Pottnina piatana v gotovini Leto LVII. V Ljubljani, v torek, dne 19. novembra 1929 Št. 264
St. 2 Dir
Naročnina
Dnevno itddja a kraljnlM Jugoslavijo
mesečno 25 Din pollelno 130 Din celoletno 3UO Din
za inozemstvo
meseo.no 40 Din neclellaRo Izdela celoletno v Juge slav<|l 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S£0VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, pelil-vrsltj mali oglasi po 15f in 2D,večji oglas nad 45 mm vliine po Din 2-AO, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pn večjem □ naroeuu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva po prezniku
u reamstvo /e v Kop tiar) evl ulici tU. 6/tli Rokopisi ae ne vraCalo, neiranlclrana pisma se ne sprejemalo * I/redfaUfvo rele/O o SI. 2030. upravnlitva »t. 2328
Informativen list za slovenski narod
Uprava /e v Kopitarjevi ul. Si.O * Cekovnt račun: Llubllana Stev. lO.liSO in 10.349 xa inserale. Sarajevo£1.7563, Zanrelt St. 39.011, Praga ln Dunal SI. 24.797
Na potu h kmetijski zbornici
Celo in dobro delo se j'e izvršilo z razpustom stare Kmetijske družbe in ustanovitvijo nove. Celo, ker se je enkrat za vselej napravilo konec nezdravim strank, prepirom v družbi, dobro, ker so se z ustanovitvijo nove družbe položili trdni temelji za ustanovitev Kmetijske zbornice. Padla je ~tara Kmetijska družba, da na njenem mestu nastane nova in boljša. Pozitiven princip gradnje je tako popolnoma zmagal. In to je najlepši dokaz, da se je izvršilo res celo delo.
To potrjujejo tudi pravila nove družbe, ki so že čisto tako prikrojena, da more Kmetijska družba v Ljubljani vsak hip postati Kmetijska zbornica. Tako se v prvem paragrafu pravil pravi naravnost, da je namen družbe »postati, kadar bi bilo v okviru zakonov ali uredb to mogoče in potrebno, strokovni zasiop kmetovalcev v obliki Kmetijske zbornice«. Da je ta potreba že pred vratmi, je naglasil sam ban Sernec, ko je v svojem programatičnem govoru na ustanovnem občnem zboru nove družbe ugotovil, da imajo že vsi stanovi svojo stanovsko organizacijo, le kmečki je brez nje. In če pravi ban dalje, da je z veseljem konstatiral, da se vidijo iz pravil nove družbe že konture bodoče Kmetijske zbornice, potem iz tega jasno sledi, da je tudi že vlada za ustanovitev Kmetijske zbornice in da je odvisno le od kmeta, da pride do te ustanovitve čim preje. Dobra volja vlade je torej tudi, treba jft sedaj samo še dokazati dobro voljo kmetovalca. Ta pa se nc more z nobeno stvarjo tako prepričujoče pokazati, kakor če vsi slovenski kmetovalci ko en mož vstopijo kot redni člani v Kmetijsko družbo.
To store tem lažje, ker so pravila nove Kmetijske družbe takšna, da bo goMpodar družbe tudi kmetovalec sam. Tako pravi § 5. družbenih pravil, da pristoja pravica glasovanja na zborovanjih ter aktivna in pasivna volivna pravica v društvene zastope edinole rednemu članu. Redni član pa zopet more postati samo tisti, ki se dejansko bavi s kmetijstvom in ki redi najmanj eno govedo, ali pa resnični kmetijski strokovnjak, ki živi od svojega strokovnega poklica.
Vse te pa mora družba sprejeti in zato se odslej ne bo več godilo, da bi se slovenski kmetovalec odklonil kot ud družbe, ker komurkoli ne ugaja njegovo prepričanje. Ta določba jasno kaže, da hoče nova družba res postati organizacija vseh kmetovalcev. To pa je prvi pogoj, da postane Kmetijska družba Kmetijska zbornica. Zakaj samo ona organizacija, ki združuje vse kmetovalce in ki tudi hoče združiti vse kmetovalce, more biti Kmetijska zbornica.
Se druge važne določbe iz pravil dokazujejo, da smo z novo Kmetijsko družbo res dobili podlago za Kmetijsko zbornico. Volitve v novi družbi se ne bodo več vršile po večinskem načelu, temveč po proporcu. Manjšina se bo mogla vedno tudi uveljaviti in ne bo potisnjena v brezpomembnost, kakor se je godilo dosedaj. Seveda pa mora biti ta manjšina tudi zadostno velika, da se ne bo po nepotrebnem oviralo delo. Če pa se zahteva, da mora vsako kandidatno listo podpirati vsaj 20 delegatov, se bo s tem gotovo vsakdo strinjal. Da bi vsak delegat postavljal svojo kandidatno listo, res ne more biti dobro.
Posebne važnosti so trije strokovni odseki, ki bodo nastopali kot posvetovalni organi zakonodaje in uprave. Od teh odsekov se bo izvolil eden iz vrst malih, drugi iz vrst srednjih in tretji iz vrst velikih kmetovalcev. Tudi ta določba uglaja pot k ustanovitvi Kmetijske zbornice. Kakor imajo vsi kmetovalci en splošen interes, tako pa ima vsak tudi svoj poseben interes. Jasno je, da se interesi malega kmeta ne krijejo vedno z interesi veleposestnika in da je zato potrebno spraviti te posebne interese v sklad. To je ravno namen strokovnih odsekov, ki bodo poleg tega zastopali interese svoje skupine.
Tako so pravila nove kmetijske družbe prvi korak na poti k ustanovitvi Kmetijske zbornice. V tem je veliki pomen nove družbe, v tem pa je tudi nad vse resen opomin vsem kmetovalcem, da store svojo dolžnost in da se prijavijo kot redni člani Kmetijske družbe v Ljubljani. Vsi stari prepiri, vsa stara nesoglasja so pokopana in sedaj je tu vsem skupna Kmetijska družba, za katero morajo delovati vsi. Lepa in ugodna prilika je dana z ustanovitvijo Kmetijske družbe v Ljubljani, da se kmetovalec v polni meri uveljavi v jav-
Razsodba v samskem procesu
Vsi obtoženci obsojeni na izgubo pokojnine - Za kazensko dejanje bodo odgovarjali pred rednimi sodišči
Belgrad. 18. novembra. (AA) Danes ob 11 dopoldne se je začelo v tretjem odelenju državnega sveta čitanje obsodbe proti Luju Novaku in dru-gom, obtoženih zaradi šumskih afer. čitanje obsodbe je trajalo 2 in pol uri. Od obtožencev je prisostvoval današnji zaključni seji tega procesa g. Lujo Novak. Obsodba, ki obsega več ko 90 tiskanih strani, veli:
Po izvršeni preiskavi je sodišče vzelo v predhodno razpravo in v ocenitev zahtevo posameznih obtožencev in njihovih braniteljev, naj bi se nabavili neki novi službeni podatki, naj bi se zaslišale nove priče, naj bi se potom novih strokovnjakov sestavila nova poročila in naj bi se končno omislilo poročilo anketnega odbora. Sodišče je ugotovilo, da ni povoda za odlaganje procesa, ker smatra, tla bi ti novi dokazi nikakor ne izpreme-nili stanja stvari, kakor ga je ugotovila dosedanja preiskava, Po drugi strani pa bi ti novi dokazi ugotavljali samo okolnosti, ki so z dosedanjo preiskavo razjasnjene, ali pa okolnosti, ki bi bile brez vpliva na dosedanje ugotovitve. Neumestna je nadalje zahteva po predložitvi poročila anketnega odbora kot organa parlamenta, ker je bilo to poročilo namenjeno samo parlamentu. Vrhu tega se jo preiskava v tem kazenskem procesu vodila popolnoma samostojno in se poročilo anketnega odbora ni moglo vzeti kot dokaz in je lahko tvorilo samo temelj za samostojno preiskavo. S kršitvami službenih dolžnosti, kakor so navedene v obtožnici, so obtoženi kršili zakonske predpise. Ta krSitev predstavlja nepravilnosti v službi s hujšimi posledicami v smislu člena 159. uradniškega zakona, ker so se ponavljali in so bili v važnih vprašanjih oškodovani državni interesi. Ker so bili v važnih vprašanjih oškodovani državni inte-
resu Ker so bili ti prestopki storjeni v aktivni službi obtožencev, se kaznujejo v smislu 61. 217. točka 1 uradniškega zakona po 61. 218 istega zakona, v kolikor so sedaj v penziji, a obtožence Vabina se kaznuje po 61. 165 tega zakona, ker je v aktivni službi. Obtožencem je sodišče priznalo kot olajševalno okolnost, da še niso bili disciplinsko kaznovani, kot obtežilno okolnost pa dejstvo, da gre za veliko število dejanj. V kolikor se pojavljajo v posameznih dejanjih znaki dejanj, kaznivih po splošnem kazenskem zakonu, jih disciplinsko sodiščo ni pretresalo, nego prepustilo pristojnim sodiš6em t nadaljno postopanje. Sodišče je nadalje med razpravo opazilo, da nekaj uradnikov, ki so sodelovali pri nedovoljenih dejanjih, ni bilo obtoženih in da proti njim sploh ni bila uper-jena preiskava. Zato je na osnovi § 9. kazensko-sotlnega postopnika sklenilo, da o tem obvesti ministra zaradi nadaljnih zakonskih ukrepov.
Na osnovi ugotovljenih dejstev in členov 1G3, 172, 193, 194, 218 in 222 uradniškega zakona je sodišče sklenilo, da sc obtoženi dr. Lujo Novak, pomočnik minstra za šume in rudnike v pok., Mi-jodrag Stamenkovič, generalni direktor v pok, SlaToljuh Ilič, načelnik v pok., Karel Karob, direktor šum v pok., Josip Hos, inšpektor v pok., Dimitrije Milošovič, pravni referent v pok. in Ivan Širer, direktor v pok., kaznujejo po čl. 218 v zvezi s členom 217 točka 1 uradniškega zakona z izgubo pokojnine. Obtoženi Radovan Babic, inž. in uradnik 8/1. se kaznuje po Čl. 165 točka 2 uradniškega zakona z 20% znižanjem osnovne in položajne plače za dobo enega leta in i ustavitvijo napredovanja v dobi treh let. Obtoženi se končno opraščajo vseh dejanj, katerih niso krivi.
Vseučiliščni profesor Jovanovič pred državnim sodiščem
Radi predavanja „Psihologija naših seljakov v raznih krajih
države
Belgrad, 18. novembra. (AA) Danes ob 8 dopoldne je bila v državnem sodišču za zaščito države otvorjena razprava proti dr. Dragoljubu Jova-novidu, profesorju belgrajskega vseučilišča, obloženemu po čl. 3 in 4 zakona o zaščiti države. Predsednik državnega sodišča dr. Dušan Subotič je po otvoritvi razprave dal besedo državnemu tožilcu dr. Ucoviču, ki je ponovno prečital obtožnico, ker je bila razprava pred tedni odložena. Državni tožilec obtožuje Dragoljuba Jovanoviea, da je v svojem predavanju »Psihologija naših seljakov v raznih krajih države<% ki ga je imel v dijaškem društvu »Progresc na belgrajskem vseučilišču, uporabil izrabe, ki jemljejo predavanju znanstveni značaj in popolno objektivnost. Med predavanjem je Jovanovič zašel v oceno političnih momentov po 6. januarju in jih javno kritiziral. S tem je zagrešil dejanje, ki se kaznuje po čl. 3 in 4 zakona o zaščiti države. Zatem je predsednik državnega sodišča pozval dr. Jovanoviea, da obrazloži svoje pre-
davanje v jProgresu . Jovanovič je izjavil, tla je to predavanje proizvod njegovih dolgoletnih študij na licu mesta. Predavanje je docela znanstvenega značaja. Hotel je prikazati psihologijo šumadijske-ga in zagorskega seljnka. Odločno je zavračal, tla bi bil komunist, kar ni bil nikoli. V poseben greh se mu šteje, da ga obložujejo za komunista.
Sodišče je zaslišalo razne priče, predvsem Branislava Jovanovifia, bivšega policijskega agenta mestne uprave, sedaj pisanja v Smederevem, in Miodraga Oprečkoviča, agenta mestne uprave v Belgradu. Oba obremenjujeta Jovanoviča. Zatem so bili zaslišani Dragomir Tosie, Nikola Konstan-tinovič, tajnik ministrstva prosvete, Vasiljev Pe-tkovič, pisar I. okrožnega sodišča v Belgradu, Gvo-zden Simič in Jovan Jovanovič. Zatem je sodišče odredilo konfrontacijo med pričami in obtožencem, nakar je bila razprava ob 1 prekinjena in se bo nadaljevala jutri ob 8.
Soiijske demonstracije proti reparacijam
Policija streljala v zrak — Protest francoskega poslaništva
Sofija, 18. nov. (Tel. Slov.) V protest proti bolgarskim reparacijskim bremenom je danes po vsej Bolgariji v trgovinah, pisarnah in tovarnah za dve ure počivalo delo kot narodna manifestacija, obenem pa je počival petnajst minut sploh ves promet. V tem času so imele vse gospodarske organizacije javne shode, na katerih so bile soglasno sprejete resolucije, ki so jih potem brzojavili na vse sorodne organizacije v inozemstvu. Po teli protestnih zborovanjih je ljudska množica, večinoma študenti, kljub policijski prepovedi priredila demonstrativni obhod po mestu. Pred francoskim poslaništvom so demonstranti vzklikali proti Fran-
ciji in reparacijam. Močni policijski oddelki so morali manifestante razpršiti, ki so potem odšli pred angleško poslaništvo in tam ponovili svoje demonstracije. Ko so sc vračali, jim je zastavila pot policija peš in na konjih. Nastal je pretep, v katerem je policija streljala v zrak. Zadet je bil en študent, vendar je bil samo lahko ranjen. Šef policije je osebno poživljal množico, naj ne meti vtisa dopoldanskih manifestacij s svojimi izgredi, nakar so se demonstranti razpršili. Kakor se čuje, je francosko poslaništvo že protestiralo pri ministrskem predsedniku Ljapčevu proti (eitt izgredom.
Krvav pretep med bolg. liberalci
Sofija, 18. nov. A A. Razdvojenost v vrstah nacijonalno liberalne stranke je bila včeraj zapečatena s krvavim epilogom. V Plovdivu se je vršila skupščina te stranke, na kateri je govoril predsednik stranke Smilov. Razdvojeni struji sta se našli v kavarni > Molet. Kmalu so se privrženci ene in druge struje sprli. Med splošnim prerekanjem je bil neki Aleksije Todor iznenads udarjen s palico po glavi. Napadeni je v trenutnem razburjenju pograbil
nem življenju. Naj slovenski kmetovalec te ugodne prilike ne zamudi, temveč jo v polni meri izkoristil
revolver in začel streljati v skupino svojih nasprotnikov. En strel je smrtno ranil Smilov-ljevega pristaša Stojila Dragilova. Po prevozu v bolnico je preminul. Morilec je bil prijet. Dogodek je napravil na politične kroge v Sofiji sila mučen vtis.
Sofijska pogajanja
Sofija, 18. nov. AA. Bolgarska agencija javlja: Bolgarsko-jugoslovanska delegacija je danes zasedala pod predsedstvom g. Sano-niča. Na današnji seji so razpravljali samo o vprašanju dvolastniških posestev.
Banova brzojavka kraljt in kraijeva zahvala
Ljubljana, 18. nov. AA. Ob nastopu svoje službe je ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec poslal maršalatu dvora Nj. Vel. kralja naslednjo brzojavko: »Ko nastopam poverjeno mi službo bana dravske banovine, naprošam maršalaI, da predloži Nj. Yel. kralju Aleksandru I. izjave moje najgloblje udanosti, ki jih veže m s trdnim sklepom, da bovi vse svoje moki posvetil blagru in procvitu banovine in njenega prebivalstva. Obenem me je podrejeno uradništvo ob prevzemu poslov na~ prosilo, da predložim Nj. Vel. kralju izraze njegove globoke in hvaležne udanosti in njegove obljube, da, bo po vzvišenih intencijal svojega Najvišjega gospodarja z vso vnemo in vestnostjo vršilo poverjene mu naloge
Od g. ministra dvora je g. ban dravske banovine prejel nato naslednji odgovor:
»G. ban! Nj. Vel. kralj je z zadovoljslvorr sprejel tople in rodoljubne izraze vdanosti, ki ste jih predložili, ko ste prevzeli dolžnosti bana dravske banovine, ter mi je blagovolil odrediti, naj vam izjavim njegovo prisrčno zahvalo. Minister dvora Jevtii
Samo 10 fin. direkcij bo
Belgrad, 18. novembra. (Tel. >Slov.<) Izšla je uredba, s katero se ukinejo dosedanje finančne direkcije. Tako prenehajo delovali finančne direkcije v Mostnrju, Osijeku, Bito-lju in Kragujevcu. Ker je država sedaj razdeljena na 9 banovin bo odslej naprej'»udi le 9 finančnih direkcij s sedeži v središčih banovin. Razen tega bo ustanovljena za Belgrad, Pančevo in Zemun 10. finančna direkcija. Do novega leta se nahajajo bivše finančne direkcije v likvidaciji. S 1. januarjem ostavijo svoje delo.
Rudarska konferenca
Belgrad, 18. novembra. (Tel. >Slov.«) Danes se je vršila pri generalni direkciji rud, konferenca, na kateri so razpravljali o načrtu novega rudarskega zakona. Iz Ljubljane je bil navzoč višji rudarski svetnik Slrgar, dalje zastopnik rudarskega glavarstva iz Zagreba Turina in g. čubelič iz Splita, iz Sarajeva pa g. Slepau Bosak. Poleg zastopnikov rudarskih okrajnih glavarstev in generalne direkcije so se udeležili posvetovanj tudi zastopniki indu-stirjskih zvez.
Napredovama sodnikov
Belgrad, 18. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog ministra pravde pomaknjeni : v 3-1 dr. Jakob Konda, sodnik višjega sodišča v Ljubljani; v 4a-I Alojzij Mendel, sodnik okrožnega sodišča v Celju; v 4a-I Ivan Kralj, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani; v 4 a-I Ivan Grozdnik, predstojnik okrajnega sodišča v Mokronogu; v 4-1 dr. Josip Šmid, sodnik okrajnega sodišča v Laškem; vsi iz 4-1. V 4-1 Anton Savel, sodnik okrajnega sodišča v Kočevju iz 5-1; v 5-1 Miloš Lečnilc, sodnik okrajnega sodišča v Radečah, Miloš Seniko, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru, dr. Stanko Štrukelj, sodnik pri predsedništvu višjega deželnega sodišča v Ljubljani in dr. Vlado Rupnik, sodnik pri okrožnem sodišču v Celju, Fran Zavašnik, sodnik okrajnega sodišča v Dolenji Lendavi; vsi iz 6-1,
Dva nevarna špiona areišrama
Sušak, 18. nov. (Tel. Slov.) Obmejni policijski komisar na Sušaku g. Bujičič je aretiral dve sumljivi osebnosti, ki sta se dalje časa mudili na Sušaku. Na podlagi sumljivih znamenj, naknadne aretacije in nadaljne preiskave je obmejni komisar ugotovil mnogo obtežilnega ma-terijala, ki dokazuje, da sta obe osebi špijoni-rali zoper našo državo v prid neke druge sosedne države, špijonaža jc bila zelo široko razvita in sicer vodijo nili v pomorsko pristanišče, od koder so dobivali krivci direktive. Obe osebi sta dejanje priznali in sta bili iz Sttšaka eks-portirani v Belgrad, kjer bosta sojeni po zakonu o zaščiti države.
Savo 6 metrov nad normalo
Brod, 18. nov. (Tel. »Slov.«) Sava jc la-ko narastla, kakor že dolgo vrsto let nc. Njen nivo se je dvignil za 6 m nad normalo. Ako
OO rltfirtfto Jft •»*»	/innlf«nn(*A«i L« aipIa.
• — *• » ' (S"v	»v« pni vviiiiiuvii \J v | uu nuoivj
pila katastrofa in bodo pokrajine od Broda do Bclgrada poplavljene.
Haaška konferenca
šele januarja
London, 18. nov- (Tel. Slov.) »Daily Iele-graph« poroča, da so se izjalovila vsa nemško-angieška prizadevanja, pripraviti Francije do tega, da bi se druga haaška konferenci sklicala začetkom decembra Francoska vlada vztraja pri tem, da se sestane konferenca šele po nemškem plebiscitu, sploh pa ne prej, dokler se ne odstranijo ovire za ureditev madjarski in bolgarskih reparacij, dočim je angleška vlada slej ko prej za to, da se čimpreje brezobzirno uveljavi Youngov načrt.
Pariz, 18. novembra. (Tel. »Slov.«) Čuje se, da je francoska vladu sklenila predlagati udeleženim kabinetom 3. januar kot termin za sestanek druge haaške konference. Podoba je, da so preglasovali Brianda, ki je bil Se pretekli teden zadovoljen z rokom, ld ga je predlagala Nemčija. Vprašanje je še. kakšno stališče bodo zavzele ostale države glede francoskega predloga, proti kateremu imajo močne pomisleke v Nemčiji in tudi v Angliji, kjer smatrajo, da je mesec januar že dosti obremenjen z zasedanjem Sveta Društva narodov in s pomorsko razorožitveno konferenco, ki se bo začela 21. januarja v Londonu.
Nemiri na praških univerzah
Praga, 18. novembra. (Tel. »Slov.«) V Pragi so se danes nadaljevali študentovski nemiri na nemškem vseučilišču, ki so se kmalu razširili tudi na češko vseučilišče. Rekto-rat je češko vseučilišče zatvoril. Nemški študentje so popoldne hoteli napasti zatvorjeni kemični institut, pa jih je policija razgnala. Da sc preprečijo nadaljni napadi, je danes popoldne ob 3 policija prvič, odkar obstoji vseučilišče, stopila na akademična tla in zasedla kemični institut. Študenti so napadli tudi Karolineum, tako da so bila predavanja prekinjena in se je moralo poslopje izprazniti. V četrtek bodo češki medicinci imeli demonstracijski shod. na katerem bodo govorili tudi dekani vseučilišča. Nato bo sprevod študentov po mestu.
Ui bo mogoč sporazum
glede podmornic
Rim, 18. nov. AA. Po poročilu Giornale d' Italia se bodo nadaljevala preliminarna pogajanja o pomorski razorožitvi med Francijo in Italijo v Parizu. Italijo bo zastopal njen pariški poslanik, ki je že prejel nova navodila svoje vlade. Šele po teh preliminarnih pogajanjih bo mogoče ugotoviti, ali je razorožitveni sporazum med Italijo in Francijo sploh dosegljiv.
London, 18. novembra. (Tel. »Slov.«) General Davves je imel danes daljši razgovor z Macdonaldom, nato pa je odpotoval v Francijo, kakor se trdi zato, da obišče visokega francoskega generala. Njegova pot pa se spravlja v zvezo z angleško-ameriškim prizadevanjem, pripraviti Francijo in Italijo še pred londonsko konferenco k skupni mizi v svrho obravnavanja sredozemskega problema.
Sovietsha davčna pesem
Moskva, 18. nov. AA. V vsej državi se Je začela, kakor sovjeti temu pravijo, sanacija finančno-uradniškega aparata?. Vsi uradniki, ki niso zbrali toliko davkov, kolikor je bilo določeno, so odpuščeni iz službe. Uradniki se branijo s tem, da že čisto izčrpan narod ne more nositi tolikih bremen.
Težki strankarski
spopadi na Poljskem
Varšava, 18. nov. (Tel. »Slov.«) V Varšavi, Poznanju in Lvovu je prišlo včeraj do političnih spopadov. V Poznanju so včeraj kmetski pristaši vlade razbili shod kmetske piastorske stranke, katere so pregnali z revolverji, palicami in razjedajočimi tekočinami. Poslanec Nosek je oslepel, ker so vrgli nanj steklenico salmijaka. Policija je morala shod razpustiti. V Lvovu je policija razpustila shod opozicionalne kmetske zveze, pri čemer je prišlo do spopadov ter je bilo mnogo oseb aretiranih. V Varšavi so nacionalisti napadli uredništvo vladi prijaznega židovskega nacionalističnega lista »Nasz Przegled« in razbili vso opravo.
Drobne vesti iz Jugoslavije
Belgrad. 18. nov. (Tel. Slov.) Po novem kazenskem zakonu, ki stopi v veljavo v Sloveniji 1. januarja 1930, bodo izločeni od kompe-tence sodišč gotovi prestopki, katere bodo sedaj sodile politične uprave. Zaradi tega je bil potreben načrt zakona, ki bi uredil to materijo. Notranje ministrstvo je že odposlalo načrt različnim strokovnjakom, med drugimi tudi ljubljanskemu rektorju prof. dr. Dolencu.
Belgrad, 18. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra pravde jc vpo-kojen dr Adolf Kaiser, predstojnik sodišča v Ljubljani.
Tifus v Belgradu je zavzel precej velike dimenzije. Zdravniške oblasti so storile vse potrebne korake, da se razširjenje te nevarne bolezni omeji.
Dunajska vremenska napoved. Od časa do časa padavine, posebno v južno-vzhoclnem delu Avstrije. V ostalem na še milo vreme.
Romuni odločno zavračajo Italijane
Bukarešta. 18. novembra. (AA) Pred nekaj dnevi je italijanski list » Popolo d'Italia« objavil članek, v katerem napada stališče, ki ga je zavzela Mala antanta v vprašanju vzhodnih reparacij, in v katerem zahteva od Romunije, da razžene Malo antanto. Ta Članek je izzval v romunskem tisku ostre proteste, ki niso ostali brez odziva v fašističnih listih »Popolo di Roma«, »Tevere« in »Giornale d' Italia«. Ti listi zahtevajo od Romunije, da odkrito izjavi, ali je ona z Italijo ali z Jugoslavijo. Tako pisanje fašističnih listov je romunsko javno mnenje zelo ogorčilo. Organ liberalne stranke »Vitoruk piše, da. če naj te vzeti resno ono, kar zahteva fašistični list, ki vselej piše z odobritvijo italijanskega ministrstva zunanjih zadev, potem bi tedaj bilo treba razgnati Malo antanto, ki je edina garancija za mir v srednji Evropi. List ne verjame, da bi bilo moči najti le eno romunsko vlado, ki bi se spuščala v take alternative, prepričan pa je, da bo službena Italija v resni obliki vztrajala na tem programu. Kar se pa tiče napetosti med Italijo in Jugoslavijo, meni list, da so temu v dobršnem delu vzrok
napadi in stališče, ki ga zavzema italijanski tisk. — »Lupta«, ki je blizu vladi, piše, da jo italijanski listi napadajo, češ da vodi jugoslovansko politiko. List odbija te napade iu veli med drugim:
Mi smo pred vojno, v vojni in tudi po sklepu miru, imeli najbolj prijateljske stike z našim lojalnim in junaškim sosedom Tngo-slavijo. Ona je bila naš vojni drug v svetovni vojni in danes je naša zaveznica in članica Male anlante. Italijanski listi nas stavljajo pred alternativo: »Ali ja Jugoslavijo, ali za Italijo.« Ako je vprašanje alternative, tedaj srno upravičeni tem listom odgovoriti: »Ali z Romunijo ali z Madjarsko.«
Bukarešta, 18. novembra. (AA) Dozna-vamo, da je italijanski poslanik v Bukarešti takoj po prvih protestih romunskega tiska na pisanje lista >Popolo d' Italia« in drugih italijanskih listov interveniral v romunskem ministrstvu zunanjih zadev, kjer pa je dobil odgovor, da je romunski tisk svoboden iu da je treba razlikovati med romunskim tiskom, ki je svoboden in fašističnim, ki piše po direktivah.
Francoski pritisk na Bolgarijo
Bolgarija naj plača 36 let pa 15 msljonov zlatih frankov
Pariz, 18. novembra. AA. Včeraj popoldne je pozval k sebi presednik francoske vdale Tar-dieu bolgarskega ministra zmsanjih zadev Bu-rova in fin. ministra Mclova. Na tem sestanku jima je sporočil na podlagi konference z ministrom Louclierjem in guvernerjem francoske narodne banke nove predloge o vprašanju vzhodnih reparacij. Tardieu je sprejel bolgarska ministra koj po njunem prihodu v ministrstvo notranjih del. Ni znano, kakšna je vsebina novih predlogov francoske vlade. Za enkrat se ve, da zahteva komisija za vzhodne reparacije od Bolgarske po 15 milijonov zlatih frankov letno za dobo 36 let, dočim ponujajo Bolgari 12 milijonov zlati'i frankov tekom 35 let.
Časopisje se obširno peča s potekom konference za vzhodne reparacije. »Journal de De-
Madjarska
Od svojih terjatev pa nič ne popusti
noče
bats« smatra, da bo Tardieu omehčal Bolgare ter jih pridobil za nove predloge. Oeuvre« je mnenja, da je poleg Bolgarov Madžarska glavni krivec, da se je sklicanje druge haaške konference zavleklo in da bo ta konferenca šele 6. januarja prihodnjega leta. List svari Bolgare pred nadalinim odklanjanjem novih predlogov, ker bi jim konferenca satna naložila mnogo hujša bremena.
Pariz, 18. novembra. AA. . lic ho de Pariš« javlja, da je bolgarski zunanji minister Burov odgovoril na predlog predsednika francoske vlade Tardieuja, da je Bolgarska pripravljena plačati namesto svojih repuracijskih anuitet v iznosu 212 milijonov, kolikor od nje zahtevajo, le osem do 10 milijonov frankov in da zahteva obenem petleten moratorij.
plačati reparacij
Pariz, 18. nov. (Tel. »Slov.«) >Echo de Pariš« izjavlja o vprašanju vzhodnih reparacij: Avstrijsko vprašanje je rešeno popolnoma zadovoljivo, dočitn se zdi, da se madjarsko vprašanje nikakor nc more rešiti v okvir rit komisije. Madjarska se ne umakne s svojega stališča, da z anuitetami po 10 milijonov kron v 20 letih ne bo samo popolnoma izpolnila svojih reparaciiskih dolžnosti, temveč da bo s tem plačala tudi vsote, ki so bile po mešanih razsodiščih prisojene upnikom v na-sledstvenih državah. Na drugi strani pa hoče
Madjarska z vso intransigenco izterjati njene lastne zahteve, ki so ji jih prisodila ta mešana razsodišča, tako da bi Madjarska leta 1943. tako rekoč zaključila svojo vojno bilanco v aktivnem smislu. Pri Bolgarski gre samo še za razmeroma majhno diferenco. Upniki zahtevajo za dobo 37 let anuitete po 12.2 mil. zlatih frankov, dočim sta Burov in Molov ponudila Tardieu-u po 8 do 10 milijonov. Očividno hoče Bolgarska po madjarskem zgledu kolikor mogoče odbiti od reparacij.
Spori v angleški delavski stranki
„Times" o možnosti padca MacDonnidove vlade — Nesporazum med MacDonaidom in Hendersonom
London, 18. nov. AA. Nedeljski »Times« poroča, da bo v četrtek glasovalo v poslanski zbornici 50 delavskih poslancev proti Mac-donaldovi vladi. Poslanci so nezadovoljni z vladnim postopanjem c vprašanju brezposelnosti. Proti Macdonaldu bodo glasovali tudi konservativci, dočim liberalna stranka še ni odredila svojega stališča. Zato ni izključeno, da bo vlada v četrtek padla. V politiinih krogih govore o možnosti razcepa v vladni stranki. Spor je izbruhnil predvsem zaradi nedavne izjave angleškega podkralja za Indijo lorda Irvvina, ki je obljubil Indiji položaj dominijona na mesto stališča kolonije. Macdonald je bil proti tej izjavi, dočim je minister zunanjih del Henderson solidaren z izjavo indijskega pod-
kralja, kar odobrava tudi minister za Indijo. »Times« napoveduje, da bosta lord Invin in minister za Indijo podala ostavko, ako vlada ne sprejme njunega stališča.
London, 18. nov, A A. »SundaJ- Referrie« poroča, da je Macdonald določil dan pomorske razorožitvene konference v Londonu, ne da bi se sporazumel z ministrom zunanjih del Hendersonom, ki želi prisostvovati seji Sveta Društva narodov v Ženevi in londonski razorožitveni konferenci. Henderson se za to pogaja z glavnim tajnikom Društva narodov sirom Ericorn Drumtnondom o'preložitvi seje Sveta Društva narodov. Ta seja je določena za enkrat za 20. januar v Ženevi, a konferenca za pomorsko razorožitev se prične 21. januarja.
Krvave predsedniške voUive v Mehiki
19 oseb ubitih, več sto ranjenih — Vlada ovtraSa svobodno
isovanje
enem mrtvem v Oordobi. Vsega skupaj jc bilo 19 smrtnih irtev in več slo ranjenih, med njimi v Mexico City 22 in v Tanipicu 16. Premagana opozicija dolži vlado, da je ovirala svobodno glasovanje. Novi predsedrik pri;.ada narodni revolucionarni stranki in je pristaš politike osebne diktature, kakršno sta vodila Obregon in Calles. Do sedaj je bil minister in guverner ter poslanik v Berlinu in Braziliji. Njegov program se sklada s politiko Mehike v zadnjih lelih.
New\'ork, 18. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj so bile v Mehiki volitve državnega predsednika. Naslednik začasnega predsednika Por-teza Giia je postal v veliko večino vladni kandidat Pascual Ortiz Rubio. Skoro povsod je prišlo do streljanja in napadanja volivnih lokalov, katerih mnogi so bili demolirani navzlic obsežnim varnostnim odredbam. V Me-xico City je bilo ubitih sedem oseb. V Vera-eruzu so bili štirje mrtvi, razen tega pa so množice linčale neko osebo. Poroča se tudi o
Junaški deček
Berlin, 18. novembra. (Tel. Slov.-.) V neki hiši v Bellermannstrasse, ki so popruv-Ija, se je mahoma odprlo okno v drugem nadstropju in neki desetletni deček je z okna po zidarskem odru splezal na ulico. Množica ga je s strahom opazovala, deček pu je potem alarmiral požarno stražo, ki je takoj pri-i hitela in vdrla v stanovanje, kjer so se nalia-■ jali ostali .štirje bratci dečka, in jih rešila i smrti, ker so starši po neprevidnosti oustili ; odprto plinsko cev in šli na volišče. Hrabri deček se piše Vilko Klu».
Sled za dmseldor§skim marsičem
Dilssoldorf, 18. novembru. (Tel. .j Slov.«) Pri zaslndovanju neznanega morilca je danes neki dunajski časnikar, ki se je zanimal za umor, našel za zidom tovarne »Hariiel« v vrtni lopi krvavo cunjo in boksarski tolkač, in sicer 50 metrov od kraja, kjer je bila umorjena mnla Ruth Albermann. Časnikar je po raznih znakih spoznal, da je moral neposredno pred njim še nekdo bivati v lopi. Policija je takoj začela iskali morilca po tej nevi sledi.
Obč. volitve v Nemčiji
Centrum znatno napredoval — Porast ehsfremtstov
Preteklo nedeljo so se v Prusiji vršile občinsko volitve, za katere je topot vladalo izredno zanimanje. 30.000 občin obnovi 350.000 občinskih odbornikov. Poleg lega ne konstituira 330 novih okrajnih zastopstev s 7500 odborniki in 13 provincialnih zborov s 1165 sedeži.
rudi pri teli občinskih volitvah ni šlo toliko za politična, kakor administrativna vprašanja, ki pa niso manj važna, ker dajo odločno smer avtonomijskemu režimu, ki je v Nemčiji dokaj širok. Moralno in kulturno zadevajo zato občinske volitve še bolj neposredno prebivalstvo, kot državnozborske. Mislimo samo na šolstvo, na katerega imajo v Nemčiji občine zelo velik vpliv. Občine odloču« jejo v verskih ali tako zvanih nevtralnih šolah; občinski svet ima v zvezi s svetom staršev odločilno besedo pri nastavljanju učnih moči, pri moralni vzgoji v šoli itd. Raditega je razumljivo, da načelne stranke polagajo največjo važnost na občinske volitve. Celotni rezultati nam še niso znani, a vidi se, da ao si v pokrajinah s katoliškim prebivalstvom stali v glavnem nasproti centrumaši in socialistu Centrum, ki je radi strujarstva po vojni notranje mnogo trpel, je šel ua volitve pod geslom: Proti razrednemu in stanovskemu političnemu individualizmu za združenje vseh pozitivnih sil med katoliškim narodom! Razr-vanosti, ki je sledila prvim povojnim letom, narod še ni docela odolel, vendar pa je opaziti povsod jako lep napredek.
Značilne so n. pr. volitve v Berlinu, kjer je pridobil centrum skoraj 20.000 glasov, medtem, ko so socialisti padli za 50.000. Volitve v Berlinu kažejo še drugo zanimivost. Opazuje se, da so šli skrajni elementi še bolj v ek-strein. Tako sokomunisti od 347.000 glasov, ki so jih dobili zadnjič, poskočili na 565.000. Nekaj je bil njih i>orast na škodo socialistov. Narodni socialisti, ki so še bolj ekstremni kot Hugenborgovi nacionalisti, so pa spravili skupaj 132.000 glasov, medtem, ko zadnjici niti niso posebej kandidirali. Pač pa so izgubili nacionalci.
Berlin, 18. nov (Tel. »Slov.«) S posebno napetostjo so vsi politični krogi pričakovali izid pruskih občinskih, okrajnih in deželnih volitev ter občinskih volitev na Saksonskem in v Hessenu. Na eni strani radi ostrih lokalnih političnih sporov in škandalov v zadnjem času, na drugi strani pa radi premaknitve množic volivcev, ki jih je povzročila Hugen-bergova zahteva, z ozirom na volitve meseca maja* 1928. Volitev se je udeležilo 70% upravičencev, kar je za občinske volitve izredno visoka številka. V splošnem so volitve potekle mirno. V Berlinu, Hamburgu, Vratislavi in nekaterih drugih krajih je prišlo do posameznih spopadov, večinoma med narodnimi socialisti in komunisti, ali med komunisti in socialnimi demokrati, pri čemer je bilo več ljudi ranjenih in mnogo aretiranih. Največjo pozornost zasluži dejstvo, da so očividno radi Hugenbergove akcije močno narastli narodni socialisti, ki so skoro povsod pomnožili svoje glasove na račun nemških nacionalcev in si celo priborili mandate v krajih, kjer do sedaj sploh niso bili zastopani. V Porenju, v gornji Šleziji in v drugih krajih se je pomnožilo število volivcev centruma. Tudi socialni demokrati so se okrepili in ponekod celo podvojili število svojih glasov, tako n. pr. v Han-novru. Tudi komunisti so precej pridobili, vendar pa njihove pridobitve ne dosegajo pridobitev narodnih socialistov. Liberalne srednje stranke, deraokratje in nemška ljudska stranka so se v splošnem obdržali. Velike razlike v posestnem stanju strank, posebno v glavnem mestu, so nastale radi veliko večje udeležbe pri volitvah v primeri z zadnjimi volitvami. V Berlinu so mandati razdeljeni tako: socialni demokratje 64 (dosedaj 73), nemška nacionalna ljudska stranka 40 (47), komunisti 56 (43), demokratska stranka 14 (21), nemška ljudska stranka 16 (14), državna stranka nemškega srednjega stanu 5 (10), centrum 8 (8), nemška ljudska stranka, disidenti 1 (3), krščanska ljudska stranka 3 (2), narodni socialisti 13 (0), neodvisni socialisti 0 (1). —• Udeležba pri volitvah znaša v Berlinu 69.68 odstotkov. Na 12 razcepljenih strank odpade približno 35.000 glasov brez vsakega mandata.
Drobne vesii
Pariz, 18. nov. (Tel. Slov.«) Danes so v Ckerbourgu slovesno spustili v morje največjo francosko podmornico »Surcroft«, ki je bila tajno zgrajena.
Pcriz, 18. nov. AA. Javljajo iz Rima. da tamošnji uradni krogi demantirajo, da bi bilo v zadnjem času prišlo v Italiji do kakršnihkoli nemirov.
Pariz, 18. nov. AA. Ekspresni vlak Ca-lais-Basel je v bližini Laona povozil avto. Trije ljudje so mrtvi.
London, 18. novembra. (Tel. »Slov.«) V Durbanu so bile zopet velike demonstracije prebivalstva, ki pa so potekle brez incidentov. Angleška policija je z novo racijo areti-raln nadaljnjih 500 oseb.
Atene, 18. nov. A A. Po poročilih listov so grška oblastva v Pirgosu na Peloponezu ugo-j lovila osorn primerov hubonske kuge. DosIpi j sta bila dva smrtna- primera. Minister narodnega zdruvja je izdal potrebne ukrepe
O. Bolela Oton, predsednik nove Kmetijske družbe
Kakor je že »Slovenski list« obširno in podrobno poročal, je ban dravske banovine inž. Sernec dne 12. novembra razpustil Kmetijsko družbo za Slovenijo, »ker je postala po svojem udejstvovanju politično društvo in tudi sicer posegala v svojem poslovanju čez področje, določeno ji v pravilih«. Zaradi tega društvu » Kmetijsko družba za Slovenijo« ne dovoli ban več nadaljnjega obstoja, marveč ga razpusti in z društvom obenem tudi vse njegove podružnice. Za začasnega upravitelja družbinega imetja pa je imenoval ban šefa komisije za agrarne operacije in veleposestnika v Preddvoru pri Kranju, g. Otona Detelo. Zakaj je bila Kmetijska družba razpuščena?
Na to vprašanje odgovarja ban obširno, izčrpno in podrobno v svojem razpustitvenem dekretu, v katerem navaja vse razloge, vsled česar se je morala Kmetijska družba za Slovenijo razpustiti.
Ti razlogi so bili ti-le:
1.	Ze izza prevrata je postala Kmetijska družba torišče dveh nasprotujočih si političnih struj. Boji med obema strujama so se stopnjevali tako, da je morala že 1. 1923. pokrajinska uprava za Slovenijo glavni odbor razpustiti in imenovati vladnega komisarja, ki je potem izvedel volitve. Boji pa še niso ponehali in so zlasti oživeli ob koncu 1. 1928.
2.	> Povod za to poostritev je dalo
poslovanje družbe glede nakupa in prodaje gospodarskih potrebščin,
ki bi jih morala družba po § 2. točka 9. svojih pravil posredovati za svoje ude in brez dobička. Kmetijska družba pa je krenila s tega jasno ji začrtanega področja na kupčij-sko polje, za katero po svojih pravilih nikakor ni pristojna. Revizija društvenih knjig in računov, ki se je izvršila dne 6. nov. t 1. je dognala, da so dobivali tudi nečlani v velikih množinah kmetijske potrebščino. Med temi je posebno omeniti osrednjo gospodarsko zadrugo »Ekonoma«, ki je dobival vse blago, ne glede na naročeno množino celo ceneje kakor podružnice. Ako se upošteva, da je >Ekonom« gospodarska organizacija, pri kateri so poglavito udeležene vodilne osebe bivše Samostojne kmetijske stranke, so politični vidiki tega gospodarsko neracijonalnega ravnanja na dlani.
Dognano je nadalje, da je Kmetijska družba pri svojem poslovanju dajala prednost trgovcem, ki so bili sicer njeni člani, a niso imeli s kmetijstvom samim nikakili neposrednih stikov. Tem trgovcem je »Kmetijska družba dobavljala blago celo po nižjih cenah kakor lastnim podružnicam, tako da so se te pogostoma pritoževale nad konkurenco trgovcev, Id da jih podpira proti lastnim podružnicam glavni odbor. Na drugi strani je dognano, da je Kmetijska družba dobavljala velikanske množine rudninskega superfosfata tuji tvrdki, ki ji je bil sedež daleč od družbinega območja, ki torej niti ni bila njen član.
Kmetijska družba je s tem
sprevrgla svoj v pravilih ji odkazan prvotni namen,
biti občekoristna in najcenejša, ter nepridobitna posredovalnica domačemu kmetijstvu, organiziranemu v njenih podružnicah ter začela v popolnem nasprotstvu z veljavnimi pravili poslovati po trgovskih vidikih, da le dobi čim več odjemalcev in proda čim več blaga in da s tem trgovskim dobičkom pojači svoje finance.
To izrazito prekoračenje njenega statu-taričnega področja, ki bi že samo po sebi opravičevalo razpust Kmetijske dntžbe za Slovenijo po § 24. društvenega zakona z dne 15. II. 1867, pa je rodilo v manjšini, ki so jo predstavljali pripadniki bivše Slovenske ljudske stranke, odločen odpor. Ta struja je povdarjala, da je treba napraviti tem nezakonitostim v družbi konec in pričela s pomočjo izven društvn stoječih združitev obširno agitacijo, kateri je uspelo po krepko organiziranem načinu
Nova Kmetijska družba ustanovljena
Zahaj je b tla razpuščena stara — Kmetijska zbornica se ustvarja
Pomemben govor bana
prijaviti okrog 2500 novih članov.
Dosedanja večina glavnega odbora Kmetijske družbe pa je, zavedajoč se, da gre to organizirano prijavljanje novih članov za tem, da se pri volitvah strmoglavi dosedanje vodstvo glavnega odbora, tudi s svoje strani in to zlasti na bivšem Štajerskem, organizirala pristop svojih članov. y
Nato se je na podlagi sklepa glavnega I odbora z dne 4. maja, sprejetega z večino j glasov, poverilo odločanje o sprejemanju priglašenih članov nekemu direktoriju, ki ga | družbina pravila ne poznajo. Dočim je ta l direktorij člane, ki so se priglasili iz Štajerske, gladko sprejel, se je sprejem vseh 2500 članov, prijavljenih po manjšini, prav tako gladko odbil.
Ta pavšalna odklonitev priglašenih kmetovalcev, izvršena vrhtega še po nepristojnem organu, je v očitem nasprotstvu s temeljnimi nameni družbe, ki je označena kot stanovska organizacija, a tudi v § 4. pravil, ki natančno določa, da sprejema gl. odbor za prave ude neomadeževane osebe, ki se »dejansko pečajo s kmetijstvom, bodisi kot lastniki ali kot užitniki posestev, ki je od njih v Sloveniji predpisana zemljarina«. Ako je bil glavni odbor v dvomu, ali so izpolnjeni pri priglašencih vsi pogoji § 4., bi nikakor ne smel že od kraja odkloniti prijavljenih članov, marveč bi bil moral z vso hitrostjo dognati te pogoje. To mu je bilo tem lažje, ker se je pri tem lahko posluževal svojih podružnic.
Da je bil glavni odbor dolžan sprejemati priglašene ude, ako so imeli pogoje, se je § 4. pravil, 2. odstavek, vrsta 4—5, na občnem zboru Kmetijske družbe dne 20. maja 1920 spremenil tako, da se mora pasus »sme sprejemati« odslej glasiti: »sprejema«, kar pomeni avtoritativno navodilo, da se priglašeni člani, ako izpolnijo pogoje, morajo sprejeti in da jih ni moč odklanjati radi drugih razlogov, kakor onih, ki so v tem paragrafu taksativno navedeni.
Iz tega je jasno razvidno, da za odklonitev omenjenih 2500 članov niso bili odločilni stvarni razlogi, ampak da se jc odklonitev izvršila pod vidikom, da se ohrani dosedaj vladajoči strankarski struji v društvu za vsako ceno nadaljnje vodstvo.
To je razvidno tudi iz tega. da je glavni odbor vzlic sklepu prejšnjega občnega zbora, naj se vrši bodoči občni zbor leta 1929. že meseca maja ali vsaj v prvi polovici junija, s sklicanjem občnega zbora odlašal do 5. septembra 1929.
Zoper odklonitev družbenih članov so le-ti, kakor tudi številne podružnice, pravilo- j ma vložile pritožbe na občni zbor, ker ima | občni zbor po § 12., toč, 11., nalogo razsojati j o takih odklonitvah. Dasi je-glavni odbor ; Kmetijske družbe te pritožbe prejel, vendar 1 jih ni postavil na dnevni red občnega zbora.
Zaradi tega protistatutaričnega postopanja glavnega odbora in ker ta glavni odbor j tudi mnogim delegatom podružnic ni pravo- ! časno dostavil poverilnic, zlasti vsem' onim, i ki so jih izvolile podružnice na osnovi Ste- i vila na novo prijavljenih članov po § 31., toč. 6. družbenih pravil, je došlo na občnem zboru Kmetijske družbe, ki se je vršil dne i
5.	septembra t. 1., do najburnejših prizorov in j se je sicer nepopolni dnevni red tega občne- j ga zbora izvršil pomanjkljivo in samo for- ' malno, ker se izvajanja predsednika in po- j ročevalcev zaradi močnega hrošča sploh niso j razumela. Tudi glede volitev samih se ospo- j rava njih veljavnost, ker so se vršile ob j splošnem nemiru in neredu in se niso mogle i zaradi tega dovolj kontrolirati.
Razpaljene strankarske strasti pa se tudi po | občnem zboru niso polegle.
Na pritožbo manjšinske struje je bivši veliki župan ljubljanske oblasti skušal poravnati spore ter je v ta namen povabil novega društvenega predsednika k sebi ter mu dal rok skoraj poldrugega mesce«, da izgladi nasprotstva. Kako malo pa je bilo večini do sporazuma, kaže dejstvo, da je predsednik vzlic ponovnemu opominu velikega župana sklical sejo glavnega odbora šele za dan 23. oktobra, torej komaj 2 dni pred 25. oktobrom. Tudi
vsi nadaljnji poravnalni poskusi so ostali brezuspešni.
Po vsem tem je razvidno, da je postala Kmetijska družba torišče političnih bojev razpuščenih strank in da se baš v tej pre-važni kmetijsko-gospodarski organizaciji zagrizeno vzdržujejo njej sami v občutno škodo politični boji, ki bi morali po zakonu z dne
6.	januarja 1929 že davno prenehati. Kmetijska družba za Slovenijo je postala iz čisto gospodarskega društva politično društvo. Kot tako pa nima več pravico do obstoja.
Izvršitev predloga, ki ga je podala manjšinska struja v svoji pritožbi zoper vrSitev občnega zbora dne 5. septembra t. 1. in ki gre za razpustom glavnega odbora in postavitvijo oblastnega komisarja, pa bi bila, kakor kaže sličen primer iz leta 1923., brez
Med 7prednostmi
ena

U
MjtfJj] -j^iijjjj^ mi>


i


Veselje je pogledati skrbno ohranjeno kot cvetje belo perilo. — Veselje bo še večje, ce perilo tudi lepo diši. Zato rabite le
koristi, ker bi se na prihodnjem občnem zboru strankarska nasprotstva mogoče še bolj razvnela.
Ker ob sedanjih razmerah društva ni mogoče dovesti do delovanja, ki bi ustrezalo pogojem njegovega pravnega obstoja in ker je vsled političnih vplivov Ln bojev v njem izprevrglo svoj prvotni statutarični namen, ga je bilo treba razpustiti.
Ban: inž. Sernec s. r.«
Ustanovitev nove Kmetijske družbe v Ljubljani
Stara Kmetijska družba za Slovenijo je bila razpuščena in zato je bilo treba ustanoviti novo. Zakaj slovenski kmet ne more biti brez svoje družbe. Jasno pa je tudi bilo, da mora biti nova družba na takšni podlagi, da se ne morejo več ponoviti stare napake. Zato se je ustanovila nova »Kmetijska družba v Ljubljani«, kateri je ban takoj potrdil pravila, da je mogla ta takoj pričeti poslovati. S tem je bilo preprečeno, da bi nastal v družbinem poslovanju kak zastoj.
Ustanovni občni zbor nove Kmeitjske družbe v Ljubljani je v soboto izvolil 15 odbornikov in 3 progledovalce računov, ki so se v odborovi seji konstituirali tako-le:
Predsednik:
Detelo Oton, veleposestnik v Preddvoru;
podpredsednika:
Lenarčič Josip, veleposetnik na Verdu, Hauplman Peler, župnik v Dobrovi pri Ljubljani;
odborniki:
Uruljc Fran, posestnik in župan Šinihelj-Stopiče,
Jan Jakob, posestnik, Podhom, Kersnik Anton, graščak na Brdu, Levstik Miloš, posestnik na Bregu pri Celju,
Piber Janez, župnik v Šenčurju, Robid Srefko, posestnik v Limbušu. Rus Ivan, posestnik v Grosupljem, Steblovnik Martin, posestnik Pečica ob Paki,
Strem Jane:, posestnik, Kapljavas, SuilerSit Josip, posestnik v Seničici, Vesenjuk Franc, posestnik \ Moškunjcih, ; inž. Zidav&ek Josip, kmetijski referent v Mariboru;	1
računski pregledniki:
Jenko Josip, posestnik, Vodice,
Rajh Jakob, posestnik, Ljutomer,
Zabrel Ivan, po.-i^tnik Bobrovg pn Kranju.	v
Kakšno bo delo nove družbe?
O tem sta podala jasne smernice ban inž. Sernec in pa novi predsednik g. Detela. V svojem nagovoru na bana, je dejal g. Detela:
»Visoko spoštovani, velemožni gosp. ban!
Blagovolili ste razpustiti Kmetijsko družbo za Slovenijo ter mene postaviti za začasnega upravitelja vsega društvenega "premoženja. Vsi, ki nain je dobrobit Kmetijske družbe in kmetijskega stanu pri srcu, smo z velikim zadoščenjem pozdravili Vaš odločen korak glede razpustitve, a bili smo si svesti, da sme ta provizorij radi važnosti družbe trajati le malo dni. Izrekamo Vam, visoko spoštovani gospod ban, najtoplejšo zahvalo, da ste s hitro rešitvijo naše prošnje .za potrdilo pravil nove Kmetijske družbe omogočili, da smo imeli že danes ustanovni občni zbor. Kot n;t leni zboru izvoljeni predsednik Kmetijske družbe v Ljubljani čast mi je Vam predstaviti izvoljene člane glavnega odbora. Ko sem Vam spoštljivo priklonimo, zagotavljamo tudi, da bodeino po Vaših plemenitih in-tencijah delovali brez vsakega strankarsive v prid in napredek kmetijstva dravske nano-vine. Prosim Vas, visoko spoštovani gospo« ban, da nas bodete v Vašem visokem dostojanstvu, z obširnim delokrogom in močnim vplivom podpirali v tem našem stremljenju.
Govor bana
Gospod ban inž. Dušan Sernec je octgo vori! /. naslednjim govorom:
Ko se zahvalim za Vaš pozdrav, gospo da, želim Vam podati neke misli kot smernice Vašega delovanja ter obenem precizirali svoje stališče do Kmetijske dražbe.
Z razpustom Kmetijske družbe sem zasledoval edini namen, to važno ustanovo kmečkega stanu depolitizirati in družbo zopet dvigniti na nivo, na katerem je bila prej. Ja; sem prepričan, da sem depolilizacijo Kmetijske družbe Irenolno dosegel in izražam svojo nado, du se bo tn depolitizacija tudi nadalje ohranila. Ce temu ne bi bilo lako in bi se zopet v družbo zanesla politika, izjavljam že danes, da ludi v druao no bi okleval upo-
Za cerkev in faro
sv. Cirila in Metoda v Mostah
Velevažni sklepi ondoine občinske uprave
Moste pri Ljubljani, 17. novembra.
tovarne, male stanovanjske hišice, nekaj stanovan jskih kasarn so značilne silhuete v panorami današnjih Most.
Gradnja malih hišic in barak, stanovanja v kleteh in vsemogočih luknjah so priča stalnega iu hitrega naraščanja prebivalstva, ki pripada sk >ro izključno delavskemu sloju.
Samo na ozemlju katastrske občine Moste je 515 hiš, ki so razen par hišic na bivšem Selil ali pa v vasi Moste, vse iz novejšega in najnovejšega časa.
Statistika govori, da prebiva tukaj nad 7000 oseb. Ti po ogromni večini še niso popolnoma odtujeni veri, ki več ali manj še žive s cerkvijo, KaoPalisiični družabni red današnjih dni popolnoma upreza človeka, kateri mora iti za vsakdanjim zaslužkom in mu prepušča le malo časa za izvrševanje drugih dolžnosti, ki izvirajo iz razmerja človekovega do družine, naroda in cerkve. In tako so premnogi, zlasti delavci, prisiljeni radi razmer, opuščati cerkev, ker jim je ta predaleč.
Uvidevni možje so si bili že dalj časa na jasnem, da je treba ka j ukreniti v prilog uspešnega dušnega pastirstva in tako je vzniknila misel nove župnije na ozemlju inoščanske občine, ki spada sedaj vsa pod šentpeterski zvon v Ljubljani.
V današnji občinski seji je občinska uprava položila temelj za novo župnijo v Mostah.
Vloženi in sprejeti so bili sledeči predlogi:
t. Občinski odbor izjavlja, cla je radi hitro naraščajočega prebivalstva v občiui Moste in versko-kulturnih, gospodarskih in socialnih razlogov ustanovitev katoliške župnije nujno potrebna.
2.	Zu nakup stavbišča, zgradbo cerkve in hiše za duhovnike da občinska uprava enkratni prispevek 200.000 Din.
3.	Občinski odbor izraža željo, da bi bila župnijska cerkev posvečena slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu, katerima morajo biti slovanski rodovi hvaležni do konca dni.
Žrtve za novi božji hram, v katerem se bosta častila svetnika obeh cerkva, naj pričajo, da je hrepenenje po združitvi obeh cerkva živo in vztrajno.
4.	Cerkev naj bo zgrajena sredi najbolj obljudenega dela občine, da bo lahko pristopna večini prebivalstva.
5.	škofijski ordinariat v Ljubljani nuproša-mo, da čimprej pritrdi ustanovitvi nove župnije na ozemlju občine moščanske in pospeši, kar je
najbolj mogoče, vse pripravo in razgovore, ki so za uresničenje nove župnije še potrebni.
6. V odbor, ki bo ustanovljen za zgradbo cerkve, pošlje občinska uprava pet zastopnikov.
Tako je podana možnost, du dobimo v do-glednem času v naši zemlji veličastno svetiščp, posvečeno apostoloma Slovanov.
Mogoče je celo. cla postane novo svetišče mali slovenski Velchrad, ki bo žarišče cirilo-metodijske ideje nu slovanskem jugu.
Eden izmed občinskih odbornikov-predla-gateljev je bil pred leti s pokojnim dr. Krekom in še živečim dekanom Mrakom na Vele-hradu, kjer je spoznal, kolikega pomena zu versko in narodno življenje je češčenje sv. Cirila in Metoda.
Dal Bog, cla bi bilo tudi pri nas tnko!
Kakor se je občinski odbor zavedel svojih dolžnosti v pogledu cerkve in nove župnije, tako ni prezrl drugih potreb ter je daroval poleg zneska 200.000 Din za cerkev še sledeče:
t. Kolo jugoslovanskih sester, podružnica Šempeter-Moste, dobi 10.000 Din, cla porabi ta znesek za socialno karitativne namene naše občine.
2. Vincencijeva konferenca v Mostah 10.000.
5. Elizabetna konferenca v Mostah 10.000 D.
4.	Za dnevno otroško zavetišče 25.000 Din.
5.	Za delavsko kuhinjo 25.000 Din.
6.	Gasilnemu društvu v Mostah za nabavo orodja 5000 Din.
7.	Gasilnemu društvu v šmnrtnem za orodje 5000 Din.
8.	Osnovni šoli v Mostah zn opremljenje telovadnice z modernim telovadnim orodjem 5000.
9.	Obrtno-nadaljevalni šoli v Mostah za nabavo učil in inventarja 3000 Din.
10.	Gospodinjski šoli na osnovni šoli v Mostah 3000 Din.
11.	Za šolarsko knjižnico na osnovni šoli v Mostah 5000 Din.
12.	Zn šolarsko knjižnico na šoli pri Sv. Petru 500 Din.
15. Za popravo cest in ulic 25.000 Din. Vsaj 5000 Din od tega se mora porabiti za popravo cest v podobčini Šmartno.
Vsak uvideven človek mora priznati, da stori občinska uprava v Mostah za napredek občine, kolikor je v danili razmerah mogoče. Omenjamo še, da je bilo v tej seji sklenjeno, da se izvrže vse priprave za kanalizacijo; predvsem se oskrbe načrti in proračuni. Tudi je bilo sklenjeno, dn se za zgradb',) kanalov najame potrebno posojilo.
Tragična usoda
slovenskega častnika
V nedeljo popoldne se je pri Sv. Križu zaprl gr< b nad mladim, šele 20 letnim možem, Joškom B a b i č e m , kapetanom naše vojske.
Izredno tragična je bila usodd tega moža, ki so ga vsi ljubili, kateri so ga poznali, a ki so ga visoko cenili tudi predstojniki. Po rojstvu je bil Ljubljančan, ki so mu pa poleg staršev pomrli tudi vsi sorodniki. Posvetil se jc vojaškemu poklicu. L. 1919. se je boril na Koroškem in bil ranjen. Kasneje je služil v Kos Mitro-vici in se tamkaj oženil Bil je vzoren mož ter je neizrečeno ljubil	ženo. Toda ni mu bilo
dano, da bi bil dolgo%fcival svojo srečo in osrečeval svojo družino: žena mu je povila dvojčici, a to plačala z lastnim življenjem.
Tako je ostal mladi častnik sam s svojima siroticama. Posvetil jima je vso svojo skrb, obdal ju z vsem žarom očetovske ljubezni. Toda bolečini za izgubljeno ljubljeno ženo in materjo svojih otrok ni mogel odoleti. Lotila se ga je jetika in kmalu je mor il oditi na Golnik, že brezupno bolau. Na življenje sta ga vezali sirotM; misel, da ju bo moral pustiti tako docela sami na svetu, — komaj 2 in pol letni — ga je strašno pekla. Tovarišem in prijateljem, ki so ga obiskovali je govoril samo o njima, o skrbi, kaj bo z njima. Ta skrb je še bolj iz-podjedala njegove moči in 14. t. m. je ugasnil.
Pogreb je bil pretresljivo lep. Zvesti tovariši so odeli krsto s cvetjem. Za krsto sta dve
rahljati ostre mere, da dosežem la svoj cilj.
Upam pa, da v take korake nikdar ne bom prisiljen.
Kmetijska družba je in ima biti čislo stanovska institucija. Organizacija vseh, ki obdelujejo zemljo, le po svoji naravi je kmetski stan ta, ki zasluži z največjim poudarkom naziv: državoohranjujoči element. Kmetje ste, večji ali manjši, to je vseeno, na grudi ste vzrastli, na grudi živite. Ni ga kmeta, da te svoje rodne lastne zemlje ne bi ljubil in ki ne hi bil vedno pripravljen vsako njeno ped braniti proti bližnjemu sosedu ali -d-daljenemu sovražniku.
Vsi stanovi imajo svojo stanovsko organizacijo, le kmečki stan dozdaj še nima lastne zbornice.
Z veseljem sem kostatiral, da v svojih pravilih dajete že konture bodoče kmetske zbornice. Pri izvedbi novega zakona o dvigu kmečkega gospodarstva bom te Vaše odseke nujno rabil kot posvetovalni organ, ki bo v vseh teh težkih vprašanjih, ki jih bo treba rešiti, posredoval med upravo banovine in široko maso kmečkega prebivalstva. Upam, da v složnem delu naši napori ne bodo ostali brez uspeha in se bodo vse posamezne panoge kmečkega gospodarstva razvijale in na-
npoJnvflln
-----
Blagovni oddelek Kmetijske družbe boste že glasom svojih pravit neokrnjeno ohra-
usmiljenki uosili v naročju sirotki____Siroti sta
ostali docela sami na svetu. Potem je korakal častniški zbor in vojaški oddelek, a tovariši iz vojaške šole so položili na grob krasen venec.
Ob grobu se je s pretresljivimi besedami poslovil od kapetanu Babiča njegov tovariš iz vojaških šol g. kapetan Branko M a m u 1 a. Rekel je med drugim: »Tovariš, naš drugi Joško! Ti. ki si komaj stopil v življenje, ki si imel šele odkriti vso njegovo lej>oto iii veličino, ki bi bil prav sedaj moral živeti — ti si legel v hladni grob in Tvoje mlado, izmučeno telo bo za vedno pokrila ta mokra, hladna zemlja... Joško — uud tem bi zavpil od bolečine, toda ne upuiu si, bojim se, da moj krik ne bi preplašil tistih Tvojih nedolžnih, sladkih iu milih sirotic, ki v svoji nedolžnosti nevesta, kaj se godi s Teboj... Oh, bojim se, da ipak ne bi doznali, da Te več ni in da jih nikdar več ne boš objel... A tudi domovina izgublja s Teboj veliko. Bil si vzoren in idealen častnik, kur pričajo odlikovanja na Tvojih prsih. Tovariši, ki smo Te spoštovali in ljubili, bomo Tvojo izgubo težko preboleli. Počivaj mirno — za Tvoji sirotici bomo skrbeli Tvoji tovariši.«
Sirotici sta potrosili v očetov grob še zadnje cvetke — nezavedajoč se, nu srečo! — kaj je ostalo v tem grobu .,.
DeJc.1 ici sta sedaj v otroškem zavetišču; država bo dala pripadajočo jima vzdrževalnino: toda kdo jitna bo dal dom, kdo jima nadomestil očeta in mater? Morda je kako plemenito srce, ki bi rado delilo svojo ljubezen?
nili, da more vsak vaš član, ki se peča s poljedelstvom, ne oziraje se na ujegovo osebno opredelitev glede življenjskega, kulturnega ali socijalnega naziranja, po najnižjih cenah preskrbeti svoje potrebščine pri družbi.
Vaš prvi glavni odbor, ki ga vidim danes tu pred seboj, ima po mojem mnenju napako, da niso lokalno primerno zastopani vsi posamezni kraji dravske banovine. To je razumljivo vsled naglice, ki je bila potrebna pri ustanovitvi nove družbe.
Vidim pa v Vas, gospoda moja, može svojega zaupanja in sem prepričan, da boste, gospodje, Kmetijsko družbo, okoli katere se je bil dolgoletni politični boj, vodili v mimo, resno, strokovno in stanovsko delovanje v prid vsemu kmelskemu prebivalstvu dravske banovine. Z željo :V složnem delu, brez vsake zahrbtne misli katerekoli nadvlade za boljšo bodočnost kmetskega stanu, končam.< Na zdravih in močnih podlagah je ustanovljena nova »Kmetijska družba v Ljubljani«, v dobrih rokah je tudi njeno vodstvo in prave so smernice njenega dela, da je Iu popolno jamstvo za uspešnost njenega dela. Toda eno je še važnejše in naravnost pogoj uspeha, da bo vsak kmetovalec član nove družbe. Ne samo 15.000 udov mora šteti nova druba,
»-nI. ..1 —..... —« . 11. S l.,..n|..,.nl.,„ ....----- I.!)'.
vntiiv MUVCllnni A(HOlU>«ir:L IIIU1U Miti
njen ud in polem bo imel slovenski kmetovalec v javnem življenju ono veljavo, ki mu gre.
Slovo od slovenskih misijonarjev
Ljubljana, 18. novembra.
Snoči. v nedeljo, so se vršile v Ljubljani ginljive in veličastne slovesnosti v slovo treh mladih indijskih misijonarjev, jezuitov Stanka 1'održaju, Ivana Udovča in Fr. Drobit i č n , ki odhajajo prihodnje dni misijonarit v Indijo.
Slovesnost sc je vršila najprej ob 6 v nabito [Kilni cerkvi sv. Jožefa. Tu je s prižuice govoril un. prof. dr. Lambert 12 h r lic h, ki se je tudi s toplo besedo spominjal velike ljubezni, s katero se slovenski narod proslavlja od misijonarjev. -
Knezoškof clr. Jeglič je nato pred oltarjem z ljubeznivimi očetovskimi besedami izločil mladini misijonarjem misijonski križ in jih blagoslovil.
V	imenu poslavljajoči h se misijonarjev sc je s prižnice zahvalil v ganljivem govoru za vso izkazano jim ljubezen Stanko Pod rž a j. Nato so so vršile v cerkvi še litnnije. Veličastna slovesnost se je vršila v Unionu ob 8. Veliku dvorana je bila nabito polna in nad 1000 ljudi je moralo oditi, ker jih policija ul pustila radi prevelike gneče v dvorano. Viharno je bdi pozdravljen prihod obeh ljubljanskih škofov, jezuitskega proviucijala clr. Prešerna iz Zagreba, rektorja ljubljanskega kolegija Volka in treh misijonarjev v dvorano.
Prvi govornik stolni kanonik dr. Tomaž k I i na r je po pozdravu obeh škofov, dr., Jegliča in dr. Rožmana ter Ireh misijonarjev naglušni:
> S lovo — težka beseda, ali nuni v pretežni vsebini beseda dela in vir življenja. Tudi današnje slovo je slovo tega pomena. Spominjamo se dnevov slovesa naših velikih misijonarjev Barage, Knobleharja in drugih. Ali ni bilo njih slovo trenutek, ki je zaživel v delo in v življenje tisočerov.« Govornik jc v ostalem govoru izrazil upanje, du ni daleč dan, ko dobimo v Indiji lastno jugoslovansko misijonsko provinco.
Pri pevskih točkah, vseh zelo posrečenih in umetniško dovršenih so sodelovali gdč, Pirčeva, gospa Čadeževa, Jože Likovič, pevski zbor bo-goslovcev in nalašč za slavnost sestavljeni mešani zbor. Himni »Srce Marijino* in sPovsod Bogat je pela vsa dvorana.
V	pesniških besedah se je ocl misijonarjev poslovil v imenu slovenskega dijaštva akademik D u h.
Ljubek, prisrčen je bil deklamatorični, pevski in rajalni nastop otrok, ki so se učili recitacij pod vodstvom gospe banove Sernečevc.
Misijonar Stanko Podržaj je nato predaval o Indiji in o velikem kulturnem) delu, ki ga tam vrše katoliški misijoni. Predavunje so spremljale skioptične slike.
Strašno dejanje blazneža
V Splitu ubit en stražnik, dva pa težko ranjena.
O groznem dejanju polblaznega človeka poročajo iz Splita. Obalski delavec Peter ivuzina-nič je v nastopu blaznosti vdrl v policijsko stražnico v predmestju Lučac in ubil enega stražnika, dva pa težko ranil.
O zločinu poročajo iz Splita v naslednjih podrobnostih:
Peter Kuzmunič, 21 letni obalski delavec, rojen musliman, je bil zelo nasilen človek in je bil že večkrat policijsko in sodnijsko kaznovan radi izgredov. Pred tremi meseci je pritekel ponoči pred policijsko stražnico na Lučacu in zaklical: »Policija, na pomoč!« Ko je službujoči stražnik pritekel pogledat na vrata, kdo kliče na pomoč, ga je Kuzmunič napadel in potolkel s pestjo.
V	soboto zvečer je Kuzmanič igral v neki kavarni domino. Svojim soigralcem je dejal: »To je moja zadnja igra.«
Ob desetih je odšel od igre ter se vrnil domov. Doma je našel očeta, mater in sestro. Od očeta je zahteval, naj mu da veliki nož ali koso. Oče je poznal njegovo togotno naravo ter je skril pred njim vse nože im koso, Kuzmanič pa je pograbil 40 cm dolgo pilo in z njo stekel iz hiše, naravnost proti policijski stražnici na Lučacu.
Njegova mati, sluteč nesrečo, ter sestra sta stekli za njim in ga na vso moč prosili naj se vrne domov. Toda Kuzmanič je že zagrabil za kljuko na vratih stražnice. Mati je klicala, vsa obupana: »Stražniki, pazite se pred njimi Pobil vas bo!«
Najprej je Kuzmanič naletel na stražnika Vukmaua, ki mu ni hotel dovoliti stopiti na stražnico. Ali Kuzmanič je vseernf vdrl v stražnico, kjer je sedel za mizo stražnik Špiro Čo-sič. Kuzmanič se je vrgel nanj in mu s pilo prizadejal dve rani na levi lopatici in dve na desni strani prs. Stražnik Vukmau je pograbil za stol in skočil proti napadalcu. Toda Kuzmunič ga je zabodel s pilo v levo roko.
V sosedni sobi je spal policijski nadstražnik Stevo Kuprešanin. Radi hrupa v prvi sobi je skočil s postelje ter skočil proti Kuzmaniču, da bi ubranil pred njim Vukmanu. Kuzmanič se je iztrgal iz Kuprcšaninovih rok ter ga s pilo zabodel naravnost v srce, nato pa pobegnil iz policijske stražnice
»Vtikman, ali si videl, kaj je napravil z menoj?« je vzkliknil Kuprešanin ter se zgrudil na tla ter v nekaj trenutkih umrl.
Stražniki in nekateri civilisti so stekli za pobesnelim napadalcem, toda on se je zabari-kadiral in začel ua zasledovalce metati kamenje. Tako jo s kamenjem ranil še nekaj stražnikov. Ker se. je zbralo mnogo občinstvu, stražniki niso hoteli streljati na zločinca, pozneje pa, ko so videli, da postaja napadalec vse nevarnejši, so pričel streljati nanj. Kuzmanič je bil ranjen v levo roko.
Ranjeni napadalec je od bolečin izgubil zavest, nakar so ga stražniki prijeli. Napadalca so na jprej odvedli v bolnišnico, kjer so ga obvezali, nato pn v sodne zapore.
Truplo nndstražnikn Kupresnniiia so prepeljali v mrtvašnico. Kuprešanin zapušča vdovo in sina dijaka sedme realke. Dva ranjena stražniku sla bila prepeljana v bolnišnico.
V odločilnem
trenutku nas zapusti prožnost, glavobol onemogoči jasno misel
odstranijo bolečine in glava postane bistra. Zakonito zavarovano ime „Pyramidon" jamči za pristnost in vrednost.
Pristne samo v originalnem zavoju ..JkJajAJOdm".
Kdaj je človek resnične
srečen
Naši cenjeni bravci so pokazali izredno zanimanje za anketo, ki smo jo razpisali pod gornjim naslovom. Skupno jih je glasovalo 6137. Pri enakoglasečih se odgovorih je obda-rovanca odločil žreb. Največ glasov je dobilo naslednjih pet odgovorov:
I.	Št. 11: Kdor ima mirno vest (368 glasov).
II.	Št. 103: Kdor je zadovoljen s tem, kar je in kar ima (317 glasov).
III.	Št. 76. Uboga mati, ki inore oskrbeti svoje otroke (223 glasov).
IV.	Št. 144: Kadar dosledno mislimo in ravnamo tako, da moremo samega sebe spoštovati (143 glasov).
V.	Št. 47: Kadar po hudi dolgi bolezni popolnoma ozdravi (87 glasov).
Prvo nagrado: J. Jurčič: Zbrani spisi, vseh 10 z v e z k o v dobi g. Evald V račko, župnik v št. II ju, ki je poslal odgovor pod št. 11.
Drugo nagrado: Ivan Pregelj: Zbrani spisi, 3 zvezki, dobi g. Stanko Ahlin, Koseze št. 3, pri Ljubljani, ki je vposlal odgovor št. 103.
Tretjo nagrado: Al. Vilhar: Srbohrvatsko-slovenski in slovensko-srbohrvatski slovar dobi gdč. Anica Pefjakova, strokovna učiteljica v Št. Vidu nad Ljubljano.
Četrto nagrado: S. Godina: Štiri leta v ruskem ujetništvu pripade gdč. Ivanki Bogati-cevi, Frani pri Mariboru, ki je vposlala odgovor št. 144.
Peto nagrado: 1. zvezek Ljudske knjižnice, ki si ga poljubno izbere, dobi gdč. Bučar Terezija, Glinska ul. 5, Ljubljana, ki je vposlala odgovor št. 47.
*
Izmed glasovalcev pa so bili izžrebani:
za I. nagrado g. Milan Vrtovec, poštni upravitelj Teharje, ki dobi Prešeren: Zbrano delo.
Za II. nagrado: g. Anton Pretesnik, cest ni nadzornik v M. Soboti, ki dobi Debevec: Vzori in boji.
Za III. nagrado: g. J. Zupane, Gosposka ulica 10, Ljubljana, ki dobi 1. z v. Ljudske knjižnice, ki si ga sam izbere.
Nagrade smo že razposlali, ona dva, ki dobita Ljudsko knjižnico, pa prosimo, da nam javita, kateri zvezek si želita.
Zlato v podplatih
Na kaj vse ne pridejo razni tatovi in drugi nepoštenja kov ičil Pred nekaj dnevi je bila izvršena drzna in velika tatvina v vasi Dragačari tik bosanskega mesteca Foče. Neznani tatovi so vlomili v trgovino Imbra lluriča in pokradli mnogo blaga ter večjo množino zlatega denarja. Tatovi so skušali razbiti tudi blagajno, v kateri je bila šo večja množina zlatega denarja, vendar pa se jim to ni posrečilo.
Te dni je vodja orožniške postaje v Foči opazil nekega človeka, ki se mu je zdel zelo sumljiv. Odvedel ga je iui orožniško postajo in izvršil nad njim osebno preiskavo. Pri preiskavi je našel dve legitimaciji, ki sta se glasili na dve različni imeni. Vodji je bilo jasno, da ima opraviti z zločincem in ga je zato ponovno in še bolj natančno preiskal. Opazil je, da ima zločinec čevlje z votlimi podplati. S kleščami je odtrgal spodnjo stran podplatov in — na inizo so se usuli zlatniki. V obeli podplatih je bil 20 zlatih frankov ter 220 zlatih avstrijskih kron. Tat je moral povedati, kdo du je, namreč da je Grčo Rušiti iz. vasi Požareva. Zu zlutnike pa se je izvijal, da ne ve, na kak način so prišli v njegove podplate. Nazadnje je pa le priznal, da je izvršil vlom v Huričevo trgovino ter jc izdal šc svoje sokrivce. Na ta uačin je padla orožnikom v roke drzna vlomilska ui tatinska tolpa, ki jc dolgo kradlu po okolici Foče. Izdalo pa jih je to, o čemer so najmanj mislili, da jih bo, namreč zlato v podplatih.
nwrfflg33HI
so najlažji pot., pc katerem prihajajo bolezenske Itali v nnše telo V n ertiM« in na koncertih Vas obvarujejo orod nevrijet poi*p.^!jcvnnjem okusno ANACOT-pastlije dr. VVanderja Dobivajo se v vseli lekarnah. Varujte se izdelkov ki v zadnjem času imitirujo ANACOT-pastilje.
Osebne vesti
~ Za častnega občana je izvolil občinski odbor občine Podgorje č. g. ivaua Lavrenčiča, kanonika in dekana v Kamniku v svoji seji dne 17. novembra 1929 ler mu izrekel popolno udanost in zaupanje.
_ Državni izpit iz glasbe je napravila dne Ut. t. m. pred izpraševalno komisijo za drž izpit iz glasbe v Ljubljani gdč. Lubec Roza iz violine krit glavnega predmeta z odličnim uspehom, čestitamo 1
Iz vojaške službe. Z naredbo ministra voj-
m/11'horico py> nn	..nivnUl A/1l'/)IPI11
lika 4 čete 4. pešpolka jjeh. poročnik Mirko Ba-ljak; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. čete 7- peš-polka prh. poročnik Vladimir Kren; za poveljnika brzometne čete 12. pešpolka peh. kap. 1. razr. Karel Bratuž; za vršilca dolžnosti poveljnika 4. čete 10. pešpolka peh. poročnik Roman Nikpalj; za vršilca dolžnosti poveljnika (>. čete 31. pešpolka peh. poročnik Ljubomir Vojteh; za vršilca dolžnosti poveljnika 4. čete 46. pešpolka peh. poročnik Ivo Fre-gel; za vršilca dolžnosti poveljnika 5. čete 52. pešpolka peh. poročnik Boris Ivanec; za vršilca dolžnosti poveljnika 8. čete 54. pešpolka peh. poročnik Branko Novakovič; za poveljnika 6. čete 48. pešpolka peh. kap. 1. razr. Miloslav Bajer; na službo v štab [»hotne častniške šole jieh. major EtnanueJ Šuflaj; na službo v poveljstvo somborskega vojnega okrožja peh. kap 2. razr. Lav Gračan; na službo v poveljstvo prištinskega vojnega okrožja peh. kap. 1. razr. Srečko Matične; na službo v štab poveljstva I. armijske oblasti peh- kap. 1. razr. lirik Lileg; za upravitelja skladišča 4 pešpolka peh. kap. I. razr. Slavko Dujc; za vršilca do žnosti upravitelja skladišča 23. pešpolka peh. kap. II. razr. Ciril Podgor-nik; za upravitelja skladišča 44. pešpolka peh kaj}. F. razr. Josip Cibej in za upravitelja f.kladišča 51. pešpolka peh. kap. I. razr. Armin Grm.
Novi grobovi
+ V Ljubljani so umrli: g. Franjo Gre i I, prokurist Kreditnega zavoda za trgovino in obrt. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne iz splošne bolnice. — Na Starem trgu je umrla Poldka Jelen, dijakinja drž. trgovske šole. Pogreb bo danes ob 2 popoldne s Starega trga 10.
+ Marija Baloh. Umrla jc v Ljubljani, Hrenova ulica 3, gospa Marija Baloh, mati Ivana, pisatelja, bivšega župnika v Italiji, v 90. letu starosti. Pogreb v torek ob pol 4 popoldne. Pokoj njeni duši!
+ V Kranju je umrl včeraj g. Matija Dol-ničar, industrijalec. Truplo bo prepeljano iz Kranja v Ljubljano, kjer bo položeno na mrtvaški oder na stanovanju, Sv. Petra cesta 60. Pogreb bo v sredo ob pol 4 k Sv. Križu.
■f Smrtne žrtve v Novem mestu. Smrt prihaja ne samo v naravo, ampak tudi med ljudi Dosedaj smo imeli \\ Novem mestu kar naenkrat tri smrtne slučaje. Pretekli leden je umrla soproga ravnatelja Mestne hranilnice g. K 1 i n c a. Njen pogreb je bil zelo lep in je pokazal, da je jx>kojnica uživala sim: patije med domačini. Ravno tako je umrl pretekli teden lesni trgovec in jx)sestnik v Kandiji g. Josip Mozetič, kateri je bil j>oznan zlasti med primorskimi emigranti in meti njimi tudi zelo priljubljen. Kruta smrt pa je segla tudi med mlade vrste in pobrala nadarjenega mladeniča filozofa Hermana Udovča. Maturira! je pred 6. leii, nato pa se posvetil študiju tehnike v Ljubljani. Vsled svoje slabotne narave pa je ta študij opustil in se lotil filozofije. 2al je v svojih najlepših letih moral zapustiti ta svet Bil je tih, miren, njegov svet je bil le v naravi. Na njegovi zadnji poti na pokopališče v Šmihel so ga nosili njegovi kolegi akademiki
■f V celjski bolnici. Včeraj je umrl na pos.e-dicah pljučnice v celjski bolnici 5-letni Kegu Ferdinand, sinček delavca v Cinkarni v Gaberju. Dalje -'e včeraj izdihnila 4-1-letna zasebnica iz Vojnika ga. Minka Gorečan.
N. p. v m.!
Ma!a kronika
*	Naši ujetniki v Rusiji. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje sporoča, da je treba vse prošnje za repatriacijo naših ujetnikov v Rusiji pošiljati preko ministrstva za zunanje zadeve na naše poslaništvo v Varšavi, ki zastopa in-ierese naših državljanov v Sovjetski Rusiji.
-A- Duhovnik rešil življenje. Pred nekaj dnevi je šel mladi duhovnik Simo Basekič iz vasi Belega polja v Vojvodini na sprehod k reki Lju-boviči. Ta je zaradi deževja v zadnjih dneh zelo narastla. Naenkrat je duhovnik opazil, da je 12-leten deček, ki se je igral s tovariši ob reki, padel v vodo. Voda ga je že odnašala. Ne da bi en sain trenutek premišljal, je duhovnik planil v visoke valove in res dosegel otroka. Ni pa imel moči, da bi ga spravil na breg. K sreči je prišel mimo orožnik, ki se je ravno tako požrtvovalno vrgel takoj v vsej uniformi v vodo ter spravil dečka in duhovnika na suho.
ir Na ladranu se še kopljejo. Dočim smo v drugih pokrajinah naše države tik pred zimo, so na Jadranu še vedno razmeroma topli dnevi. V splitskem kopališču Bačvieah se še vztrajno kopljejo zadnji kopalci. To so največji ljubitelji kopanja v morju, ki se redno vsak dan kopljejo.
*	Nova cerkev v Zagrebu. V Zagrebu se je te dni osnoval odbor za zgradbo veličastne nove cerkve na mestni periferiji, ki bo posvečena sv. Antonu Padovanskemu in jo bodo vodili očetje konventualci, varuhi svetnikovega groba. Cerkev naj bi se zgradila v spomin 700 letnega jubileja svetnikove smrti.
■A- Prvi sneg je pokril gore in hribe Sirom naše države. Prizanesel ni niti priinorju: Biokovo, Mosor in Dinara so se odeli v beli zimski kožuh. Belo so venč&ni vrhovi in grebeni okolu Zagreba, Sarajeva in Mostarja. Morje je vihamo in mrzel sever gospodari po naših morskih kopališčih. Vendar se ljudstvo nadeja še lepih poznojesenskih dni.
ir Denarne ležkoče zagrebškega gleda-lišča. Zagrebško gledališče dobiva letno 7 milijonov dinarjev državne podpore; ravno toliko znašajo dohodki od predstav in podpora mestne občine, tako da znašajo celokupni letni dohodki 14 milijonov dinarjev. Pri vsem tem je zašlo gledišče, v denarne !< žkoče, ker je začelo graditi Malo gledišče v Frankopanski ulici. Skupni dolgovi zagrebškega gledišča znašajo danes 8.251.984 Din.
*	če ljudje ne razumejo laslne koristi. Sarajevska mestna občina je začela s pogozdovanjem svoje skalovite okolice. V ta namen je prejela od države 80.000 borovih sadik, ki jih sedaj žasaja šolska mladina. Nasade je občina ogradila z bodečo žico; toda okoliško prebivalstvo ima tako malo smisla za lastno in splošno kortst, da bodočo žico sproti krarlc iu prodaja ali pa uporablja za lastne namene
*	Cerkvene tiskovine po predpisih škofijskih sinod vsebuje najnovejši cenik Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in je brezplačno na razpolago. Gospode župnike in žujine unravilelje opozarjamo na ta seznam.
ir Pozor konjerejci! Opozarjamo konjerejske kroge na prostovoljno javno dražbo čistokrvnih li-pičank v četrtek, due 21. novembra na dvorišču kobilarne Verd, občina Vrhnika. Pričetck dražbe ob 9. uri. Podrobnosti so razvidne iz razglasa v »Slovencu«, dne 10. t. nt.
lA Gospodinje. Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reicb.
Mister Brown iz Cincinafi, s suhimi se on ne brati, pije whisky, »Buddha« čaj, tega z rumom pa naj raj! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva 3.
if Pri tolščici, protinu in sladkosečnosti izboljša naravna »Franz-Joscf« grenčica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagev tavljajo, da so dosegli s »Franz-Josef<-vodo sijajne uspehe. »Franz-Josci«-grencica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nesreča ne počiva
—	Eksplozija v mlinu. V občini Alibunar pri Velikem Bečkereku se je te dni pripetila težka eksplozija, pri kateri je ubilo lastnika mlina Arnolda Burgerja. Ob 5 zvečer so stroji v mlinu So tekli, lastnika mlina, brata Burger, pa sta še delala. Naenkrat je nastala strahovita detonacija, tako da jo kotel eksplodiral in že v islem trenutku so zleteli skozi okno deli človeškega trupla. Zračni pritisk je raztrgal Arnolda Burgerja ter so dele njegovega trupla zbrali potem zunaj mlina. Zaradi strahovite eksplozije so sc pričeli zidovi mlina podirali in izbruhnil je požar. Na kraj nesreče so lakoj prihiteli gasilci, katerim se je z veliko požrtvovalnostjo posrečilo zadušiti ogenj. Vendar je škoda, ne računajoč človeške žrtve, razmeroma velika. Tragična smrt Arnolda Burgerja je v okolici vzbudila mnogo sočulja. Orožništvo jc uvedlo preiskavo, če ima kdo krivdo na tej strašni nesreči.
—	Drevo podrlo dva drvarja. Blizu Ba-njaluke v gozdu na Kruševem Brdu se je pripetila te dni pri sekanju dreves težka smrtna nesreča. Ponesrečila sta se delavca Marko Radinan in Ivo Pezič iz bližnje vasi Ivanjske. Lesno podjetje Bosna iz Banja!uke že dalj časa seka gozd na Kruševem Brdu, kjer je zaposleno več delavcev. Delavca Ivo in Marko sta s pomočjo drugih delavcev podirala veliko deblo, ki ju je pri padcu pokopalo pod seboj. Oba sta čez nekaj ur na potu v bolnico umrla. Nesrečo je preiskala posebna komisija, ker se je v teh krajih, v katerih je v gozdovih zaposlenih tudi mnogo Slovencev, pripetila že cela vrsta nesreč.
Kuij bo danes?
Drama: Zaprto.
Opera: Beneška noč.
Kino Ljubljanski dvor: V senci Vošivare.
Union: Svetovaclavski dnevi — predavanje g. Hafnerja in skioplični film.
Lekarne: Ncčnu službo imajo: Mr. Bahovee, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, šiška VII.
it
©' Vreme v Ljubljani je bilo včeraj deževno. Že ob 7 zjutraj je padlo 2.0 mm dežja. Temperatura 6.6" C, barometer 757 mm. — Tudi povsod drugod oblačno, deževno in razmeroma hladno, dasi topleje ko v Ljubljani.
© Danes zvečer se ponovi film »Svetovaclavski dnevi Orelsiva v Pragi« ob znižani vstopnini. Začetek ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. Ceue sedežem 3 Din, stojišča 2 Din.
© Danes teče v kinu »Ljubljanski dvor« 7 odn j i dan originalni japonski film »V senci jošivare«. Uspeh predvajanja je bil popolen. Kar moramo z vsem zadovoljstvom ugotavljati, je to, da je publika film povečini razumela in da ji je bil všeč. To nas tem bolj veseli, ker vidimo, da ima ljubljanska kinopublika tudi za resne, umetniške filme dovelj smisla. Pohvalno moramo omeniti orkester, ki je film sijajno ilustriral z originalno japonsko glasbo. Prosvetna zveza nadaljuje v kinu »Ljubljanski dvor« naslednje dni s predvajanjem kulturnega filma: Nuri, modri slon.
© Rcntnikom iz Nemčije. Mestni magistrat ljubljanski opozarja rentnike ih njih svojce iz Nemčije, da je bila v mesecu decembru preteklo leto med našo državo in Nemčijo sklenjena pogodba o socijalnem zavarovanju in da je ta pogodba zadobila pravno moč in bila ratificirana z zakonom z dne 5. avgusta 1929. S členom 4. navedene pogodbe je razširjena navedena odredba na jugoslovanske sezonske delavce v poljedelstvu in na preostale člane njih rodbin. Po členu 37. in 38. imajo naši državljani pravico do izplačevanja rent za one, ki so bili poškodovani na delu v Nemčiji in ki žive na ozemlju naše države. Mestni magistrat opozarja vse prizadete, da se prijavijo z dokumenti odnosno dokazi pri Okrožnem uradu ža zavarovanje delavcev v Ljubljani, kjer dobijo vsa nadaljna pojasnila.
O Solnčna nedelja v Ljubljani. Ljubljančanom, ki so ves teden sedeli v delavnicah in pisarnah, ob prostem času pa so morali čepeti radi dežja doma, je zelo prav prišlo solnčno vreme v nedeljo. Promenada, vsa sprehajališča, parki in bližnja okolica so bili polni sprehajalcev, kakor v poletnem času. Na avtobusnih postajališčih so se zopet ponovili prizori, katerih smo bili vajeni ob največjem poletnem navalu Ljubljančanov v okolico. Kljub temu so bile vse številne prireditve v mestu prav dobro obiskane, najbolj seveda slav-nosti ob slovesu Ireh misijonarjev, ki odhajajo v Indijo.
O Pogreb pok. Matije Dolničaija se ne
bo vršil iz mrtvašnice sv. Krištofa kakor je objavljeno v rodbinski osmrtnici, ampak iz stanovanja Sv. Petra cesta 60.
• .P Sadjarska in vrtnarska podruonica v Ljubljani sporoča svojim članom, da bo drevi točno ob 20 v prostorih meščanske šole pri Sv. Jakobu predaval g. Vlad. Kuret jo vzgoji piramide na domačem vrstu«. Vabijo se tudi vsi ljubitelji vrtnarstva, da se zanijnivesa predavanja udeleže.
O Podjeien dečko. 15-letui Lojzek je sila podjeten dečko. Zahotelo so mu je svobode, pa je ukradel svojemu bratu hlače, jih zastavil v mestni zastavljalnici za 50 Din, zastavni listek poslal domov, sam pa izginil kdovekam. Sedaj so klati po okolici mesta in se izmika pred policijo in starisi. kl ga iščejo.
0 Dva. oziroma štirje vlomi. Ej>idemija vlomov divja v mestu neovirano dalje, pa naj policija šo tako zapira vlomilce. V skladišče na Ambroževem trgu št. 10 je vlomil neznan tat in >x>bral delavcu Josipu Petanu skoro vso obleko, razen tiste, ki jo je imel Petan na sebi. Petan trpi 3000 Din škode. — V prenočeval išče Slovševih hlapcev Mar-j lina Vabiča in Alojzija Uršiča na Razlagovi cesti 20 j je vlomil drug zlikovec. Pobral jima je ravno tako vso obleko, opvrh pa je odnesel šo Vabiču 1000
dinarjev prihrankov škoda znaša skupaj okrog •-000 Din. — Tretji vlomilec se je splazil v hišo i na Poljanski cesti št. 21. Odnesel ni nič, ker so ; ga o pravem času opazili in je moral pobegniti. — i rijavljen jc bil še en, zelo problematičen vlom, ki ga pa policija še ni preiskala in zaenkrat ne moremo o njeni poročati.
O Luka Menard, import čaja, skladišča se nahajujo Celovška cesta 14 (prej svečama Kopač).
Maribor
O v smrt... Včeraj ob 9 dopoldne se je ustrelil s težko vojaško pištolo 9 mm na stopnicah, ki vodijo v klet hiše št. 6 v Vojašniški ulici, 411etni špediter in hišni posestnik Albin Reis-mann. Strel je šel skozi srce in je bil na mestu mrtev. Dejanje je izvršil v času, ko se je nahajala soproga na trgu, kateri je zapustil oprostilno pismo, ter očividno v trenutku duševne zmedenosti.
□	Zadnje porotno zasedanje. Dne 2. decembra sedita na zatožni klopi Martin Horvat in Janez Fideršek radi umora in tatvine. Predsednik senata vdss. Guzelj. Zagovornika dr. Miihleisen in dr. Šnuderl. Dne 3. decembra pa bo obravnava proti Štefanu Tkalcu radi uboja. Predsednik senata vdss. žemljic. Zagovornik dr. Ravnik. To bo, kakor znano, zadnje porotno zasedanje pri tukajšnjem okrožnem sodišču.
O Iz davčno uprave. Prijave za odmero davka na dohodek od zgradb za 1. 1930, se morajo vložiti v roku od 20. novembra do 20. decembra t. 1, Kdor omenjeni rok zamudi, plača kot kazen 3% odmerjenega osnovnega davka oziroma 10%, če ne predloži prijave na pismeni poziv v danem roku osmih dni. Obrazci prijav se dobe pri tukajšnji davčni upravi. Prijavo je treba vložiti za vsak objekt, ki je v katastru. Za več objektov se vloži ena prijava samo takrat, čc imajo isto hišno številko. Tudi za zgradbe, ki uživajo začasno davčno prostost, je treba vložili priiavo.
□	Nastopno predavanje ima jutri ob 19.30 v avli tukajšnjega bogoslovja docent Stanko C a j n k a r. V nastopnem predavanju bo obravnaval vprašanje »O božjem primatu v sv. pismu«. Dostop imajo povabljeni gostje in slušatelji bogoslovnega učilišča.
□	O nedeljski letalski nesreči je prinesel obširno ter izčrpno poročilo včerajšnji »Slovenski list«; ravnotam tudi o grozovitem uboju pri Sv. Antonu v Slov, goricah.
□	Himen. Poročila sta se včeraj v Spodnji Kungoti Ivan Baumann, veleposestnik v Dobrenju pri Pesnici, z gdč. Amalijo Drozg, posestnikovo hčerko iz Ranče. Novoporočena sta vneta člana katoliških prosvetnih društev. Bilo srečno!
□	Iz zdravstvene službe. Za asistenta je imenovan na dermatološkem oddelku tukajšnje bolnišnice dr. Bogo Kreulziger, na porodniško-ginekološkem oddelku pa dr. Mirko Sesardič,
□	Diletantska družina Ljudskega odra je v nedeljo gostovala z velikim uspehom pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Istočasno sc je vršil istotam dramatičen tečaj za društva svetolenartskega prosvetnega okraja.
□	Kri... 221etnega delavca Ivana Lipov-nika so včeraj "opolnoči napadli na Kamniški cesti trije ponočnjaki, ki so brez vsakega povoda navalili nanj ter mu porinili noževo ostrino v pljuča, roke in noge. Težko ranjenega Lipovnika so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico,za tremi tički brez gnezda pa poizvedujejo varnostna oblastva.
□	Otvoritev zimskosportne sezone. V nedeljo so se mudili na Pohorju prvi smučarji v letošnji sezoni; pravijo, da je bilo luštno sicer, za smuči pa še ne prav.
□	Dela... Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze dela: 8 hlapcev, t brivec, 1 zidar, 1 mehanik, 1 krojač, 1 čevljarski delovodja, 1 krojaški delovodja, 1 klepar, 1 kovač, več vajencev (pekovske, mizarske, slaščičarske in trgovske stroke), 4 služkinje, 6 kuharic, 6 služkinj, 1 postrež-nica, 1 vzgojiteljica, 1 sobarica, 4 pletiljke, 1 delavka, 2 šiviljski vajenki ter 1 trgovska vajenka.
□	Na llletnico razorožitve zelene garde, t. j. 23. t. m., obhaja tukajšnji 45. pp. svojo slavo. Ob 10.30 je na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra služba božja in rezanje kolača; za katoliško veroizpoved opravi cerkvcne obrede garnizijski duhovnik P. Zavadlal, za pravoslavno veroizpoved pa prota Trbojevič. Popoldne ob 15 se vrši na vojašniškem dvorišču vojaško slavlje.
□	Iz rok v roke... Kupili so: Peter Jelene od posestnika Rudolfa Herzoga iz Peker mlin, žago in posestvo za 990.000 Din. — Josip Ferlin in Modrušan Paskval od posestnika Ivana Baučiča hišo št. 73 v Kamnici za 150.000 Din. — Josip Gerhold od posestnice Antonije Fajdiga hišo na Tržaški cesti 45 za 120.000 Din. — Karolina Ja-ktn od Jakoba Lavrina in Josipine Mavrenčič hišo št. 4 v Vojašniški tdici za 212.000 Din.
Q Smrtna kosa. Preminul je v starosti 77 let čevljarski mojster Marko Plasovnik, Aleksandrova cesta 22. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju.
□	Usposobljenostih izpiti so se pričeli na tukajšnjem drž- moškem učiteljišču, in sicer v četrtek, dne 14. t. m., so bili ustmeni izpiti, včeraj pa pismeni. Priglasilo se je k izpitom 76 učiteljev in učiteljic.
□ Primarij dr. černič Mirko, specialist za kirurgijo, se je preselil in ordinira v sanatoriju v Mariboru, Gosposka ul. 49 (tik gimnazije), telef. številka 2358, od 8 do 9 in od pol 14 do 15.
□	Zimsko in mokro vreme zahteva prvo-rrstno čevlje. Zahtevajte cenik! KARO. Maribor, Koroška 19.
Celie
•©• Otvoritev nove prosvetne dvoraue v Pc-trovfah. Petrovške katoliške organijnciije so doslej nrjveč trpele na tem, da niso imele lastne slrehe. Ugledni petrovški župan in velik prijatelj naše prosvetne organizacije g. Stanko Jelovšek pa je z enim mahom rešil to vprašanje in letos dogradil obširen prostor, ki mu bo nekaj tednov v letu sicer prvenstveno služil v gospodarske svrhe, v ostali dobi pa bo na razpolago našim organizacijam. Slovesna otvoritev nove dvorane bo v nedeljo 24. novembra ob 3 popoldne z uprizoritvijo A. Remčeve romantične petdejanke »Zakleti grad«-.
JSr Dr. Rajh Štelan, odvetnik v Celju, se jc preselil iz Kocenove ulice 2 v Razlagovo ulico 3/1.
er Avtobus Celje—Kozjo—Podsreda, Vsled neprestanega deževja je mestno avtobusno podjetje v Celju primorano avtobusno zvezo med Celjem in Podsrodo skozi Kozje z današnjim dnem do na-daljnega ustaviti, da se očuva novejši in občutljivejši del ceste. Čim sc vrome ustali in izboljša, se bo redni proinrt zopet otvoril.
& Krasne store, pregrinjala, zavese dainsko perilo, elegantno, proti naročilu in po meri izdeluje M. Šribar, Celje, Aleksandrova ulica 2 (poleg Zani-parutti). Pri naročilu perila, zaves itd predčrtanje zastonj.
Daiu-s posleiiujič ur giiului lupousk; v.'let'ilin
V SENCE YOSRIVARE
L)o soituj fce veiluo razproJa-io! — Orlglualup! —
Rezervirajto ti poslednjo vstopnico! Ob i., »/« 7„ '/s H- in U. url.
Hino dvor.
Radio
Programi Hadio-Ljubljana t
Torek, 19, novembra: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert Radio-orkestra. 18,30 Dva tedna po Španiji, pred. g. Niko Kuret 19.00 O lotoamaterstvu, predava g. Cvetko Švigelj. 19.30 Ruščina, poučuje dr. Prcobražensky. 20. Nusič: »Svet«, drama (člani narodnega gled.)". 21.00 Koncert Radio-orkestra. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert Radio-orkestra.
Sreda, 20. novembra: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 lz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Pravljice in uganke, pripoveduje Radio-telka. 19.00 Slike iz mraveljskega življenja, prof. Pengov. 19.30 Francoščina, poučuj« dr. Stane Leben. 20.00 Svetkov večer, izvaja kvartet Gl. Matice. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar 21.00 Koncert radio-orkestra. 22 Cas, napoved in poročila.
IDEAL radio staSala SARIJEVE cevi TUNGSRitM
Drugi programi i
Sreda, 20. novembra.
Belgrad, 17.05 Mladinska ura. 17.30 G. N. Divjak recitira. 20.00 Več. koncert radio-kvarteta, sodeluje pievec R. Dievski. 21.20 SjDominska slav-nosi 170,-letnice rojstva Fr. v. Schillerja s predavanjem in recitacijami. 22.05 Cas, dnevne vesti. 22.15 Reproducirana glasba, i- Zagreb: 17.00 Vika Podgorska čita pravljice. 20.00 Prenos simf. koncerta češke filharmonije. — Varšava: 16.15 Mladinska ura. 16.45 Reproducirana glasba. 17.45 Ljudski koncert. 19.25 Reproducirana glasba. 20.30 Koncert kvinteta. — 21.25 Koncert solistov. 23.00 Plesna glasba. — Budapest: 9.15 Reproducirana glasba. 17.40 Koncert opernega orkestra. 20.10 Zborni koncert opernih članov. 21.15 Klavirski konceri. 22.20 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 11.00 Dojjold. konceri kvarteta 15.30 Mladin. ura. 16.00 PojX)!danski koncert. 19.30 A. Dvorak: Requiem«, za zbor, soli, orkster in orgije. 21.30 Večerni koncert. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba. 10.30 Mladinska ura. 17.00 Koncert kvinteta. 20.30 Prenos o|iere Falstalf«, Verdi; nato koncert radio-ork. — Praga: 20.00 Simfonični koncert češke filharmonije. — Langenberg: 1500 Mladinska ura. 16.05 Oblikovanje novega stanovanja, p.sdavanje. 16.30 Koncert komorne glasbe. 19.15 »Oratar iz Ccške«, misterij. 20.30 »O življenju«, op. 57, poetična recitacija z godbo. — Rim: 13.15 Radio-kvintet. 16.30 Mladinska ura. 17.30 Popoldanski koncert. 21.02 Večerni koncert. — Katovice: 12.05 Reproducirana glasba. 16.15 Mladinska tira. 16.45 Reproducirana glasba. 17.45 Popoldanski koncert. 20.30 Veliki večerni koncert. 23.00 Liter. ura. — Stuttgarf: 11.45 Promenadni koncert 13.15 Reproducirana glasba 15.00 Mladinska ura. 16.00 Popoldanski koncert. 19.30 »Nemški recjuiem«. Brahma, op. 45. — Torino: 16.30 Mladinska ura. 17.00 Koncert radio-kvintcla. 19.15 Večerni koncert. 20.30 Prenos opere iz Milana, nato radio-ork. — M. Ostrava: 11.30 Reproducirana glasba. 12.30 Opoldanski koncert. 16.30 Mladinska ura. 17.30 Moderna angl. plesna glasba. 19.00 Simfonični koncert. 22.15 Zabavna glasba.
britvice iz src . I i || 11 J so ostrejše ki ENh HA Preprodajalci
» \	fthrnpin
britvice iz srebro-jekla kot britve naj se obrnejo na:
fiusKov llusser A som?. W!«» VII.. Ricmsro. 10
Ljubljanske gledališče
Drama: Začetek ob 20. Torek, 19. novembra: Zaprto. Sreda, 20. novembra: GROB NEZNANEGA VO
JAKA. Red A.
Opera:
Začetek ob pol 20.
Torek. t9. novembra: BENEŠKA NOČ. opereta.
Red E.
Sreda, 20. novembra: GORENJSKI SLAVČEK
Red B.
Mariborsko gledališče
Torek, 19. nov.: Ob 17: ŽUPAN STILMONDSK'
Dijaška predstava. Dijaške cene.
Iz drisštvepserta ževtjemm
Redni letni občni zbor Slov. kat. prosvetnega društva Krakovo-Trnovo v Ljubljani se vrši v sredo, dne 20. novembra t. 1. ob 8 zvečer v društvenem domu (Karunova ulica 14) z običajnim dnevnim redom. Udeležba za vse člane obvezna! Ostali prijatelji prosvete vljudno vabljeni. — Odbor.
Na XVI. rednem občnem zboru »Akademskega kluba montanistovr, ki se je vršil dne 16 t. m. v rudarskem paviljonu, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Grujič Nenad, podpredsednik Vrtačnik Vojmil, tajnik I. Pelko Matko, tajnik II. Radič Stepan, blagajnik Hribar Vlado, knjižničar Pinterič Ivo, gospodar Preželj Vinko, referent za ferijalno prakso Hočevar Lojze, Arhivar Robavs Viktor.
Poizvedovanje
Izgubljeno. Pretekli teden se jc zgubilo ic zervuo kompletno avtomobilsko kolo, znamke l:oru z gumi Continental 32 krat 6. Najditelj naj proti mi gradi sporoči naslov na: J. Vrečko šofer, Vrlin;l št. 213.
Naše dijaštvo
Zarjam1. Drevi cb 8 redni občni zbor »Zar,. v društvenem prostoru Zarjani obvezno, drugi k variši vabljeni. — Odbor.
Na 71. rednem semcstralnem občnem zbori-J. k. a. d. »Danice« je bil izvoljen za nadaljno poslovno dobo sledeči odbor: Predsednik: Miha Po točnik, cand. iur.; podpredsednik: Jesenovič Frane, stud. lil.; tajnik: Zupan France, stud. fil.; blagajnik: Kambic Jože, stud iitru.; gospodar; Kuni* .iO*e, cand. iur.; revizorji: Hribovšek Anton. cand. iur.; Potokar Mirko, cand. iur. in Stariha Tone, cand. iur.; letopis«: Opeka Anton, cand. lil.
Pri tibetanskem kralju
Mali Tibet, ime, s katerim Evropejci navadno označujejo deželo Ladakh, spominja na to, da ta dežela kulturno še danes spada k Tibetu, kamor je v preteklih časih spadala tudi politično. Kasneje je bila samostojno kraljestvo. Leta 1839 so jo osvojile čete kašmir-skega inaharadže, s Kašmirom pa je prišla k angleško-indijski državi. Ladakh je gorata dežela, čije glavni prelazi vodijo nad 5000 ni visoko; prelaz Karakorum 11. pr. je visok 5580111. Nedavno je prišla neka znanstvena ekspedi-cija, ki raziskuje osrednjo Azijo, v glavno me. sto Malega Tibeta, Leli, kjer je misijonska postaja edina evropska naselbina v Ladakhu.
Novi angleški poslanik v Washingtonu )e postal sir Ronald Lindsay, dosedanji državni podtajnik v zunanjem uradu in bivši poslanik v Berlinu.
Člani ekspedicije so obiskali tudi kralja-, v kraljevem gradu. Ta grad s svojim obledelim sijajem in skromna pokojnina sita poleg kraljevskega naslova vse, kar je ostalo naslednikom "nekdanjih vladarjev Ladakha, ki so bili doma v Lhassi, mestu Dalaj-Lame. Obisk pri kralju opisuje član omenjene znanstvene ekspedieije takole:
Na pragu sprejemne dvorane, v kateri jih je pričakoval kralj Malega Tibeta, sta evropske goste pozdravili dve kraljici, mati in ■soproga kralja Ča-Sking-Ruam-Rgyel — ime, H je obenem tudi naslov, pomeni: vedno zmagoviti zaščitnik vere. Po tamkajšnjem običaju sta kraljici gostom v pozdrav pokazali vsaka svoj — jezik, obenem jim pa podali tudi roko. Nato sta jih peljali k sedežem; medtem ko je njim nasproti sedela kraljeva družina s pre-križanimi nogami na blazinah, kralj nekoliko višje kakor njegova 83 letna mati in kraljica, ki je držala v naročju svojo petletno hčerko. 31; letni kralj, z dolgimi lasmi, uhani in tenkimi rokami, na glavi čepico s krono iz koralo v. oblečen v široko, kimoni podobno obleko, s pisanim predpasnikom, se je zdel na prvi pogled kakor odlična orientalska žena. Mati je bila oblečena čisto preprosto, soproga pa je , imela na sebi polno krasnih biserov in z zlatom vezeni šal. Njena mala hčerka pa jc že nosila avbico tibetanskih nun. Zakaj prilike za možitev za hčerke odstavljenih in obubožanih kraljevskih družin tudi v osrednji Aziji niso ugodnejše kakor v Evropi — zato je njihov cilj samostan. Najvažnejše osebe kraljevske hiše, enoletnega princa iu vzdrževa-telja rodu, pa gostje niso videli. Želji matere malega princa, ki bi ga rada dala fotografirati, je ugovarjala stara mati, češ, kdo more jamčiti, da leča fotografskega aparata v resnici nima »hudega pogleda« in da ne bi zli duhovi, ki jih je polno okrog gradu, potom lo-
ja ■S'jž<j 1
S N	•
« c 41!— 2
1 —' fj
-iS,."
a > du -g a n-- >- a "" — Q m ~
XI	wQ N
DSM« OJ —(M a o >
J I -»"V
• o
41 >r . _ au a »j®
Spi- Oa<
igS
»	' K", </5
dZ .-ti
a-* N-Sui^s: » o £ r~ Q n » t
■;ZKt > o, <s <-.< S«
.3SSJ1
Pierre L' Ermite:
Zena z
tografične slike dobili oblast nad malim princem, katerega so iz strahu pred hudobnimi duhovi tako skrbno <arovali, da so več mesecev zamolčali njegovo rojstvo, samo da ga ne bi zli duhovi našli. Kraljica je takrat nalašč javno tožila, da kraljevi družini še vedno ni rojen sin — in zli duhovi so se dali preva-riti, saj so k sreči prav tako neumni kakor hudobni.
Po kratkem razgovoru so gostom postregli tudi z jedjo in pijačo; juha z rezanci in malimi koščki mesa je bila prav okusna, zelo so se pa morali premagovati, ko so srkali masleni čaj, rumenkasto tekočino, napravljeno iz mleka, vode, starega žaltavega masla in soli. Po jedi so gostom razkazali grad. V ogromnem poslopju je komaj pol tueata sob opremljenih. V hišni kapeli je poleg par kipov Bude in Lame tudi mala knjižnica, seveda religiozne vsebine. Stene kapele so okrašene deloma z zelo dragocenimi starimi tempeljskimi zastavami. V celoti pa je nudil grad sliko notranjega in zunanjega razpada. V zahvalo so gostje dali kraljici darilo, ki ga je v varstvo svojega sinčka silno želela: evropski prah proti stenicam. Kralj je počastil goste s tem, da jih je osebno spremil do zunanjih vrat gradil.
Tristo fel brez stavke
V po vsem Švedskem znanih in zelo starih železarnah v Overumu, nedaleč od vzhod-noniorske obale, so imeli te dni izredno proslavo. Spominjali so se dejstva, da so pretekla tri stoletja, ne da bi obrat le en sam dan radi stavke, izprtja ali sploh kakega konflikta z delavci. Tri sto let neprestano že odmeva kladivo v mirni dolini, kjer leži tovarna. Tam izdelujejo v prvi vrsti poljedelske stroje in druge potrebščine. Delavci so vedno zopet iz istih družin in opravljajo svoja dela, ne da bi se brigali za moderno delavsko gibanje. V ravnateljskem poslopju visi slika ustanovitelja tovarne. Po ustnem izročilu slike ne smejo odstraniti s svojega mesta, sicer bi prišla nesreča nad tovarno. Nedavno so pa vendarle sliko začasno sneli, ker so popravljali poslopje. Kmalu nato pa je nastal v tovarni požar, ki je povzročil veliko škodo. Od tedaj v Overumu še mnogo bolj verujejo v skrivnostno silo omenjene slike.
Dama v rdeči obleki
Atenski policiji se je posrečil dober lov, ki bo pojasnil vrsto umorov, ki so zadnje mesece razburjali mestno prebivalstvo. Na raznih avtomobilnih cestah, ki vežejo Atene z iz-letnimi središči, so našli kar zaporedoma trupla treh ustreljenih šoferjev. Končno so osumili neko »damo v rdeči obleki«, katero so sedaj prijeli. Ta mlada dama, Kula Christo-philes po imenu, je hčerka nekega gostilničarja, ki je radi uboja svojega prvega otroka prestal že daljšo kazen. Kula, ki je izredno lepa, je morala svojemu očetu privajati petič-ne goste. Tem so nato pridejali v vino uspavalno sredstvo, jih oropali in nato odnesli na zrak, da so se po daljšem času zopet zavedli. Očividno pa ta »obrt« ni dovolj nesla, zato se je Kula s svojim bratom spravila na ubijanje šoferjev. Najela sta avtomobil in se peljala iz mesta na sprehod. Ko je bila prilika ugodna, se je brat vrgel na nič hudega slutečega šoferja in ga je tako dolgo držal, da ga je sestra 7, revolverjem ustrelila. Dosedaj so ji dokazali tri umore, pri črtrtem so ji prišli na sled. Ranjenemu šoferju se je posrečilo, da je pobegnil, nakar je na policiji precej natančno opisal morilko. Kljub temu se je pa aretacija le slučajno posrečila. Stanovala je pri neki prijateljici, kjer je ponoči v spanju govorila vse mogoče stvari. Prijateljica je postala radovedna in je Kulo toliko časa obdelovala, da ji je »pod pečatom molčečnosti« zaupala en umor. Kmalu nato sta se pa ženski radi neke malenkosti sprli. Da bi se maščevala, je prijateljica ovadila Kulo policiji. Kula pa je bila še urnejša in je izginila. Policija ji je prišla na sled še le potem, ko je Kula s svojim bratom hotela izropati svoje službodajavce. Kuli se je sicer posrečilo, da je ukradla 80.000 drahem, se nanovo oblekla in preselila v neki hotel, policija pa je medtem aretirala njenega brata, ki je končno izdal skrivališče svoje sestre.
Igralka maščuje čast Amerike
Znana ameriška gledal, igralka Liliam Foster je nedavno nastopila v londonskem gledališču in sicer v igri »Conscience«. Gledališki kritik Hannen Swaffer pa ni bil z njenim nastopom nič kaj zadovoljen in je v kritiki napisal: »Po besedilu umori mož svojo ženo, ker jo je želel rešiti sramotnega živ-
Strali Diisseldorfa. Slika na levi nam kaže, kako ljudje berejo tiralico za neznanim morilcem, na desni pa je naslikana petletna Gertrud Alberman, zadnja morilčeva žrtev.
Sir Robert Vansittart, novoimenovani državni podtajnik v angleškem zunanjem uradu in dosedanji diplomatični svetovalec ministrskega predsednika Macdonalda.
ljenja. Jaz pa mislim, da je to storil radi njenega afektiranega otročjega glasu, ki me spominja na glasove nekega igralca, ki je govoril s trebuhom.« Nekaj dni nato je kritik sedel v nekem hotelu pri kosilu, ko je vstopila gospa Foster. Šla je naravnost k njegovi mizi in vprašala: »Gospod Svvaffer, ne?... Ali me več ne poznate?« Swaffer je odgovoril, da še ni imel časti, da bi ji bil predstavljen. Nato igralka: »Mislila sem, da me boste takoj spoznali, namreč po mojem glasu, ki se vam zdi tako strašen ...« Svvaffer se je opravičil z besedami, da pozna toliko ljudi in da vsaki dan srečava nove ljudi, tako da lahko pozabi. »Tako,« je rekla gospa Forster, »se Vam bom pa še enkrat predstavila. Jaz sem Liliam Forster!... Poklon, ki ste mi ga napravili, Vam boni vrnila na ameriški način!« Pri teh besedah je prisolila kritiku krepko zaušnico. Nato je zakričala: »To samo za to, ker sem Američanka!« S\vaffer je poklical natakarja in mu ukazal, naj gospo odpelje proč. Ta je pa vnovič navalila na kritika in mu z besedami: »To v imenu vseh Američanov!« prisolila še eno zaušnico. Nato je mirno zapustila dvorano.
Morganovo darilo
Pierpont Morgan je presenetil vlado Zdra-ženih držav z uprav kneževskim darilom: dal ji je brezplačno na razpolago svojo razkošno ladjo »Corsair« za znanstvena raaiskavanja na morju. Spočetka so bili v mornariškem ministrstvu zelo veseli tega darila. Tu se je pa oglasil državni tajnik za trgovino in opozoril na malenkost, da bodo vzdrževalni stroški do-larsko-kraljeve ladje požrli na leto najmanj 100.000 dolarjev. Šlo je tedaj za presneto drago darilo. V tem spoznanju so že preudarjali, če ne bi raje ladje odklonili, da bi na <a način prihranili letno blizu šest milijonov dinarjev. Državni tajnik za trgovino je stavil posredovalni predlog: Če je Morgan ladjo daroval, naj bi njegovi dolarski tovariši prevzeli vzdrževalne stroške. Zakaj prvič imajo več denarja kakor država sama, drugič pa je temeljita raziskava morja v njihovem lastnem interesu. —- Čisto mogoče je, da se bodo gospodje dolarski kralji odločili za to malo žrtev. Saj morajo vendar dobro poznati morja, po katerih se vozijo s svojimi po dva do tri milijone dolarjev vrednimi ladjami.
Kapre: :.Da, da, Dunaj, to ti je mesto. Velika gledališča, široke ulice, sijajne prodajalne ...«
Pavel: »Kdaj pa si bil tam?«
Kapre: »Jaz nikoli, ampak moj stari oče je nekoč nameraval iti.«
19
f očmi
N
fes*
K®!«*
s o »
_ -J^J iSJotP
j «h wm
.SeflCuS
»Upajmo, da sc ne bo!...
Pred nekaj dnevi som bil v njegovem uradu, da odideva skupaj nakupovat raznih stvari za ,Staro Rakovico'.;:
Pa menda ne loncev?*;;
Vi ste okrutni, gospodična!... Vstopil sem torej malo pred četrto uro v pisarno. Roger se je baš odpravljal domov... Mala strojepiska, sladka kakor srček, mu je pomagala obleči površnik ... druga mu je sila ljubeznivo popravljala samoveznico, ki ni bila — tako je izgledalo — točno na svojem mestu ... tretja mu je uslužno prinesla klobuk in paličico...
In on, kako se je obnašal?;'
" On? ... se je smehljal... Držal se je kakor mlad harambaša, ki se mu ta uslužnost zdi nekaj naravnega!...
»Tako se zgodi, da nekega lepega dne postanejo najboljši mladeniči žrtve takih lilik!... je vzkliknila teta Cecilija, ki se je naposled vendar zgražala.
»Da.... videl sem že mnogo takih primerov...«
»Mnogo?«
>Dovolj, da se v človeku zbudi bojazen.
»Evo, zato tudi ponavljam pri vsaki priliki materam, ki imajo sinove: Motrite vendar z bistrimi očmi!... Bodite previdne!... Zbirajte okrog svojih sinov taka dekleta, ki so vredna Vaših otrok, godna za možitev, to se pravi da so v dostojnem položaju, primerna po naobrazbi in verna svoji veri i
»Pametno!... Ker je že ženska neizogibna. -
Neizogibna!.. .c je povzela teta Cecilija užaljena ... »Vi ste rekli: neizogibna? Toda pomislite, gospod voditelj, da je vendar ljubi Bog ustvaril tudi nas, uboge ženske! :
»Da ... Toda potem je prišel hudobec ...«
Ampak prav tako tudi k moškemu ...«
Nedvomno! ... Vendarle se mi vse dozdeva —<:
Pozor! :
O, saj pazim! ... Vendarle se mi torej dozdeva, da je postopal hudobec pri ženskah po latinskem izreku: Corruptio optimi pessima... (Poguba najboljšega je najslabša). :
Kaj to pomeni?«
Če se kaj izvrstnega pokvari, postane hujše od najslabšega...
Izvrstno ... to smo seveda me ženske? ... Lep kompliment, da nam vse ostalo naprtite ..
In teta Cecilija se je veselo premaknila na svojem naslanjaču ter zagrozila s prstom:
Ali, gospod voditelj!... Že vidim, da bova ta mesec v medsebojnem boju zlomila mnogotero kopje. 0 ljudeh imam namreč precej drugačno mnenje kot Vi. Za svoj del bi dejala, da sc mi zdijo moški sebični ... brez širokega razmaha ... brez poleta. Nam ženskam je pa požrtvovalnost malone prirojena ... Kaj neki bi počeli moški... in tudi vi duhovni, brez nas? ... Prav kmalu bi Vam bil neznosen dolgčas na svetu, če bi bili na njem sami moški. Da, da, lc pomeniva se o tem! ... Kajne, prav posebno zabaven bi bil planet, če bi prebivali na njem sami gospodje... Pojdite, gospod voditelj, ali se Vam, nc zdi, da napak gledate? Še naš Gospod je imel svete žene okrog sebe!...«
Ampak avete !<
Tu je moral gospod voditelj prekiniti svoj odgovor, kajti tisti hip je Rolanda odprla vrtna vrata.
In kakor da jc zaslutil njen povratek, je isti hip Roger Maude vstopil v salon.
»Torej kako ste se odločili?« jc vprašal.
»O, še nič!... je odgovorila teta Cecilija. »Gospod voditelj me je izpraševal... in pogovarjala sva se povsem druge stvari.«
»Ali ne smemo izvedeti, kaj?« je vzkliknila Rolanda z otroško kretnjo.
Teta Cecilija se je obotavljala ...
»Seveda...« in s poudarkom vsakega zloga, je rekla: .. Pogovarjala sva se o zakonu____«
Tedaj se je Roger Maude ozrl v Rolando, Rolanda pa je pogledala svojo teto.
In mlada dvojica je zardela ... globoko zardela ... kakor da je ona nenadoma razumela misel, ki je navdajala njega.
XIV. poglavje.
Zadrega ni trajala dolgo, kajti vstopila jc FUo-mela z velikim zvrhanim krožnikom ...
Videla je vstopiti gospoda in, ker se je razgovor zavlekel, se ji je zdelo primerno pripraviti čaj, kremo, maslo in sladkarije.
Gospod voditelj se je sicer branil... toda čaj jc prijetno dišal, maslo je bilo sveže, mleko z debelo smetano in pecivo je bilo domače.
Med tem ko je mazala teta Cecilija sirovo maslo na pevico, je skušala "navezati pogovor na vprašanje gospoda voditelja:
Če sem 'prav razumela, nameravate napraviti dolg izlet po otoku .. ,x
TOVARNA TESTENIN »PEKATETE«, družba z o. z. v Ljubljani, naznanja preSužno vest, da j<r po daljšem bolehanju nenadoma umrl njen šef in družabnik, gospod
Pogreb velezaslužnega pokojnika se bo vršil v sredo dne 20. novembra ob 15.30 uri od doma žalosti, Sv. Petra cesta št. 66, na poltopališče k Sv. Križu. Ohranimo mu časten spomin.
Ljubljana, dne 18. novembra 1929.
Gospodarstvo
■ ■ ■., <-•. > $ trgovinske pogodbe
n6 VdJeVrinaSa ista številk«jtifig"- J£ 20(1 bo z Lotonsko, zaključeno 18. okt.	v
K ratifikaciji listine l»a so se »^Mg^ oktobru v Rigi. Pogodb, Be vsebuje nikakA teru nih izprememb - *a3a trgovina z » s °ž ve v znatna: 1. 1028. je znašal i^ ^proizvodi), Letonsko 680 kg za 16.2001 Din 0e » V m9 uvoz iz Letonske pa 18 kg, za 800 D m. v (prva polovica izvoza v Letonsko m ■>"<>. t
letonski uvoz k nam znašal ze 2335 um tnr®
1 POlE^ovS" vlada je --di nove tarife od^ vedala vse trgovinske l«?^®^)	9
(Jugoslovmiska pogodba je u 1.
Krediti Agrarne
*tnST«Me ^ki o" bipote-
Sjrtfil-"S «uWi obrok delnic do
'"Dohodki carinarnic. Belgrad ia no^ AA. V
prvi tretjini meseca novemb« dohodkov v BgJ ^v Z^vniUu ,8- v SkJplju 16 v SplUu l i skupaj 41.1 Dohodkov
v Belgrad«. Montana, akc dr v Belgradu, kapital 1 milj. Din; rok traja od 12 do 21. nov. in se plača 40 Din za delnic.
Nova tvornica v Srbiji. V Jasenovcu ob javi je Prometna zadruga ustanovila tovarno ver.g m
železnine.	ministrstvu je imenovana
komisija za pregled proge Prokuplje-Pločnlk-
KUrŠ7ašf' perutninarstvo. ,.Poljoprivredni gl^ nik« ki izhaja v Novem Sadu, je posebno številko z dne 15 t. m. posvetil perptninarstvu. Upošteva-ne ^ tudi slovenske rnzniere. Napisal, je izredno zanimiv članek tudi ga. grofica,Herbersehi « Velenja, ki ima največje odgajališce za sUjersko-zagorsko pasmo in daje dober razplodni inaterijal.
'^f^TSZ emitirati novih deL nic! Ogromni padec tečajev na nevvyortki borzi je onemogočit mnogoštevilne emisije novih delnic. -Tako fe skupina Giannini, ki je prevzela Blaira hotela zvišati glavnico svoje najvažnejše družbe od 225 na 250 milj. dolarjev (Transamerica Corporation) z izdajo 1 milj. novih delnic po 25 dolarjev Kupcem bi omogočilo nabavo do 10 mesečnih obrokov po 6 dolarjev (skupno 60 dolarjev), borzni tečaj 51; svojčas, sedaj pa je padel na 40 dotar-jev in zato emisija ni mogoča. G ianiuni kontrolira sledeča podjetja: Bank of America, Bank of Italy, Sr ^ America BanUamerika - Bla.r Coro itd. v večini ameriških zveznih dižav
Kje je zlato? Dne 30. junija t 1. so imele evropske notne banke 19.204 miljone mark zlata, Unija pa 18.154 milj. mark. V tretjem četrtletju 1920 pa so se evropski zakladi zlata zvišali na 19 651 mili. mark in sicer največ v Franciji (za ca. 460 milj. mark) ua 6483 milj. mark, v glavnem je prišlo zlato te Anglije, katere zlati zaklad se je Tmanišal za 550 milj. mark. Nemški zlati zaklad se Je povečal za 300 milj. mark na 2278 milj., ruski na za 162 milj. Zlati zaklad Unije se je povečal za o jo milj mark na 18.365 milj. mark. od tega se je uvozilo iz Argentinije 120 milj. mark.
>'ov predsednik NiederSsterreicbische Es-comrle. Tudi v našem gospodarstvu znani pod-nredsednilc »Niederoster. Escomptegesellsehaft« Maxime Krasanv-Krasien, bančni strokovnjak, je bil Izvoljen za predsednika te velike dunajske
aD Amerika kupuje Evropo. Iz »Chicago Tribune'- jo prišla v liste vest, da si je General motors pridobila odločilen vpliv v francoskih avtomobilskih tvornicah Citroen in Peugeot. S tem postane G. M. največji interesent Evrope in sveta, saj ima mnogo delnic Opel-tvornic in Fiata.
Znižanje diskonta ▼ Holandiji. Nizozemska banka je znižala diskont od 5 na 4'A%.
Borza
Dne 18. novembra 1929. DENAR
uo.izni tečaji so nadalje popustili. Promet w bil prav znaten zlasti v devizah Curih in London. V vseh zaključnih devizah je intervenirala
Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2280 bi., Berlin 1350.25-1353.25 (1351.75) Bruselj 790.80 bi., Budimpešta 989.15 bi., Curili 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 793.54-790.54 (795.04), London 275.23-276.03 (275.63), Newyork 56.31-56.51 (56.41), Pariz 222.63 bi., Praga 167.11 -167.01 (167.51), Trst 295.73 bi.
Zagreb Amsterdam 2278—2284, Budimpešta 987 65 -990.65. Berlin 1350.25-1853.25, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 703.57—796.57, London 275 23—276.03, Newyork 56.31—56.51, Pariz 221.63 -"23 63 Praga 167.11-167.91, Trst 294.68-206.68.
Belgrad. Amsterdam 22.78—22.84, Berlin 1350 25—1353.25, Bruselj 78.93—79.23, Budimpešta 987 50—990.65, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 70S 5—796.5, London 075.23—976.03, Ne\vyork 56 31-56.51, Pariz 221.63 -223.63., Praga 167.11— 167.01, Milan 294.60-296.60.
Curih. Belgrad 9.1265. Berlin 123.29, Budimpešta 9015, Bukarešt 3 08125, Dunaj 72.54, London "51475, Madrid 72.50. Newyork 515.6725, Pariz 20.3025, Praga 15.2775, Sofija 3.7175, Trst 26.985,
Varšava 57.825.
Dinar liotira: na Dunaju (deviza) 12.5825, (valuta) 12.525; v Londonu, Ne\vyorku ia Pragi ne-izpremenjeno.
VREDNOSTNI PAPtRB
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 123 den. PraStediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den.,
Ruše 250 - 260.	„ J ... .Jn
Zagreh Drž. pap vojna škoda ar. 440—443, kaša 440-443. termini: XII. 444- 447, I. 417.50-
419 (416—417, 420), 7% inv. pos. 85.25—86, agrari 52.50— 53 (52.5). Bančni pap.: lliiK) 200-201 (202, 201.50. 200), Poljo 16 -17), Brv. R0 d., Kred. 94 d., ,Iu"0 83- 84, Ljublj. kred. 123 den., Medjun. 56.50, 1'rašted, 905-010. Srpska 157 d., Zem. 129—131
(120), Kat. 32 d., Obrtna 36 d., Etno 164 d. Ind. pap.: Guttmann 185—100, Slavonia 150 d., Slavex 0-1 d., Drava 320—860, feečerana 880—390 (370— 375, 380), Osj. Ijev. 210-220, Brod. vag. 140—150, Union 145 bi., Isls 19 d., Ragusea 430-440 (430-435), Trbovlje 452.50-460, Vevče 132 d., Nar. šum. 40 d., Piv. Sar. 160-170. Nar. mlin. 20 d., Oceania 180 d., Jadr. plov. 525 d., Danica 115 d.
Dunaj. Don. sav. jadr. 83.10, \Viener Bank-vereiu 21.50, Creditanslalt 52, Escomptege« 170, Union 24.40, Aussiger Chemische 218, Mundus 108, Alpine 34.10, Trboveljska 56.10, Kranj. ind. 30, Rima Murany 10150.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 11 vagonov bukovih drv in 2 vagona bukovih neobrob-ljenih plohov. Tendenca neizpremenjena.
Eksekutivna prodaja: 153 m3 prost m. (7 vag.) hrastovih drv 1 m. 20% okroglih, ol:roglice na koncu žagane 20%, fko vag. parit. Trbovlje 128.50 dinarjev.
Žito
Preokret, ki je nastal na Mkaškem žitnem trgu v soboto, je povzročil tudi pri nas močno izboljšanje položaja Zlasti pa so znižanja voznin v eksportnili relacijah močno vplivala na porast cen. (''asu primerno suha koruza se je danes trgovala v Novem Sadu gladko po 120, torej za 5—7K- para dražje kot v solioto. Umetno sušena koruza je takisto poskočila 2'A— 5 para, enako tudi pšenica, katere je izpod 187.50 skoro nemogoče dobiti. Pri čvrsti situaciji je postala tudi kupčija nekoliko živahnejša in promet se je znatno izboljšal.
Zaključeno je bilo: 1 vagon pšenice, 1 vagon koruze. Tendenca neizpremenjena.
V	Ljubljani so nolacite neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica bnč. 177.50—182.50. ban.
175—180, sr. 177.50—82.50, oves bnč. 140—142, koruza bač. garant. 107.50—112.50. bač. nova 100— XII. in 1. 112.5—117.5, ladja Dunav 130.50 IV. 132.50-137.50, suha 130—135, ječmen bač. 120-125, moka 0 g 290-300, št. 2 265—275, št. 5 235—245, št. 6 190—200. št. 7 150—160, št. 8 112.50-117.50. otrobi bnč. 97.50—102.50, krompir beli 55—60. Tendenca prijazna. Promet: 28 vagonov pšenice, 1 vag. ovsa, 34 koruze, 2 ječmena, 8 moke.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica: marec 28.50—23.76. zaklj. 23.74—23.75; maj 24.18 do 24.45, zaklj. 24.44—24.45; rž: marec 16.86—16.88, 16.86; maj 17.40; koruza: maj 16.60 do 1676. zaklj. 16.76—16.78; koruza tranzit maj zaklj. 16.42.
Živina
V	Milanu je bilo v petek r -*iiih 330 zaklanih jugoslovanskih telet jk> 7—7."<» lire za kg žive teže.
Dunajski živinski seem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsltv & Co„ Dunaj.) Danes je bilo pripeljanih na prosti trg 2060 glav živine, na Icontu-mačni trg pa 1092 glav živine. Iz Jugoslavije je bilo pripeljanih 201 glav. Na prostem trgu je bilo 1181 volov, 428 bikov, 454 krav in 2 bivola. Cene za vole najboljše vrste 2.16—2.30, I. 1.70—2.00, II. 1.30—1.60, III. 1.00—1,20, za krave najboljše vrsle 1.50, I. 1.30-1.45, II. 1.00-L10, za bike. 1.20 do 1.60, za klavno živino 0.60— 0.80. Cene so v splošnem padle za 5 grošev.
Hmelj
žiitcc, ČSH. Nakupovanje na deželi se nadaljuje. Promet znaša 100—250 stolov. Tu se mudijo zastopniki neke jugoslovanske velepivovarne (Sarajevo, Zagreb?), ki vsako leto kupi 500—600 slo-tov na deželi. Cene. so neizpremenjene. V sredo pa je bila prodana 1 bala madjnrskega tranzitnega hmelja 1928 za 10 Kč.
Nlirnberg, Nemčija. Za srednji in slabi hmelj ni zanimanja. Cena za štajersko srednje blago je 35— 40 mark, za prima bačko blago 40 mark.
Bruselj, Belgija, »Saazer ilopfen- und Brauer-zeitung« piše: V prvih 8 mesecih t. 1. je znašal uvoz hmelja v Belgijo 1503 tono napram 1960 tonam lani. Največ uvoza pride iz Nemčije: letos 635 ton (lani v prvih 8 mes. 538 ton), iz ČSR 270 (200) ton, iz .1 u gos Ia v i j e 185 (131) ton in iz Francije 253 (344) ton. Cene, ki so bile v začetku sezone visoke 2000—8000 frankov, so padle sedaj za jugoslovansko blago od 500 frankov navzgor (najboljše češko blago od 880 frankov dalje). Belgija je letos pridelala veliko hmelja.
U/agner: Valkira
K jiremieri v ljubljanski operi dne 17. t. m.
Za naše razmere je uprizoritev >Vnlkire< izreden dogodek, žalibog. Leta 1870. je bila opera izdana, danes šele jo čujemo pri nas In jo imamo za izreden dogodek. Bila je topot prvič izvajana, Culi bi vendar že enkrat radi cel »Prstan Nibelungov«, Siegfrieda« itd., toda... nekako beraške provin-cialno so naše razmere in v našem Gledališkem listu je še danes, leta 1920 mogoč stavek: »Danes je Wagnerjevo vprašanje že lrolilcor toliko rešeno...« itd. Za kogar še danes ni povsem rešeno, ta ga ne bo rešil do sodnjega dne ...
Svet je namreč Ze davno, najmanj pred pol stoletjem prekoračil Wagnerjev višek, ga je do danes že popolnoma Izčrpal in danes gre borba za Io, da se Izneblmo Wagnerja. Zakaj vse to, kar nam je povedal Wagner, je danes že jiremagano stališče: čustvena interpretacija drame, slikarski način ilustracije itd, danes smo preko tega.
Tako je naša publika občutila >Valkiroc za dolgočasno, zakaj želi si pravih kinematografskih efektov, moritev v masi itd, kar pa pri čustvenem človeku romantike, kakršen je Wagner, ne najdeš. Ne govorim o inteligentni publiki, marveč o oni, ki se je šolala pri naši opereti.
Gre za tonsko slikanje naravnih pojavov, čustev itd, in danes smo Wagnerju odoleli. Lirike in tragike ne razumemo več, zatorej nam je Wagner premagano stališče... In vendar sem Cul med odmorom govoriti ljudi, kako jih muzika ovira, da ue slišijo teksta! Za takšno publiko, oprostile, je škoda truda!
Poročati imam o vtisih premiere.
G. Polič, ravnatelj opere ie zavzel v prvem dejanju napram VVagnerju s-deliknlno-c stališče kakor ga je vajen od Mozarta. Bilo je pa stališče le predelikatno. zakaj niti partiturnik not nismo čuli iz orkestra. V drugem in tretjem dejanju pa je Polič vendarle pokazal, kaka je partitura in tedaj srno se divili inteligenci orkestra, ki je prinesel vse, kar narekajo note in še več, kar nareka umetniško. G. M a r č e c kot Siegmund je dobil zlasti v prvem dejanju ogromen "las, ki je bil presenetljivo v prid opernemu efektu. Izgovorjava sijajna, niuzikalitela vzorna. Ilunding — Križaj neoporečen, sijajen v svoji vlogi, \Votan — Primožič, preveč baročno patetičen, Sieglindi je vloga pri-stojala, ker ni imela veliko občutja. Brunkildi ge. K a v č n i k o v i gre velika čast v vseh ozirili, zakaj glasovno kakor igralski je bila svoji viogi povsem dorastla. Posebno v zadnjem dejanju je delala umetniške čudeže. Omeniti imam še Krlko — Štagljar-Kogejevo, reči pa moram, da Valkire v zadnjem dejanju skoro niso imele dovolj glasu, če izvzamem Poličevo. Režiser je imel pri tej operi težko nalogo: opremiti z mimiko dolge scene, pri kaierih je moral intimno prisluškovali glasbi in ustvarili iz glasbe" nekaj, kar v tekstu iu navodilih ni bilo pisano. Inscenator V a v potic je v danih razmerah — Valkira je sicer luksus — storil svoje. Več po reprizi.
Valkira je uspela, tudi z našimi skromnimi sredstvi. Tista publika, ki se je pri tem dolgočasila, pa naj gre drugič rajši v kinematograf.
Ljubljanska opera t Beneška noč
Dne 13. nov. .ie bila premiera J. StrauUove operete Beneška noč-, nastale 1. 1883. Zal, sem bil puiipisani tedaj zadržan, pa poročam o reprizi, ki je bila dne 16. t. m. Snov stvari tvorijo ljubezenski zapetijajl in komične zamenjave, ki se na koncu lako rešijo, da je za zaljubljence prav. V ostalem se dejanje vrši v Benetkah o pustu, da je bolj pestro in zanimivo. Glasbe »kralja valčkov« ne bom popisoval, saj jo menda vsak pozna, to lahko, ušesu prijetno zibanje v melodijah in riimu — delo je nekaj predelal E. \Y". Komgold. Zasedba jo bila običajna operetna, pritegnili so zraven še g. Go-siiča, ki nima ne pevski ne igralski operetnega naturela in je samo škoda, če bi ga s takimi vlogami kvarili. ReEiral je g. Povhe. Mislim, da bi se dale opereie izvajali tupalam ludi v manj klovu-skeiu slilu.
Z vztrajno gojitvijo operete pri nas je opera vzgojila svojo specialno opere!no publiko, žalibog. Ta, kalcor sem videl, nima za glasbo nobenega smisla in ploska najbolj le surovi šali. Kriva pa je temu ludi izvedba operet pri uas, ker se ne izbirajo umetniško seiioznejše reči in ker se le tako izvajajo, da nimajo za glasboljuba posebne privlačnosti.
] Koristno bi bilo, naj bi se opereta pri na.s po moči zavrla, ali pa naj bi se začela seriozneje gojiti. — Kapelnik gospod Neffat je kot dirigent storil svojo dolžnost.	V.
Za ali proti?
Za ustanovitev državnega podtajuištva za šport
Med tem ko čitamo po naših časopisih izjava proti športu, grade po sosednih državah stadione, ki stanejo ogromne vsote, ustanavljajo visoke bolo za fizično kulturo. Imenujejo se posebna ministrstva in sekretarijati, da se omogoči čim tesnejše sodelovanje športnih organizacij s faktorji, ki vodijo državo. Proti športu se izjavljajo pri nas največ oni, ki bistva športa sploh ne poznajo. Poznajo pa šport samo z ulice, kjer vidijo mladino divjati. No in ravno tako divjanje po ulicah je nujna posledica naredb in odredb, ki šport zabranjujejo. Dajte mladini prostost in dovolj športnih igrišč, pr bodo ulice takoj proste. Tako pa mladina ne sme v klube, kjer je pod strogim nadzorstvom. Zato pa divja po ulicah. In tako divjanje je samoobsebi umljivii škodljivo zdravju. Iz takih izjav se pa jasno očituje, da je šport zadeva celokupnosti, to jo naroda in države in mu je treba posvečati tudi večjo pažnjo. Nujna potreba je, da se za šport zainteresirajo krogi, ki vodijo narod, kajti uspešno in koristno delovanje športnih organizacij je mogoče samo v čim ožji zvezi z državnimi ustanova« mi. Organizirati šport na tej podlagi jo iskrena želja vseh pravih športnikov, ki desetletja nesebično delujejo za procvit športa
Skoro vse države Evrope propagirajo in podpirajo šport, ustanavljajo se celo ministrstva in sekretarijati, ki imajo izključno namen podpirati iu propagirati šport. V ta namen se žrtvujejo naravnost ogromne vsote. Vsem pa predujačita v Evropi Nemčija in Madjarska. Tudi našim športnikom je znana berlinska visoka šola, saj so jo obiskovali naši Orli, Ilirija ima trenerja, absolventu 1c sole. Kakšno moč ima madjarska vlada na sporine organizacije, smo videli, ko se je sklenil sjiortui mir med J. N. S. in Madjari. Pa je prišel sekretarijat za telesno kulturo ln vztraja na malenkostih, ki so za Madjare nacionalnega pomena, in z rednimi od-nošaji se radi tega ne more pričeti. Radi tega imajo Madjari več škode kot mi, pa vseeno vztrajajo. Tudi jo znano koliko žrtvuje kulturno tako zaostala Turčija za šport. No in naša sosedu Bolgarska! Koliko bolgarska vlada žrtvuje za šport. Seveda so pa uspehi tudi pri Bolgarih vidni. Spomnimo samo na Balkansko Ollmpijado v Atenah, kjer smo pogoreli, ker ni bilo pravočasno pomoči od strani vlade. Pa uspehi bolgarskih nogometnih moštev, za katera se pred kratkim sploh nt vedelo, da obstojajo. Kakšno vsote slavljajo vlade (Francija) v proračune Naštevali bi lahko še dalje.
Sedaj pa prihaja iz Češke vest, da bo država gradila šolo za fizično kulturo, poleg te šole pa ogromen stadion, v katerem bodo gojenci gojili šport tudi praktično In ta Češka, ki prednjači celemu svetu s svojimi telovadnimi organizacijami. Saj je znano vsem, da so Čehi s svojimi nogometnimi moštvi pred vojno opozarjali ostalo naroda na češko.
Kako je pa pri nas. Omenili smo že razne izjave, objave, naredbe in odredbe. Vse se nanašajo na pretirano gojenje športa, proti kateremu sme tudi mi. Ker je pa šport kot smo dejali, ravno radi teh izjav postal vidna zadeva celokupnosti, je potrebno tudi pri nas čem ožje sodelovanje odgovornih činiteljev z vrhovnimi športnimi forumi. Težave, 8 katerimi se bore J. N. S, J. L. A. S, kadar treba nastopati v inozemstvu in reprezentirati Jugoslavijo, se morajo prenehati. Ne sme se več dogoditi, da bo naša reprezentanen odšla na tekme s pomočjo tuje države. (Slučaj Balkanska Olimpi-jada.) Naravno za enkrat £e ne more biti govora, da bi se gradile na državne stroške šole za telesno kulturo. Potreba in celo nujna potreba je pa ustanoviti pri ministrstvu za socialno politiko ali pri prosvetnem ministrstvu sekretarijat, ki bi bil v zvezi z vrhovnimi športnimi forumi. Čim bi se ustanovil tak sekretarijat. bi naš šport krenil ua nova pota. Tak sekretarijat bi bil tudi prva etapi pri zgraditvi šole za telesno kulturo.
NEPROSTOVOLJNI KONEC NOGOMETNIH PRIREDITEV V MARIBORU.
Po dvomesečni zabrani igre I. S. S. K. Maribora od strani LNP je dobil prepoved igranja za dobo od 2 mesecev tudi SK Rapid in sicer od 18. t. m. naprej. Tako skrbi LNP za napredek nogometa v Mariboru. Pri Filipih ..
■>'t
SK Ilirija (iz tajništva). Prihodnja eeja načelstva se vrši v torek ob 20.30 v damskeni salonu kavarne Emona. Gg. načelniki sekcij se naprošajo pouoviio, da nemudoma urede uaraščajsko članarino. — Tajnik I.
Težkoatletska sekcija SK Ilirije. Dviganj' uteži, boks, rokoborba in jiu-jitsu. Treningi vsak ponedeljek in četrtek od 19. ure dalje v telovadnici srednje tehnične šole na Mirju. Novi člani sc sprejemajo istotam. — Načelnik sekcije.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrallcB VSO Din ali vsaka beaeda so par. Na!maa|il oglu • 3 Din. Oglaal nad »cvet vrstic sc ra£una|o vlit. Za odgovor znamko! Nu vprašanja brca znamke ne odgovarlamo I
Sedlarski pomočnik
mlad, išče službe. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 13.066.
Šofer
srednje starosti, samski, energičen, dela tudi sam, teli premeniti službo. — Cenj. ponudbe na upravo pod »Zvest« štev. 12.862.
iluzbodobe
Pekovskega učenca
kateri bi imel veselje do pekovske obrti, 15 let star in iz poštene hiše, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Franc Horvat - Cirkovce, pek.
Poslovodjo (-krnjo)
v trgovino z mešan, blagom, iščem za takoj. Prednost imajo, kdor ima obrt ali vsaj zadostno prakso. Reflektanti z dežele imajo prednost. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.032.
Pouk

šoferska šola
L obl. kono Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk in praktične vožnie
Dame!
Dame!
Pianist -inja
izvrsten za solo sviranje in sodelovanjem violine v kinematografu, se išče. Nastop takoj. - Ponudbe naj se pošljejo na »Balkan« kino, Šibenik.
Sposobnega delavca
ki zna popravljati čevlje, izdelane (šivane) na patent doppel-strojne, in se razume na strojno šivanje, sprejmem. — Šime Kuvač, trgovina usnja in čevljev, Šibenik.
Hlapca
Iščem k 1 konju. Plača po dogovoru. Opekarska cesta 34, Ljubljana.
Pekovski vajenec
se sprejme takoj z vso oskrbo v hiši. - Pekarna Strouhal, Sv. Jurij ob Taboru.
Učenca
loferih in revnih staršev sprejmeta v svojo trgovino z mešanim blagom M. F. Dolenšak, Polen-šak pri Ptuju.
Brezplačni krojni tečaj, večerni in popoldanski, za šivilje, nešivilje in uradnice, ki se želijo izobraziti v izdelovanju garderobe - priredi Zasebno krojno učilišče v Ljubljani, Stari trg 19 -dne 22. novembra. Ker je za tečaj določeno le gotovo število obiskovalcev, naj se interesentke čimprej prijavijo. Vpisovanje čez dan in zvečer od 6 do 8.
Stanovanja
Sobo
event. s hrano, oddam gospodični ozir. gospodu. Ilirska ulica 19/11, levo.
Prazno sobo
s posebnim vhodom, oddam. - Društvena ul. 27, Novi Vodmat.
Našim kupovalcem I
Engros zaloga za Jugoslavijo je bila ravnokar otvorjena. Vprašanja in naročila na
COLUMBIA
E CO. 1111
Zagreb, Gunduličeva ulica 7
Svila vseh vrst
kakor tudi TRPINOVO PLATNO po ceni se dobi v ThKSTILNtM BAZARJU, MARIBOR. Vetriniska ulico štev. 15
Stanovanje
sobo in kuhinjo, oddam s 1. decembrom. - Kos, Tržaška c., Stan in dom.
Hlapca
k dvema konjema iščem. Biti mora neoženjen, zanesljiv in trezen. Nastop službe takoj. Ponudbe na upravo pod štev. 13.041.
Učenko
pridno, iz poštene hiše, ki ima res veselje do trgovine, sprejmem. Štefan Šerbak, trgovec, Pameče pri Slovenjgradcu.
Kmečko dekle
pošteno in pridno, dobi stalno in dobro službo v trgovsko hišo na deželi. Znati mora nekaj kuhe, biti zanesljiva in zares pridna, ter opravljati vsa hišna dela. V hiši so tri osebe in je služba zelo lahka. Starost do 35 let, - Oglase na upravo »Slovenca« pod štev. 13.030.
Stanovanje
dveh sob, verande, kuhinje in pritiklin, elektrika, vodovod, parket, se odda s 1. decembrom. -Rožna dolina, cesta X. št. 23, pod »Streliščem«.

t MBlHfBIIVi 'WIIIIISi
Trgovina
dobro vpeljana, z mešanim blagom, z velikim skladiščem, na prometnem kraju na deželi, se odda s 1. jan. pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi Slov. št. 12.891.
Trgovino in pekarijo
lepi, na novo izdelani lokali, pri farni cerkvi in ob glavni cesti, oddam ugodno v najem. - Jože Javornik, Ig št. 34.
1000 dinarjev
Vam plača tovarna Ke-meny, Košice, če z Ria-Balzamom v treh dneh ne odpravite kurjih oči, 'bradavic itd. Lonček 10 j Din. predplačilo (v pis-j mu), 18 povzetje pošlje ' zastopnik R. Cotič, Ljubljana VII, Kamniška 10 a.
Prostori za skladišča
za glavnim kolodvorom se oddajo. Naslov se izve v upravi Slov. št. 13.069.
Lep trgovski lokal
oddam v najem z delnim inventarjem na prometnem prostoru pri cerkvi, v Zagorju ob Savi. Vprašanja na: Marija Miiller, Zagorje.
Visokopritlično hišo
lepo, s petimi sobami in (pritiklinami, z vsem kon-I fortom, s kletnim stano-ivanjem za hišnika, prodam na najlepši točki ob Celovški cesti v Šiški, z urejenim sadovnjakom in cvetličnjakom, s 1700 m2 sveta, katerega se lahko odproda. Natančen naslov se izve v upravi tega lista pod št. 12.806.
Družabnica
se sprejme starejša oseba v dobro idoče trgovsko podjetje na deželi. Potreben kapital 40—60.000 Din, ali pa se istotam sprejme ista v popolno dosmrtnO oskrbo tudi z manjšim kapitalom. Cenj. ponudbe na upravo Slovenca pod »Mala družina« št 12.890.
Župnik radio
proda za dvorano ali za gostilno, ker je za sobo preglasen, 5 (3 + 2) žarnic, za 2000 Din. Oglejte si ga v Gosposki ulici 4, II. nadstr., levo.
JtsimftKeroCd
•aiiboi št. 102 A.
Kupimo
Želod
vsako množino — kupuie Rudolf Keiner, Ljubljana, hotel Slon.
Preklic!
Podpisani naznanjam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi moja žena Marija naredila, kjerkoli si bodi. - Oskar Detela, Dobrava, Vintgar.
2o% kronske bone
kupi Pučka štediona i tu-ložni zavod d. d.. OsiieV Desatičina ul 21.
Želod
lipovo in javorjevo seme, vsako množino - plača po najvišji dnevni ceni FRUCTUS - Liubliana. Krekov trg 10/1.
Hrastove hlode
in hrastove plohe od 55 milimetrov debele napret kupuje stalno J. Pogač-nik. lesna industrija Škol-ja Loke {ob kolodvoru)
Kupi se
3000 kubičnih metrov
bukovih hlodov
premera od 30 v špici navzgor in od 2 m naprej dolžine, toleranca 20% od 25 v špici. Plačilo ob prejemu blaga. -Ponudbe naj sc dostavi na naslov: Lesna industrija in stolarna Viktor Tomšič ml., Teharje pri Celju.
Prodamo
Plinska peč
s 15 žarili, se proda za polovično ceno v kon-sumu, Kongresni trg 2.
Proda se:
železniške tračnice, 1 kotel, 1 velika dvoriščna vrata s stebri. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 12.803.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetiu nai mani 5 kg. . Potem čist belo gosie kg po 130 Did in čist beli puh kg po 300 Din. - L Brozovlč, Zagreb. Ilica 82.
Ca. 2000 kom. vreč
iz jute, cementnih, rabljenih, vsebine po 30 do 50 kjj, pripravnih za premog,! proda Ljudevit Sire, trg. v Kranju.
Nože
za ribanje zelja imam naprodaj. Opekarska c. 34, Ljubljana.
Obrt
Foto-Holynski
Ljubljana, Dunajska c. 6. Solidno delol Nizke cenel
Modistinja Anica Pubek, Šelenbur-gova ulica 6/1, nudi najcenejše in najlepše dam-ske klobuke že od 60 Din naprej. - Preoblikovanje 28 Din.
Vsakovrstno
po naivišiib cenah. CERNE. mvelif. Ljnbljaoa. VVollova ulica SL 3.
Original
IUTZ peči
Peči MONOLIT in EKONOMA
Velika zaloga I
ing. Guzelj, Ljlubijana VIK
Telefon "5252 Jernejeva c.5 lelelon ^252
Hrast
Prodam večjo količino prvovrstnega hrastovega lesa, posekanega in do voza spravljenega. Filip Skok, Kaplja vas, Sv. Pa vel pri Preboldu.
Krompir
lep, prebran, hribovsko blago - razpošilia vsako množino po najnižji dnevni ceni. Štefan Šerbak, trgovec, Pameče pri Slovenjgradcu,
Špecerija
Proda se takoj stara, vpeljana špecerijska trgovina 7. vso zalogo in inventarjem vred v Ljubljani. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Špecerija« št. 13.054.
Škornje
izdeluje po meri KOS, Tržaška cesta, Stan in dom.
Varču jte!
Veliko si prištedite na času in denarju, če si za bodočo hudo zimo nabavite dobro peč za kurjenje z žagovino. Krojači in šivilje! Za grejenje likalnika izdelujem posebne vrste -tudi za žagovino. Trgov : Zahtevajte ilustrovani en-gro cenik pri tvrdki Št. Lamut Vransko pri Celju izdelovanje štedilnikov in peči na debelo.
Cenj. damam in gospodom naznanjam, da sem svoj
modni salon
za izdelavo oblačil za dame in gospode preselil na Jurčičev trg štev. 2/1
Vsa dela se izvršujejo po najnovejši modi in pod mojim lastnim nadzorstvom. — Za cenjena naročila se priporoča
TEODOR KUNC
LJUBLJANA	Jurčičev trg št. 2, 1. nadstr.
Oblastveno lconcesionirana
Šoferska šola
I. GABERŠČIK, bivši komisar za Šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtimi in odprtimi avtomobili. Prih. redni tečaj se prične 2. dec. t. 1.
MIKLUVZ
je največji prijatelj
,Doko'
čevljev, ke so naj-trpežnejši, a tudi najcenejši. — V zalogi vseh vrst za odrasle in otroke.
PSeniCno moho
nH|boi]gib mlinov uodi unje-noje oletrgovino ilta Ine mlevskih udelkov
VOLK. LfuDltana
Resljeva ccsta 21
K Premog
in drva najboljše vrste dobavlja I. Pogačnik, Bohoričeva 5. Telefon 2059.
Talarje
birete, šemisete za veleč, duhovščino izdeluje Franc Himmelreich - Ljubljana, Pred škofijo 9-II. - Delo fino, cene nizke.
Priporoča se
delikatesna
trgovina in zajutrkovalnica J. BUZZOLIN1
Ljubljana, Lingarjeva ul.
(za škofijo).
fVORNICA
SlitPSPILJH
f. SOKLIC
MARIBOR Aleksandrova cesta 34
Beležne
Notes
KOLEDARJE
Žeone
L
nudi po najugodnejših cenah
tiskarna .SLOVENIJA* Wolfova1
Išče se samostojni preizkušeni
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma brat, gospod
ALBIN REISMAN
špediter
v ponedeljek dne 18. novembra 1929 ob 9 po živčnem napadu za vedno zatisnil svoje blage oči. _ Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo dne 20. novembra 1929 ob 15 iz mrtvašnice mestnega pokopališče v Pobrežju. — Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 23. novembra 1929 ob 7 zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru. Maribor, Chicago, dne 18. novembra 1929.
ROZA REISMAN, soproga. JOSIP in TOMAŽ REISMAN, brata — In vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Mariboru.
TKALSKI MOJSTER
za avtomatske statve za izdelavo surovih bombažnih tkanin (molino), ter samostojen in sposoben ŠLIHT - MOJSTER za šlihtanje molina Nastopiti moreta takoj. Pismene ponudbe s spričevali (prepisi) in pogoji naj se pošljejo preko Jugoslov. Rudoli M o s s e, Beograd — pod šifro »AUTOMAT 545«.
ezijska prodaja
novo prispelega zimskega blaga po izredno nizkih cenah. Kamgarni za moške_ obleke od 100 Din, razno sukno od 45 Din, doubl za zimske suknje od 125 Din, za ženske plašče od 45 Din, volneno blago za ženske obleke (130 cm široko) od 34 Din, različni kambriki, vsakovrstni barhenti in flanele od 9 Din, bela in rujava kontenina za rjuhe od 20 Din, koci od 120 Din dalje. Suknena obleka 3-10 m blaga ^^^ Iskana z vso dobro podlogo samo	mPmvh
Blago zanesljivo dobro, cene nizke, postrežba točna in solidna. Vsakdo nai se posluži ugodnega nakupa dobrih oblačil po nizkih cenah, in to v
manu fakturni trgovini Ivan Kos, družba z o. z., Sv. Petra cesta 23 :: Ljubljana :: Sv. Petra cesta 23
Oblastno konceslonirana
^Šoferska šola
O Gojko Pipenbacher
LJUBLJANA - Dunajska 15 - Pisarna: Putarjeva
t Otvoritev 2. novembra

it
99
Prešernova ulica številka 9, dvorišče
Diplomirani rudarski inženjer, jugoslovanski državljan z večletno prakso na rudi in premogu. *	se sprejme kot
obraM
na obrat v Sloveniji. Ponudbe na upravo lista pod štev. 13.038.
Izrada124.000komada „6% obveznica za finansijsku likvidaciju oiteta za beglučke zemlje u Bosni i Hercegovini"
Na osnovu člana 94. Zakona o državnom računovodstvu, a prema rešenju Gospodina Mini stra Finansija D. Br. 45.430 od 14. novembra 1929. godine održače se u Odeljenju državnih dugova Ministarstva Finansija (Bosanska ulica Br. 70 Soba Br. 20) druga, naknadna, javna, ofertalna licitacija sa skračenim rokom na dan 30. novembra 1929. godine u 11 časova pre podne za izradu 110.000 komada »6% obveznica za finansijsku likvidaciju ošteta za beglučke zemlje u Bosni i Hercegovini« sa oznakom serija i brojeva i 14,000 komada rezervnih blanketa istih obveznica bez serija brojeva.
Ponude se primaju najdalje do 11 časova prt podne označenog dana.
Kaucija propisana po čl. 88. Zakona o držav, nom računovodstvu ima se položiti blagajni Ode-ljenja državnih dugova najdalje do 10 časova na dan licitacije 30. novembra 1929, godine. Kaucija za državljane Kraljevine Jugoslavije je 5%, a za strane 10% i prilaže se prema sumi od dinara 150.000, a po svršenoj licitaciji prema iziiciiiranoj sumi.
Pravo učestvovanja imaju samo domača pre-duzeča u Kraljevini Jugoslaviji.
Ponuda mora biti u zapečačenom kovertu sa adresom: »Ponuda za izradu« 6% obveznica zi finansijsku likvidaciju ošteta za beglučke zemlje u Bosni i Hercegovini.
Ponuda mora biti propisno taksirana.
Ova licitacija odnosi se samo na izradu -štampanje — obveznica pošto če potrebnu hartiju Odeljenje državnih dugova staviti na raspoloženje.
Uslovi za ovu licitaciju mogu se videti v Odeljenju državnih dugova (soba br. 5) za vreme kancelariskog rada.
Iz Odeljenja državnih dugova
D. Br. 45.430 od 14. novembra 1929 godine.
Ali sle že poravnali naročnino?
Zahvala
Povodom smrti našega nepozabnega soproga, skrbnega in dobrega očeta, strica in
tasta, gospoda
Franca Murmka
izrekamo vsem za izraze iskrenega sočutja najtoplejšo zahvalo. Vsem, ki so ga obiskovali in tolažili za časa njegove težke bolezni, posebno i. g. patru Norbertu, naj Bog plača.
Nadalje se zahvaljujemo prečastiti duhovščini in vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti,
Maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marije Pomagaj na Brezjah.
Brezje, dne 16. novembra 1929.
Žalujoči ostali.
Danes se je preselil moj srčnoljubljeni, nad vse dobri soprog, gospod
Franc Greti
prokurist Kreditnega zavoda in rez. kapet. II. ki.
v boljšo večnost,	...	.
Pogreb dragega bo v torek, dne 19. novembra 1929 ob pol 4 iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 18, novembra 1929.
Globoko žalujoča Cirila Greif roj. Schiffrer in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
+
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Matija Bolničar
industrijalec
v ponedeljek, dne 18, novembra po daljšem bolehanju nenadoma v Kranju preminul.
Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje iz Kranja v Ljubljano in se položi v mrtvašnici pri Sv. Krištofu na mrtvaški oder, odkoder se bo vršil pogreb v sredo, dne 20. novembra ob popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 18. novembra 1929.
Joško, sin. Zorica poroč. Janušic, Milica poroč. Vo-denlie, Katica poroč. Lapajne, Marica, hčere. Vekosluv in Ignacij Delničar, brata. Ivana Pečnik roj. Dolničar, sestra. Vladimir Janušic, bančni uradnik, Dušan Vo-denlic, artil. poručnik, ing. Cveto Lapajne, zetje.
Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
		
		ji' .*''

wm>,

UPRAVNI SVET IN RAVNATELJSTVO KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI javljata pretužno vest o smrti gospoda
Franja Greif a
prokurista Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo
ki je danes po dolgi in mučni bolezni preminul.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v torek, dne 19. novembra t. 1. ob pol štirih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Preminulemu, kateri je zastavil vse svoje sile v prid zavoda, ohranimo časten in trajen spomin.
Ljubljana, dne 18. novembra 1929.
URADNIŠTVO KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI naznanja žalostno vest o smrti svojega dragega kolege, gospoda
Fran$a Greifa
prokurista Kreditnega zavoda zn trgovino in industrijo
ki je po dolgem in mučnem trpljenju danes preminul,
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v torek, dne 19. novembra t. 1. ob pol štirih popoldne iz splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Priljubljenega kolego ohranimo v častnem, trajnem spominu! Ljubljana, dne 18. novembra 1929.


l j
iftf P -h
S! 1
fe 1
mM
iipm
Umrla nam jc naša predraga
POLDKA
dijakinja drž. trgov, šole
po daljšem, mukepolnem trpljenju, ponovno previdena s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabne bo v torek, dne 19. novembra 1929 ob 2 popoldne izpred hiše žalosti, Stari trg 16, na pokopališče k Sv. Križu. — Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, 18. novembra 1929.
Žalujoča rodbina JELEN.
Zahvalo
Iskreno se zahvaljujem vsem prijateljem in znancem za izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi moje ljubljene in nepozabne mamice, gospe
losipina Terglav
Zahvaljujem se iskreno tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Lfnbljana, dne 19. novembra 1929.
Marija Terglav.
\
Rabite
nove čevlje?
Vaši pctefsii ceuljl s« za letos dourSili suojo službo.
Usojamo si Vam predložiti izbiro jesenske in zimske obutve za Vas in vso Vašo rodbino, Vrbu tega boste našli tu izbiro
potrebščin, ki bo povečala koristno uporabo Vaše obutve, ki jo pričakujete od nje.
Din 79'
Za najmlajše Vrsta 3671-60700
Izdelani iz finega boksa, lahni, na prstih široka oblika, ki ustreza vsem zahtevam nežne otroške noge.
Din 129 —
Malim princezam Vrsta 2843-60705
Lakasti čevlji na špango. Za malega ljubljenčka, primerni tudi za jeseu, ker se za dež in sneg nosijo s snežnimi čevlji.
Din 149 -
Eleganca tudi za dečke Vrsta 3633-40924
To je princip pri teh čevljih iz finega ruja-vega in črnega boksa na zadrgo. Gumijasta peta omogoči elastično hojo, gumijasti ulo-žek med podplatom varuje nogo proti vlagi.
Din 129
En par vzdrži za tri 3223-40808
Dečkom! Ni mogoče raztrgati njih podplata. Dobro izdelano goveje usnje, napo eno z rihjim oljem, po Iplat z In<iianom. Vzdrži gaženje blata in vsako drugo otroško zabavo, ako gornji del dnevno mažete z našim ribjim oljem.
Din 149
Za največjo gospodo * 3673-60922
Deški čevlji iz mehkega boksa, iz izrazito čvrsteea li.diiskega kipsa. Opremljeni so z gumijasto pet ., katera ni 'ako hitro uniflji-va kot usnju ta. Proti vlagi pa ščiti te čevlje gumijast okvir in gumijasti vložek med podplatom in gornjim delom čevlja.
Din 229
Vrsta 1845-60919
Iz najboljšega laka. udobni čevlji, za vsako priliko. Ista oblika in izdelava iz rinenega ali frne^a boksa izjemoma za Din 169"—.
Din 229-
Vrsta 1645-84955
Vedno moderni, vedno elegai tni ^evlji za izpiehod in iz et Vsaka učenka mor« dopolnili svojo toaleto s tem če l em. ki je kombiniran v barvan topus in siena.
Din 229
Vrsta 1645-84952
Priljubljeni čevlji /.a izprehode vseh dam, katere svoio toaleto uravnavajo o modnem journalu. Prednosl: mala n->ga, lepa kombinacija barv.
Din 229
Vrsta 3645-84955
Dovršena oblika športnega značaja. Nizka peta, široka španga, udobna fa-ona vzbuja pozornost ženskega šp .itnega sve a. Vaš športni kostum ali plaši' ne sme pogrešati takih čevljev.
Din 229
Prememba je življenje 6825-60962
Zamenjajte čevlj« s špango s čevlji na zadrgo. Z raznimi malimi izmenjavam si napravite prijetno življenje Ena takih malih izprememb je omenjava čevijev, katera sveži nog) in i aru je obutev. Ako se Vam skri je solnce, skrijte i evije s špango in obleci te poičevlje ua zadrgo.
Diif 229 -
9815-60305
Lakasti odprti čevelj za ples in družbo, povsod najbolj pr ljubljen. Enak čevelj iz črnega semiša za isto ceno.
Din
9845-60148
Iz najboljJega laka z diskre'no kombinacijo pod špaugo in moderno zaponko.
Din 229
Komteske 9645-80243
Vsak mesec nov model — to je načelo naše nove organi/aci'e. Ta model je eden zadnjih, izdelan u finega boksa v kombinaciji topak siena ali iz črnega semiša z lakom.
Din 229
9945-60105
Priljubljeni čevelj naših odjema'cev. Iz črnega prima laka izdelan v treh širinah. Istotak iz črnega ševroa izjemna cena Din 169"—
Din 229
f 845-60588
Udobni elegantni čevelj iz črnega laka; s kombinacijo prave kačje k> že stane tudi samo Din 229'-
Vložek iz plutovine
za čevlje se priporoča posebno za noge, ki se mnogo pole. Zvečer gn vzemite iz čevlja in porušite. Zelo koristen je posebno za gumi aste čevlje in meltonke. Varje čevlje kvarnega učinka znoja in noge mraza.
Din 269
Naš zadnji model Vrsta 9637-70964
S športnimi čevlji morate dopolniti Vašo garderobo. Ta model, izdelek, oblika iu cena so naš ponos.
Din 269
Vrsta 9837-60721
Solidni čevlji boljših gospodov iz najboljšega laka. črnega ali rmenega boksa, vse po isti ceni. — Vedno na zaloei v vseh dolžinah in širinah.
Din 269
Vrsta 3637-60922
Karakter moških čevljev je popolnoma izražen v tej obliki. Priljubljena fa/ona na Angleškem in v Ameriki — ne žul i noge ne žepa; iz rumenega ali črnega boksa za isto ceno.
Din 269
Elegantni čevlji 9677-60922
Imamo nekoliko širin v zalogi. Potrebno dopolnilo moške zimske garderobe. Polza-okrožena oblika. Jako dobro pristoja okoli
členkov in se da dobro zadrgniti. Prvovrsten čvrst podplat — Čista Goodyear — \velt konstrukcija.
Din 269'—
I®." •:
o;	■
v	•' • . %
i

Pravi športni čevelj 3267-40900
Gornji del iz specijelnega črnega dull-boks (goveje kože) znepremočljivim jezikom. Varje Vam nogo mokrote, tudi če bodite po vodi snegu ali blatu. Gumijasti vložek med pod-podplalom zabrani propuščanje vode. '
Prednost kreme Bata
Z njo se doseže sijaj čist kot ogledalo, varuje kožo kvarnega učinka vi de in nadomešča izgubljeno mast.