in plačala zanj ogromno denarja na loko. ne da hi ostala kaj dolžna, bfez hipotek. In graŠČak jo bi J zopet če že ne bogat, pa vsaj premožen mož. Njegova živahna narava je zopet prišla na dan, bil je objesten kakor fant, stregel svoji hčeri in ji pri-'IMAb! darov ter se sukal ž njo po grajskih dvoranah.. Naroči' je tudi žlahtnega vina in dobrih cigar, povabil prijateljev in prebil ž njimi lepe ure. Najlepše pa ie bilo to, da stolp imenujejo "stolp device Orleanske". Izvira iz 12. stoletja. Ime Compiegne je tesno povezano z imenom junaške Jeanne d'Arc, ki jo bila tamkaj ujeta leta 1430. V mestu se nahaja tudi dvorec, v katerem so slavili svatbo Taidovika XVI. in Marije Antoinette. Napoleon je priredil tam svatbeno gostijo o priliki svoje poroke z avstrijsko primec^o Mari'o Louizo. V svetovni vojni je "bil Comlpiegne nekaj ča^a -edež glavnega stana francosko armado. ' [Reims je glavno mesto okrožja Marne. Leži 156 km daleč od Pariza ter ima 113 tisoč prebivalcev. Tu je središče francoske platneno industrije in važno trgovsko središče z vinom, zlasti šampanjcem. Tudi Reinv: ima za s hoj Ko so Rimljani potisnili Galce, je posta' Reimfc važno mesto. Imenovali so ga tedaj Durooortorum. Sredi 4. stoletja je bilo mesto pokristjanjeno, potem so pridr-li Vandali in Huni. V Reimsu so dolgo rasa kronali francoske kralje. V začetku 15. stoletja s*> mestu zavlada'li burgundski vojvode s pomočjo Angležev. Reimis ima tudi univerzo. V Napoleonskih vojnah je i mol važno vlogo, zlasti 1814, ko jo bil eden izmeni centrov vojaških operacij. Že v svetovni vojni je bil Reims nekaj časa v oblasti Nenuoev. Po bitki na Marni pa so Francozi ponovno vkorakali vanj, kljub tenm pa je bilo nte-to tako izpostavljeno obstreljevanju, da ni imel nihče koristi od njeg-n. Svetovno znana je katedrala v Reimsu, ki je bila v svetovni vojni močno poškodovana, a so jo z velikimi žrtvami obnovili. Sploh je me>to v svetovni v-oj- 300 PAROV ČEVLJEV IZ SLONOVE KOŽE. iS l o n "O-Hana-San" je bil v živalskem vrtu v Ujemi na Japonskem ljubljenec vseh obiskovalcev. Ko je žival poginila, so vsepovsod izražali željo, da bi jo dostojno pokopali. Tako bi se tudi bilo zarod i I o. da se neki tovarnar za čevlje ni izmislil. da bi bilo mogočo iz s!o-nje kožo izdelovati usnje za1 podplate. Tako so slona odrli, preden so ga pokopali. Kožo je kupil tovarnar za tisoč jenov. Iz njo jo izdelal 300 parov čevljev. Nemški princ «e je imidil ob ea-fcu. ko je izbruhnila vojna, pri nekem svojem prijatelju na Federal Shipbuilding and škotskem. Dasi j«- bilo mno-Drydock Company v Kearney, ^o Nemcev interniranih zara-N. J., je pred določenim časom di nastopstva vojnega stanja, •zgradila dva tankarja in en so Angleži s pruskim princem rusilec. ravnali kakor z izjemo. Pravi- To je pripisati pospešeni produkciji, ki jo zahteva vlada glede nivojih naročil. Rusilec "Plunkett" bi imel biti dograjen po tridesetih mesecih, zgradili so ga pa v triindvajsetih mesecih. V delu je še sedem rušilcev in ena križarka ter x,etnajst tovornih ladij, ki jih je v slučaju potrebe mogoče kaj hitro spremeniti v vojne ladje. &trajk v ladjedelnici je bil pred nekaj tedni poravnan i in je hodiT potrt okrog. UČENI PISMONOŠA. V Reiclienhallu je umrl v starosti 78 let upokojeni višji poštni sprevodnik Ksaver Drexler, znan astronom. Večina obiskovalcev tega zdraviliškega kraja ga je poznala mo kot lastnika velikega daljnogleda, skozi katerega so uživali razgled. Toda mož je bii, čeprav je začel kot pismpnosa pomemfbpn strokovnjak v področju ananosti o zvezdah. Tako mfu je uspelo napraviti račun o Neptunovih mesecih, za kar ga je vseučilišče v Lipskem odlikovalo. Še v svojih zadnjih letih je bil v vnetih pismenih zvezah z astronomi in zvez-darnami. . (Nadaljevanje prihodnjič.) \ 'GLAS NARODA | 5 S 4 počiljarno v staro do ^ j| movino. Kdor ga hr- | j £e naročiti za avo j* I J sorddnike ali prijat<» | j ljet to lahko atori. — g 9 Naročnina za s t a r i S \ krni stane $7. — V? j (talijo lista ne poši-^ i Ijamo. | Novi Veliki Zemljevid Zbirka novih zemljevidov, čije sestava velja $300,000.—, kaže svet, kakoršen je danes in Vam pomaga razumevati zgodovinske poteze diktatorstev in demokracij. Posebne zanimivosti TABELE: Potovanja odkritij in raziskovanj. Sončni sestav. Velikosti in globočina morja in jezer. Največja jezera in otoki. Najdaljše reke in prekopi. Najvišje gore — najvi-višji slapovi. Razdalja zračnih prog med mesti. DIAGRAMI: Predeli zemlje. Znnčaj krajev na zemlji. Poglavitne vere na svetu. Seznam ver v Združenih državah. ZA V KANADO $3.— SESTAVLJEN S POSEBNIM OZIROM NA SEDANJI POLITIČNI POLOŽAJ » VELIKOST KNJIGE 9V2 x 12 in. 48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DE2EL 48 STRANI ZEMLJEVIDOV DR2AV ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE PROVINCE VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO KNJIGO NAŠI KRAJI ki vsebuje 8 7 SLIK v bakroti-sku na f i -nem papirju. ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV Skupaj 160 strani Naročite pri: o Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City VEZAVA TRPEŽNA IN UMETNIŠKO IZDELANA Posebna Cena yffi 15 i ® MfeSI Sk\ WMm M ^m^Wm WBmk 1 ^Kkmm^m. ^Wm^m WmmM^iWmmwrn mmMkmMfflmMM