Poštnina plačana v gotovini Spod. in abbon. post. • 11 Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir ! .300 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 21/12410i Leto IX. - Štev. 7 Gorica - četrtek 14. februarja 1957 * Trst Posamezna številka L. 30 Papež - „vojni hujskač" L zadnji božični poslanici jo Pij XII. spregovoril tudi o miru in 0 solidarnosti Evrope kot o bistve-nvrn pogoju za mir. Seveda vse, kar Papež reče, ni pogodu slovenskim komunistom. Zato so ga že za Božič napadli v svojem časopisju, sedaj Pa so svoje napade ponovili. »Delavska enotnost« in za njo »Primorske novice«, so prinesle članek pod naslovom »Papež hujska na vojno«. V članku se opirajo na papeževo božično poslanico in trdijo, da v njej Pij XII. graja ZDA, ker so s svojim stališčem ob napadu Anglo-Franco-z°v na Egipt oslabile zahodno solidarnost; dalje, da papež dovoljuje Preventivno vojno in da pri tem niisli na uničenje socialističnih in naprednih držav. Z ozirom na to bomo v slovenskem prevodu objavili °ba odlomka, da se naši bralci lahko na svoje oči prepričajo, kakšno je komunistično potvarjanje resnice. ZADEVA MIRU »Če nas žalostna stvarnost sili, da z jasno besedo opredelimo meje boja. (pri tem misli papež na idejno nasprotje med vero in ateizmom, kakor smo o tem pisali v novoletni številki KG), nas pač nihče ne more grajati, kakor da bi hoteli podpirati zaostritev nasprotujočih si stališč, in še manj, kakor da bi se na kak način oddaljili od onega poslanstva miru, ki izhaja iz naše apostolske službe. Ge bi molčali, bi se morali mnogo bolj bati božje sodbe. Mi ostanemo čvrsto povezani z zadevo miru in sam Bog ve, kako hrepenimo, da' bi jo mogli popolnoma in veselo oznaniti z božičnimi angeli. Prav zato, da bi jo rešili od sedanjih groženj, moramo pokazati, kje se skriva nevarnost, kakšne so taktike njenih neprijateljev, in to, kar jih kot take označuje. Prav tako se novorojeni Sin božji, sama neskončna dobrota, ni obotavljal potegniti jasne meje potrebne delitve in sprejeti smrti zaradi resnice. Prepričani smo, da tudi danes nasproti sovražniku, ki hoče na en ali drugi način vsem narqdom vsiliti neki poseben in neznosen način življenja, more rešiti mir in ga bo tudi rešilo enodušno in odločno zadržanje vseh, ki ljubijo resnico in blaginjo. Bila bi usodna zmota, če bi se ponovilo to, kar se je zgodilo v po-, dobnem slučaju v letih pred drugo svetovno vojno, ko se je namreč vsak ogroženi narod, in ne samo manjši narodi, skušal rešiti na račun drugih narodov, kakor da bi se s tem postavil v bran, in je iskal, kako bi iz s[iske bližnjega dobil zase gospodarske in politične koristi, četudi zelo sporne. Posledica je bila, da so bili vsi narodi skupaj potegnjeni v vojno. SOLIDARNOST EVROPE — ENO IZMED SREDSTEV ZA OHRANI-TEV MIRU NA SVETU Zato je stvarna zahteva te ure, eno izmed sredstev za ohranitev miru vsemu svetu in koristne dediščine blagostanja, ki naj enako poveže narode Azije in Afrike, Srednji Vzhod in Palestino s Svetimi kraji, znova utrditi skupnost Evrope. Ta pa se ne utrdi, dokler vsi zavezniški narodi ne bodo razumeli, da politični in gospodarski poraz enih ne more postati v nobenem delu sveta trajno resnična pridobitev drugih. Ne utrdi se v očeh javnega mnenja, če se ob uri skupne nevarnosti kritika nad delovanjem ene strani, pa četudi bi bila v sebi o-pravičena, izraža od druge strani s tako enostranskim gledanjem, ki vzbuja sum, da ne obstoja več kakršna koli vez skupnosti. Nikdar ni mogoča dobra politika na samem čustvovanju, tem mani še prava politika današnjega časa s čustvi polpreteklih in preteklih dni. Pod takim vplivom ne bi bilo mogoče pravilno presojati gotova za mir važna vprašanja.« ZDA in Srednji Vzhod Združeni narodi ne morejo nič storiti za pomirjenje na Srednjem' Vzhodu. Sprejeli so sicer dve resoluciji: prva poziva Izrael, naj brezpogojno umakne svoje sile iz področja Gaze ter Akahskega zaliva, druga pa izjavlja, da je treba dati Izraelu neka jamstva. Ta resolucija je zelo medla. Verjetno misli na to, da bi moral Egipt dovoliti izraelskim ladjam prehod skozi Sueški prekop. Vse pa je ostalo pri starem, ker se je Izrael uprl prvi resoluciji, Egipt pa drugi. Združeni narodi so vse preveč pristranski do Nasserja, ki mu zato raste apetit. Kljub temu je zadnje čase čutiti, da Ameriki to že preseda in da je treba odločneje nastopiti tudi proti Egiptu. Sicer pa je imel Eisenhooer precej srečno roko pri pogovorih s kraljem Saudove Arabije. Temu je Amerika obljubila vojaško in gospodarsko pomoč, Ibn Saud pa ji je dovolil še petletno uporabo letalskega oporišča Dharana. S tem postaja vse pogostejša mreža ameriških strateških postojank, ki branijo Sovjetom pohod proti Srednjemu Vzhodu in Afriki. Ibn Saud ie tudi priznal, da je zanj sprejemljiva Eisenhovverjeva politika za Srednji Vzhod. Obljubil je, da bo skušal pridobiti zanjo še druge članice A-rabske zve?e. Tako kaže, da bo Ei-senhower le'lahko naslonil na stvarna tla svojo novo politiko za Srednji Vzhod, ki naj prepreči sovjetsko pronicanje na tamkajšnjem področju- Delegacija slovenskih šolnikov pri gospodu prosvetnem ministru Moskva se ozira na Zahod Po madžarskih dogodkih je postala Moskva strašno osamljena. Čutila je, kako se ves svet zgraža nad njo. In to je čutilo tudi sovjetsko ljudstvo. Poštene Ruse je postalo sram. Mladina in delavci so ponekod to glasno povedali. Zdaj bi tnoekovaki prvaki želeli, da bi Zahod pozabil na kri, ki so jo prelili na Madžarskem, in na svobodo, ki so jo tam zatrli. Torej bo treba obrniti pozornost drugam. Zato so začela deževati pisma na Zahod. Bulganin je pisal kanclerju Adenauerju, Mac Millana so povabili, naj pride na obisk v Moskvo, in dali so predlog, da bi se sešli v Londonu zunanji ministri štirih velesil in Kanade in se pogajali o razorožitvi. Na Zahodu so kaj hladno sprejeli te pobude. Adenauer molči, Mac Millanu se ne 'mudi v Moskvo in Washington pravi, da bi lahko govorili o razorožitvi v okviru Združenih narodov. Zahod se posvetuje Zahodne države ne izključujejo pogajanj o važnih nerešenih vprašanjih, toda prej morajo same utrditi 6 voj o enotnost in se dogovoriti, kaj bodo zahtevale od Sovjetov in kaj jim bodo lahko nudile. Zato bo šel v kratkem predsednik francoske vlade Mollet v Washington na pogovore s predsednikom Eisenhower-jem in ta se bo pozneje dobil s predsednikom britanske vlade Mac Millanom na Bermudih. Bulganin piše v Bonn Bulganin je pisal Adenauerju o razorožitvi, trgovini, nemškem zedinjenju in o nekaterih drugih zadevah. Adenauer pa ne verjame zlepa kremeljskim lisjakom. Dobro ve, da bi mu radi nagajali pred volitvami, ki bodo jeseni v Zahodni Nemčiji. Moskva brenka na struno nemške združitve, ker ve, da je to zadeva, ki Nemce najbolj zanima. Brenka pa tako, da se laska Ollen-hauerju in njegovi naklonjenosti do nevtralnosti in škodi Adenauerju, ki je zvest Atlantski zvezi. Poleg tega Moskva tudi svari Nemce, češ, pazite, kaj dela Adenauer. Če bo podpisal pogodbi o pristopu Zahodne Nemčije k skupnemu evropskemu tržišču in Euratomu, mi ne bomo mogli pristati na nemško zedinjenje. Adenauer pa trdi, da bo morala Moskva kmalu spremeniti svojo zunanjo politiko. Pravi, da jo bo k temu prisililo več činiteljev, in sicer: gospodarska slabost, dogodki na Poljskem in Madžarskem, nezadovoljstvo v Sovjetski zvezi sami zaradi gospodarskih težav in ravnotežje, ki sta ga dosegli v atomski oborožitvi Amerika in Sovjetska zveza. Adenauer torej noče kloniti, ampak pogumno upa v boljšo bo-, dočnost. Že dolgo se bije boj za pravičen zakon, s katerim naj bi državni zbor uredil slovenske šole v Italiji. Vsa slovenska javnost spremlja to borbo napeto in zavedno, vsak Slovenec ve, koliko dobrega lahko napravi demokratična in poštena zakonodaja in koliko pokvari nasilje in krivica. To pot lahko sporočimo veselo vest. Slovenski šolniki so preko svojega sindikata zaprosili za sprejem pri g. prosvetnem ministru in ta jim je takoj ugodil ter jih povabil na razgovor v petek dne 8. februarja. Ko sta dva zastopnika prišla v Rim, ju je takoj sprejel ter se raz-gdvarjal z njima tri četrt ure o mnogih vprašanjih naše šole. Pri tem razgovoru so se dotaknili najbolj • perečih točk. Govorili so o vzporednicah na Goriškem, kar bi pomenilo poslabšanje današnjega stanja. Ugotovili so, da Beneški Slovenci sploh še nimajo šol v materinem jeziku. Zastopniki so poudarili potrebo, da se tudi tem Slovencem dado slovenske osnovne šole. Pri podrobnem pregledovanju vladnega načrta sta zastopnika naših šolnikov opozorila g. ministra zlasti na do- ločbo glede prošenj za vpis v I. razred osnovne šole. Tega ni nikjer v Italiji in zato tudi Slovenci n" morejo pristati na tako diskriminativ-no določbo. Tudi komisij za reševanje takih prošenj ni nikjer v Italiji. G. minister je izjavil, da komisij ne bo. Ob koncu razgovora je g. minister predlagal, naj bi slovenski šolniki imenovali posebnega delegata, ki bi bil nekaj časa v Rimu ter naj bi njemu (t. j. g. ministru) posredoval vse želje in težnje slovenskih šolnikov in mu dostavljal vse potrebno gradivo. Ta misel je zelo dobra, kajti tako bi bila izločena tista dolga in zapletena uradna pot preko raznih inštanc iz Trsta do Rima. Na tej poti se včasih kaj izgubi ali pa kako dejstvo dobi drugačno obliko, kot jo je imelo na licu mesta v Trstu ali Gorici. Delegat, ki bi imel neposredni stik z g. ministrom, pa bi vse te nedostatke izločil. Dal Bog, da bi se to šolsko vprašanje rešilo zadovoljivo za Slovence in v korist države, ki gotovo ne vidi rada, če so na meji nezadovoljni ljudje. Socialistični kongres v Benetkah V Benetkah je bil prejšnji teden kongres Nennijeve social, stranke. Zanj je vladalo precejšnje zanimanje v Italiji ter izven nje, ker bi moral odločiti, ali se bodo socialisti združili s socialdemokratsko stranko ali ne. Nenni je na zaključku izjavil, da ohrani socialistična stranka svoj razredni značaj in ostane v razredni povezanosti s komunisti, dasi je v uvodnem govoru poudaril, da so vse dosedanje vezi med socialisti in komunisti pretrgane. Povedal je, da so odprta vrata za združitev s socialnimi demokrati, na katerih je zdaj vrsta, da povedo svojo besedo. Končna resolucija ne vsebuje pogojev zg združitev. Od socialnih demokratov zahteva le, da se ločijo od demokratične sredine ter izstopijo Lz vlade. V točkah o zunanjepolitičnem programu se resolucija zaganja v politične bloke, obsoja kolonializem ter sovjetski nastop na Madžarskem, podpira razvoj na Poljskem itd. V dejstvu, da resolucija ne navaja pogojev za združitev s saragatovci, vidijo nekateri znak, da se socialisti niso mogli zediniti o teh pogojih. So- cialni demokrati bodo tavali v temi, ko bodo hoteli sklepati o tej zadevi. Tudi v zunanji politiki je med o-bojimi precej razlik. Neinni zahteva, da bi morala voditi Italija nev-tralnostno politiko, Saragat pa je odločen pristaš Atlantske zveze. Pogajanja za združitev ne bodo lahka. Za zdaj druži obe stranki le odpor proti katoličanom, katerim bi radi iztrgali oblast iz rok. Zdi se tudi, da je v Nennijevi stranki zelo močna skrajno levičarska struja, ki noče prekiniti sodelovanja s komunisti. Njenni ni zmagal na kongresu svoje stranke, kot je upal. IZSELJENIŠKI AMERIŠKI NAČRT Izseljevanje iz ene celine sveta na drugo se ne bo še tako krmilil končalo. To nam priča predvsem Mednarodni odbor za evropsko izseljevanje, CIME. Odbor je izdelal načrt, po katerem se bo v letošnjem letu izselilo iz Evrope v prekomorske države 143.480 oseb. ZDA bodo za to prispevale 15,400.000 dolarjev, od katerih bodo uporabili pet milijonov za preselitev 35.000 madžarskih tbaguncev v prekomorske države. DR. VERIDICUS: 2 Ob trinajsti obletnici krvavit; dogodkov v Cerknem POKOL UČENCEV PARTIJSKE ŠOLE Komunistična stranka je imela do druge svetovne vojne, kaj malo privržencev med slovenskim ljudstvom. Na Primorskem je fašistično zatiranje dejansko združilo krog Cerkve skoro vse narodno čuteče Slovence. V cerkvi, poslednjem zatočišču slovenske besede in pesmi, so vsi doživljali v Bogu posvečeno utripanje narodne duše. Komunistična partija Slovenije (KPS) je v začetku osvobodilne borbe točno proučila psihološko stanje na Primorskem. Sprevidela je, da bi uspela med primorskimi Slovenci edinole pod zastavo narodne osvoboditve. Istočasno pa bi morala začeti s komunistično ideološko in .politično vzgojo novih kadrov. In tako so v pozni jesena 1943 začeli na Primorskem s posebnimi prevzgajalnimi tečaji, katere so 'imenovali »partijska šola«. Tečaji so sprva trajali po deset in pozneje po dvajset dni. Predavali so razni komunistični propagandisti. Podajali so zgodovino komunistične partije, osnovne nauke marksizma, smernice za revolucionarno borbo. Partijska šola je imela za cilj »politično zgraditi vodilne kadre partizanskih odredov ,in funkcionarje terenskih organizacij«. Partijska šola, čeprav je bila predmet najstrožje konspiracije, ni ostala dolgo v tajnosti. Novačenje tečajnikov širom Gorenjske in Primorske, samohvala udeležencev »visoke šole na Vojskem«, zaskrbljenost družinskih članov, ko je sin ali hčerka nenadoma izginila za nekaj tednov, in pozneje sam komunistični tisk, ki se je ponašal s temi »prevzgojnimi kurzi«, so prispevali, da so Nemci zvedeli zanjo. Pričeli so pozvedovati in izpraševati zajete partizane, kurirje in kurirke, med katerimi so bili tudi nekateri udeleženci same partijske šole. Nemci so se tedaj zarotili, da »strejo glavo komunistični kači«, to je da uničijo partijsko šolo, ki je vzgajala komuniste in poklicne revolucionarje. Sedež partijske šole je bil prvotno na Vojskem, kjer so se izvršili trije zaporedni tečaji. Kar je vdrla na Vojsko, močna nemška patrulja iz Idrije, pognala v beg tečajnike, požgala šolo in zaplenila del arhiva in učil. Na podlagi zajetega materiala so se Nemci prepričali, da gre dejansko za marksistično učiteljišče. Tedaj so se še bolj utrdili v naklepu, da likvidirajo to ustanovo. Partijska šola se je premaknila na Gačnik, kjer se je izvršil četrti tečaj: nato pa v Gorenjo Tribušo, kjer je bil [teti tečaj. Prve dni januarja se je pričel šesti tečaj v Čepovanu. Obiskovalo ga je 115 tečajnikov. Prav tedaj so Nemoi začeli svojo proslu-lo »januarsko ofenzivo«, s katero so hoteli docela streti partizansko gibanje na Primorskem. Sijajno oborožene nemške enote so se metale a silovitimi sunki zdaj v ta zdaj v oni predel Primorske in pri tem izvajale strahovite čistke. Vsa dežela je bila v plamenih, zares dolina krvi in solz. Ljudstvo je blaznelo od groze. Saj so gorele cele vasi in naselja, padale so neštete žrtve, tudi med civilnim prebivalstvom, in vršila so se nepopisna grozodejstva. Dne 13. in 14. januarja 1944 se je razbesnela krvava čistka na Krasu: Nemci so prodirali iz Trsta prako Komna tja do Štanjela in Šmarij ter vsepovsod požigali in streljali. Dne 16. januarja je prišel pekel nad Vipavsko dolino: Nemci so bruhali ogenj .iz sto in sto topovskih žrel v Čavensko pobočje vse od Ajševice do Ajdovščine; več hiš je zgorelo v Črničah, u-ničena je bila vas Ravne, zgorela je šola v Dobravljah. Dne 17. januarja so zarjoveli nemški topovi na Predmeji in začel se je sodni dan v naselju in na Trnovem. Izvidniško letalo je raziskovalo ves Trnovski gozd od Cola do Cepovana, za njim pa so prihrumeli nemški bombniki in strašne detonacije so oznanjale smrt in uničenje. Bombardirali so Lokve. Istočasno so druge nemške oklopne enote .pritisnile iz Soške doline na Banjško planoto ter divjale po Čepovanski dolini. Pa tudi iz Idrije so Nemci vdrli proti Gorenji Tri-buši, tako da je bila vsa Trnovska planota v ognju, obkrožena od vseh strani. Dne 18. januarja je doživela Otliea svoj naj- (Nadaljevanje na 4. strani) NAS TEDEN V CERKVI 17. 2. nedelja, 1. pred postna: sv. Frančišek Kle, m. 18. 2. ponedeljek: sv. Simeon, šk. 19. 2. torek, sv. Konrad, p. 20. 2. sreda: sv. Elevterij, šk. 21. 2. četrtek: sv. Irena, d. 22. 2. petek: Sv. Petra stol v Antiohiji 23. 2. sobota: sv. Peter Damijan, c. uč. * SV. PETRA STOL V ANTIOHIJI. Prvenstva apostola Petra, namreč, da je apostol Peter poglavar Cerkve, se dvakrat v letu spominjamo s posebnim praznikom: 18. 1.. Sv. Petra stol v Rimu, in 22. 2., današnji dan. Naj prvo je sv. Peter vladal Cerkev iz mesta Antiohije v Mali Aziji. Spomin na to se obhaja v Cerkvi že od davna. Tu je bil sedem let. Odtod je šel v Rim. Tega si je za stalno izvolil za svoje stalno mesto. Dvojni praznik Petrovega prvenstva, na Vzhodu in Zahodu, nam je znak in opomin k cerkveni edinosti. Da pride do te odvisi tudi od nas: hrepenimo po nji, molimo goreče in ljubimo resnično ločene brate. IZ S v . F v A N G K L I J A isti čas je povedal Jezus V m J svojim učencem to prili-ko: Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zjutraj zgodaj najemat delavcev za svoj vinograd. Pogodil se je z delavci po denarju na dan in jih je poslal v vinograd. In šel je ven okrog tretje ure in videl druge na trgu stati brez dela. Tudi tem je rekel: 'Pojdite še vi v vinograd in, kar bo prav, vam bom dal.' In so šli. Okrog šeste in devete ure je zopet šel in storil prav tako. Ko je šel okrog enajste, je našel druge, da so postavali, in jim rekel: 'Kaj stojite tukaj ves dan brez dela?’’ Odgovore mu: 'Nihče nas ni najel.' Reče jim: 'Pojdite tudi vi v vinograd!' Ko se je pa zvečerilo, pravi gospodar vinograda svojemu oskrbniku: ’Pokliči delavce in jim daj plačilo, začenši od poslednjih do prvih.' Pristopili so torej tisti, ki so bili prišli okoli enajste ure, in dobili so vsak po denarju. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo prejeli več; pa tudi ti so prejeli vsak po denarju. In ko so prejeli, so začeli godrnjati nad hišnim gospodarjem in so rekli: 'Le ti poslednji so delali eno uro, pa si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.' On pa je odgovoril enemu izmed njih: 'Prijatelj, ne delam ti krivice; ali se nisi po denarju z menoj pogodil? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi. Hočem pa tudi temu poslednjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker- sem jaz dober?' Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji. Zakaj veliko je poklicanih, a malo izvoljenih. * ML ljudje smo kakor delavci, najeti od samega Boga. Najel nas je. da ga, bomo slavili. Ne pridejo vsi istočasno do tega spoznanja, da smo namreč ustvarjeni in poklicani zato, da v življenju slavimo Boga, ampak kakor jih zdrami božja milost. Za opravljeno delo nam Bog-gospodar nakaže plačo, delno na tem in glavno ler dokončno na drugem sveitu. Toda mnogi ljudje s svojim zemeljskim deležem niso zadovoljni. Manjka jim zdaj to, zdaj ono, n'k-dar nimajo zaželenega, zavidajo druge in pomilujejo sebe. In tako godrnjajo zoper Boga. Njihov zaključek je namreč ta: Bog z menoj ni dober, z'drugimi je boljši! Drugim da vse, meni pa nič! — Pa godrnjanje še ni vse. To je šele začetek in glavni izgovor za duhovno mlačnost. Te osebe po navadi z lahkoto opuščajo molitev, sv. zakramente, poslušanje pridig, sv. mašo, izpolnjevanje zapovedi. Tako postanejo duhovno mrtvi. Vsak človek laliko zapade takim skušnjavam, ki pa niso dovoljene. Ni namreč človeku dovoljeno godrnjati zoper Stvarnika, ki je dober do vseh, čeprav nagradi ene poprej in druge kasneje. Za vsakogar je gotove pripravil njegov košček sreče, vsem pa je s svoje strani namenil nebeški raj, ki je popolna in največ j a sreča. Če je Bog poslal namesto dobrot trpljenje, ga bo brez dvoma tudi primerno nagradil. Toda naše trpljenje in nezadovoljstvo ima po navadi svoj vzrok drugod: mnogokje so si krivi ljudje sami, ker živijo v grehu; ker so se sprli z Bogom in se z grehom ter grešnimi nasladami predali hudiču. Nazaj se pa le težko vrnejo. Greh namreč trenutno naslaja, a se potem greinko maščuje. Maščuje se Bog. V duši ostane ope-kliifa, nezadovoljstvo in pu .'oba, v življenju se pa vrstijo kazni. Varujmo se grehov, živimo čisto in brezgrešno življenje,- pa bo marsikaj grenkega odpadlo! Dobra in pogosta sv. spoved, združena s sv. obhajilom, in na splošno obnovljena vera ter poglobljeno versko življenje, je prva rešitev iz stanja nezadovoljstva. Duša je nezadovoljna in godrnjava, kadar ji manjka Bog. Toda, žal. nele lastni grehi, ampak tudi tuji, so neredko vzrok našega trpljenja. Eni moramo nositi breme za druge. Grešniki, posebno kronični in zakrknjeni, so torej s svojimi grehi v skupno breme.. Povejmo poleg dejanskih grehov še en težek razlog človeškega nezadovoljstva: ljudje na splošno premalo ljubijo Boga. Premalo storijo zanj. Preveč je grehov, preveč samoljubja, vse premalo molitve, premalo svetosti, premalo sv. obhajil, premalo dobrih del, dokazov ljubezni in verske dejavnosti. Jezus, zaklad svojih vernih, usmili se nas! rkve zmjtnja NARODNA BAZILIKA V INDIJI Nadškof Mathias je v Madrasu blagoslovil drugo narodno baziliko v Indiji. Prisotnih je bilo izredno veliko vernikov. Ob tej priliki je blagoslovil tudi kip Matere božje pod naslovom: Kraljica morja in Naša Gospa iz Meliaporja. NOVA NADŠKOFIJA Sveti oče je apostolski vikariat Maroko povišal v nadškofijo s sedežem v Tangerju. Španska vlada bo novi nadškofiji zgradila stolnico z zvonikom, ki l>o visok 60 metrov. Stolnica bo dograjena še v tem letu. USPEH HOLANDSKIH KATOLIČANOV Prvič po protestantski reformi je mesto Haag dobilo 'katoliškega župana. 10. februarja bo prevzel županske posle odvetnik Henriek Kolfschoten, ki jo prepričan katoličan. Njegove sposobnosti so mu pridobile kraljevsko imenovanje za župana v mestu, v katerem večina prebivalcev ni katoliška. Holandski katoličani so dosegli s lem brez dvoma velik uspeh. Vzrok je iskati v vnemi, s katero so holandski katoličani sledili smernicam, ki jih je dal papež Pij X. za evharistično življenje. V tej dobi je prišlo do katoliške obnove na v=eh področjih v deželi. Zelo se je povečalo število duhovniških, redovniških in misijonskih poklicev. Celo katoliški laiki čutijo dolžnost, da posvetijo dve ali tri leta svojega -dela v pomoč misijonarjem pri gradnji cerkva in šolskih poslopij. Holandska katoliška Cerkev lahko zato vkljub težavam, ki jiih ustvarja verska mlačno.t nekaterih katoličanov, gleda z zaupanjem v bodočnost. PASIJONSKE IGRE V AFRIKI Slovito prikazovanje Kristusovega trpljenja iz tirolskega mesta Oberammergau-a bo letos prvič v Afriiki. Vršilo se ho v mestu Durban v Južni Afriki, kjer 50 že začeli s pripravami. V INDIJI so visoke osebnosti obžalovale napade proti katoliškim misijonarjem. Taki napadi so bili zadnje čase precej pogosti. V posebni izjavi so poudarili, da napadi proti misijonarjem niso utemeljeni in da so neresnični. Z blatenjem misijonarjev blatijo tudi svoje lastne rojake, ki so katoličani. Dejstva povedo nadalje, da so bili misijonarji in katoličani, ne glede na raso in pokolenje. vedno zvesti državnim postavam. KONGRES KRISTUSA KRALJA Kongres Kristusa Kralja bo letos avgusta v Fatimi. Tako je siklenil stalni mednarodni odbor za te kongrese, ki se je sestal v Leutesdorfu v bližini Bonna. Pobudo za te kongrese je dal ljubljanski duhovnik prelat Janez Kalan. POSVET BOLNIŠKIH DUHOVNIKOV Od 12. do 14. februarja se je vršil na Dunaju evropski kongres duhovnikov, ki delujejo po bolnicah. Obravnavali so naslednje vprašanje: Na poti k novemu duš-pemu skrbstvu za bolnike. OBSODBA BOKSANJA Škofje iz Piemonta so v skupnem pastirskem pismu obsodili poklicno boksanje. Pastirsko pismo pravi, da take prireditve nimajo nobene vzgojne vrednosti. Pri nekaterih oblikah boksanja človek ne ve, kaj je bolj odvratno, ali nasilje tistih, ki se bore, ali surovost gledalcev, iki spričo divje igre prehajajo v obsedenost. Škofje želijo, naj bi poseben zakon določal obliko tega športa. SOŽITJE Msgr. Coorey, nadškof mesta Colombo na otoiku Cejlonu, je ostro protestiral proti neki budistični knjigi, ki napada katoliško vero. Cejlonska vlada je kot odgovor na ta prote t sklenila pripraviti zakonski osnutek, ki naj bi prepovedal vsaktero izdajanje tiskanih del. ki bi mogle motiti miirno sožitje raznih veroizpovedi v deželi. NAPREDEK Kk o r poročajo nekatere poročevalske službe, priznava nova malezijska u-tava popolno svobodo katoliškim šolam, ki bodo mogle prejemali tudi podporo od države in ohraniti pri tem voj učni načrt. Dejavnost sv. očeta Sveti oče je lani izdal pet enciklik in sicer: eno o cerkveni glasbi, eno o češče-nju Srca Jezusovega in tri kratke, ki v zvezi z žalostnimi dogodki na Ogrskem poživljajo k miru in molitvi; omeniti moramo še poslanico kardinalom in škofom v deželah za železno zaveso, ki jo je poslal 29., junija: pismo poljskim škofom ob priliki tristoletnice obrambe svetišča Jasna Gora, pismo kardinalu Roncalliju v Benetkah za petstoletnico svetega Lavren-cija Giustinianija: pismo za sedemstoletni-co svetega Petra Nolaska; pozdravni pismi kardinaloma Wyszynskemu in Mind-sz&ntyju po njuni osvoboditvi. V letu 1956 je sveti oče sprejel v javnih ali privatnih avdijencah — v cerkvi svetega Petra, v Vatikanski palači in v Ca-stelgandolfu — milijon ljudi, katere je tudi pozdravil v različnih jezikih. Sprejel je več državnih poglavarjev, ministrov, poslancev iz raznih dežel. Na petero evharističnih kongresov je poslal svojega delegata in je udeležence na kongresih pozdravil z radijsko poslanico v jezikih tiste dežele. Velike važnosti so bile avdi-jence za udeležence mednarodnih kongresov, ki so se vršili v Rimu, ker je sveti oče ob teh prilikah imel par zelo pomembnih govorov o perečih vprašanjih modernega življenja. Lani je nadalje Pij XII. imel 132 važnejših govorov in poslanic po radiu: 36 v italijanščini, 47 v francoščini, 10 v angle ščini, 10 v nemščini, 25 v španščini, 2 v portugalščini in 2 v latinščini. (Do sedaj so izdali 16 debelih zvezkov njegovih radijskih poslanic, govorov in važnejših nagovorov. Lani so ponatisnili prvi zvezek te edinstvene zbirke). To je pa le ena stran njegovega dela živa beseda. Kaj pa še vse drugo! IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI NOVA SESTRA-ZDRAVNICA V ponedeljek, na praznik lurške M. B., je v Angliji napravila rcdbvne obljube v kongregaciji sester-zdravnic gdč. dr. Hela Ehrlich iz Zabnic. Noviciat je dovršila na Angleškem, zdaj pa pojde, v Indijo v Kalkuto. Tam misijona« tudi njen brat jezuit, ki je tudi naročnik našega li ta. Mladi zdravnici misijonarki obilo blagoslova pri delu, družini Ehrlichovi pa naše čestitke, da je dala sv. Cerkvi kar dva misijonarja. NOV DUHOVNIK ZAPRT Iz Solkana je prispela vest. da se tam nahaja v zaporih č. g. Štefan Gnezda, župnik v Podkraju pri Črnem vrhu. Iz sličnega razloga kot g. Škarabota so zaprli tudi g. Gnezdo. Rešil je dekanijski kazus o kaznih, iki zadenejo one, ki se nasilno polastijo cerkvenega premoženja. Pri tvm je morda kaj preveč očitno pokazal na sedanje jugoslovanske oblasti. Prišla je ovadba, pToees in sedaj kazen. Nič ni pomagal priziv, moral bo sedeli. Istočasno pa jugoslovansko časopisje z velikim pompom razlaga, koliko je jugoslovanska vlada v preteklem letu izdala za cerkvene potrebe. Tudi »Soča« je pri nas to ponatisnila, kakor da bi se pravilni cd-nosi med Cerkvijo in državo kazali v prispevkih. ki jih država daje za razne cerkvene potrebe. Ne, tovariši. Cerkev ne potrebuje vašega denarja, Cerkvi vrnite svobodo! Na drugi strani se pa mora človek čuditi, kako da režim, ki je ločil cerkve od države, sedaj iste cerkve včasih uradno podpira. Tudi iz tega se vidi. da eno je ustava, drugo je pa praksa, posebno v ljudskih demcikranijah. Vendar ne smemo misliti, da taki režimi podpirajo verske skupnosti iz dobrih namenov, podpirajo jih zato. da verske skupno^i laže zako-vajo v (/.late verige«. Kajti vedo, da verska ideja v »zlatih verigah« ni nevarna, lahko pa postane nevarna v »svobodnih« cunjah. SLOVENSKI DOM V AVSTRALIJI Poročali smo že. da je število slovenskih izseljencev v Avstraliji vedno večje, povedali simo tudi, da se za njih duše brigajo trije frančiškani, p. Pivko, p. Ambrožič in sedaj še p. Bazilij. Toda kjer so slovenski ljudje in kjer je z njimi tudi slovenski duhovnik, tam prej ali slej zraste tudi Slovenski dom. Tako je bilo nekoč v Združenih ameriških držav, tako je sedaj po svetu povsod, kjer je večje število slovenskih ljudi s svojimi duhovniki. V Kanadi, v Buenos Airesu, v Angliji in sedaj v Avstraliji so dobili Slovenci svoje domove. Glasilo avstralskih slovenskih -izseljencev »Misli« pišejo namreč v božični številki, da je Slovenski dom v Sidneyu prešel od načrtov do uresničenja. Zgodilo se je, da se je ponudila lepa priložnost. Škofija je prodajala hišo in jo ponudila p. Ambrožiču in Pivku za potrebe njih ljudi. Oba patra sta nekaj časa oklevala, potem pa sta zagrabila in se »ziglihala«. Tako so sedaj tudi v Sidnevu prišli Slovenci do svoje hiše, ki bo njih Slovenski dom. Tako so dobili svoj kotiček, kjer bodo sami gospodarji. 0 takih kotičkih velja pregovor: Ljub je domek, pa če ga je za em bobek. Ljubi so taki domovi, pa četudi niso razkošni. NAGRADA JUGOSLOVANSKI UČENKI V Tokiu se je pretolkli mesec vršila tretja svetovna razstava risb šolskih otrok, na kateri so razstavljali tudi mladi risarji iz Jugoslavije, poleg šolskih otrok iz 60 držav. Razsodišče je podelilo prvo nagrado jugoslovanski učenki Aranki Draganovi. Tudi štirje drugi jugoslovanski otroci so bili nagrajeni. NQVA ASTRONOMSKA OPAZOVALNICA V SLOVENIJI Na Golovcu pri Lji.hljani so začeli z gradnjo astronomske opazovalnice, ki bo najbrže začela delovati že v poletnih mesecih. Služila bo predvsem v študijske namene ljubljanske univerze kakor tudi vsem drugim jugoslovanskim zvezdo lovcem in geofizikom. Opremljena bo z rellcktpr-jem Ascania, ki ima 16 cm objektiva in 290 em goriščne razdalj . V načrtu je tudi obnova seizmološke j o. staje, ki bo proučevala potre na področja, ki zavzemajo skoro v.so Slovenijo. UMRL JE SLOVENSKI SLIKAR IN LUTKAR MILAN KLEMENČIČ V starosti 82 let je umrl v Ljubljani primorski umetnik, slikar in kitka/ Milan Klemenčič. Rodil se je v Solkanu in najprej zaslovel kot slikar portretist in krajinar, pozneje pa in-eea..tor v gledališčih in šef opreme ljubljan .ki ’.a 'leda 1 i-oa. Največji sloves pa si je pridobil kot lutkar. Besedil > za lutkovne igre sta mu pisala pisatelja Ivo Lah in Jare Miran. Z lutkovnim gledališčem je prvič začel v \j-dovšeini leta 1911, a takrat ni našel veliko raziumevanja, zato je pozneje ustanovil svoje lastno domače miniaturno lutkovno gledališče. S svojimi nasveti je mnogo pomagal tudi sedanjemu lutkovnemu ljubljanskemu gledališču. LETOŠNJE PREŠERNOVE NAGRADE Odbor Prešernovega sklada je za leto 1957 določil naslednje nagrade: 1. Cene Vipotnik za pesniško zbirko »Drevo na samem«. 2. Gabrijel Stupiea za deli (»Dekle z igračkami« in »Avtoportret z otrokom«. 3. Bratko Kreft za režijo Shakespearovega »Henrika IV.«. 4. Igor Ozim za koncertno delo. 5. Slovenski oktet za svoje delovanje »v preteklem letu. 6. France Bezlaj za’ knjigo »Slovenska vodna imena«. ŠKOFA SLOMŠEK IN BARAGA Bral sem v KG, da bodo kmalu progld' sili za blaženega škofa Friderika Barago, in slišal sem, da so že zaceli proces tudi za mariborskega škofa A. M. Slomška. Prosim torej, da bi mi poslali življenjepis obeh in obenem, da bi mi pojasnili, če sla onadva samo božja služabnika ali pa že častitljiva. ^ ^ Slovenci imamo res trenutno dva kandidata za blažene in sta to oba imenovana škofa. \ endar sta oba še sam« služabnika božja in ne se častitljiva'. Božjii služabnik se namreč sme imenovati »častitljiv« šele, potem ko je tajnik sv. kongregacije na papežev ukaz objavil odloik, v katerem se v papeževem imenu avtentično razglasi, da je dobro dokazano, da je božji služabnik imel vse čednosti v heroični stopnji, ali da je ,pretrpel mučeništvo. Predno do tega pridemo, je ipotreben najprej škofijski proces o življenju in delih služabnika božjega. nakar sledijo še novi procesi v Rimn pri sv. kongregaciji. Taka pot je navadno zelo dolga. Pri škofih Slomšku in Baragi smo za sedaj šele pri prvem, to je pri škofijskem procesu. Vendar je Baragova zadeva že toliko napredovala, da je škofijska komisija v Marquette v ZDA Baragovo življenje in njegova dela v precejšnji meri že pregledala. Pri Slomšku pa je posebno zaradi sedanjih razmer v domovini vsi zaspalo. Če se želite spoznati z njih življenjem, imamo o Baragi posebno lep življenjepis dr. Fr. Jakliča, ki je v drugi izdaji v Buenos Airesu in se dofc.i tudi >na našem uredništvu. O Slomšku je pa napisal dober življenjepis dr. Fr. Kovačič; toda danes ga je težko dobiti. KAJ JE HEROJ Danes se tako pogosto rabi beseda heroj, posebno po zadnji vojni imamo toliko he- ^ rojev. Kaj pravzaprav pomeni ta beseda? Brplka * Beseda heroj je grška in poimeni i^to, kar slovenska beseda junak. Vendar se grški izraz heroj rabi danes za ljiudi, ki so se na posehein način odlikovali v boju za k a'ko vzvišeno' idejo, n. pr. v bojrr ~ narodno svobodo. Svoje »heroje« imajo posebno vsi diktatorski režimi, prej fašizem, sedaj komunizem. S tem izrazom označuje svoje-ljudi, ki so se na poseben način odlikovali v boju za zmago diktature. S četščenjem svojih »herojev« hočejo vzbujati v drugih željo po (posnemanju, to se pravi, da hočejo vzbujati slavohlepno«! posebno pri mladini. ZIMSKA POMOČ Rad bi vedel, kaj je ziniska pomoč in kako se deli. Vidim namreč, da se godijo razne nepravilnosti. o d ^ /\. ti.. / rst »Zimska pomoč« je zamišljena kot izreden prispevek onih. ki delajo, onim. ki ne delajo. Morala bi biti prostovoljna, toda dejansko je tako, da delodajalec, oziroma ministrstvo v Rimu predpiše, koliko naj vsak delavec da. Letos so n. pr. državni nameščenci prispevali vsak polovico dnevne plače. Poleg teh prispevkov so še drugi, ki so morda bolj prostovoljni. Ves ta denar se zbira v poseben fond pri prefekturi. ki potem preko občin deli podpore brezposelnim po svoji uvidevnosti. Ker se povsod, kjer se doli denar, vršijo tudi kake nepravilnosti, se ni čuditi, če se tud: pri zimski pomoči. Vendar se nam zdi. da bi prizadeti imeli pravico se pritožiti na prefekta, če so krivice le preveč vidne in kričeče. V KRATKEM IZIDE NOVA KNJIŽICA LURD OB STOLETNICI CENA: SO LIR. UMRL JE LUIGI SOLARI. SODELAVEC MARCONIJA V župni cerkvi sv. Marije (S. Maria del Popolo) v Rimu so se v soboto 9. febr. izvršile pogrebne svečanosti za , umrlim markizom Luigi Solarijem, ki je bil veliko let eden najzvestejših sodelavcev velikega znanstvenika Marconija. Pri pogrebu so pokojnemu delali častno stražo častniki mornarice, ker je bil markiz Solari njihov komandant. Po končanih pogrebnih svečanostih v cerkvi so pokojnika prenesli na postajo 1 ermini. odkoder so ga odpeljali v Loreto, kjer imajo Solarijevi družinsko grobnico. Leto IX. - 1957 - Štev. 7 KATOLIŠKI GLAS Stran 3 MODERNO PAGLAVSTVO Ko smo še trgali hlače na klopeh osnovnih šol, smo se radi med seboj zmerjali, oni iz gorenjega konca vasi in oni iz dolenjega: »Gorenci, peklenci, po naši poti hodijo...«. Takrat smo bili otroci, danes bi se nam kaj takega ne spodobilo več. In vendar se zdi, da bi se »Novi listu rad spustil z nami v paglavsko zmerjanje. Tako vsaj priča njegov odgovor na naše »Pojasnilo« z dne 31. januarja t. I. V tem Pojasnilu je uredništvo, in ne samo odgovorni urednik msgr. Močnik, znova poudarilo, zakaj ne moremo zaupati prijetnim vabilom NL k skupni politični povezanosti s titovci. Strnili smo razloge v tri točke. Človek bi pričakoval, da bo NL odgovoril s protirazlogi, če vztraja pri svojem, ali pa bo molčal. Todu ni storil ne enega ne drugega. V zadnji številki z dne 7. februarja je v članku »Časnikarska morala« izjavil, da so neresnične vesti, ki smo jih objavili o pok. gospodu Staniču in da smo nagrmadili nova sumničenja. Konča pa s tnli-tvijo: »Taka je morala vzgojitelja mladine, ki je — začudite se! poprhu še ptedsednik Duhovske zveze! Zelo nujno bi bilo, da bi se monsi-gnor začel najprej iznova učiti katekizma.« Kot vidite, je to čisto pobalinsko zmerjanje. In se nam zdi, da znova slišimo: »Gorenci, peklenci, po naši poti hodijo...k Gospodom pri »Novem listu«, ki so nekateri med njimi že častitljive starosti, povemo, da na tako pot KG ne pojde za njimi. Mi se borimo z argumenti in ne z zmerjanjem. Zato znova poudarimo: 1. Če NL želi, mu lahko postrežemo z zapisnikom nekega sestanka, ki se je-vršil v Trstu leta 1953 med pooblaščenimi zastopniki KG Jer dr. Besednjakom z njegovim generalnim štabom vred ter še nekateri- mi tržaškimi duhovniki. Iz tega zapisnika se bodo gospodje uredniki N L lahko prepričali, da smo zapisali samo in čisto resnico v našem Pojasnilu, glede zadržanja gospoda Staniča. ’ 2. Da »Novi listu s svojim nastankom in z vsem svojim pisanjem vabi ljudi v komunistični tabor, ni samo naše mnenje, temveč so tega mnenja tudi premnogi naši bralci, kakor pričajo odgovori na našo anketo. Znano nam je, da so istega mnenja tudi zelo visoko stoječe osebnosti. 3. Zato smo rekli: »Bojimo se Da-najcev, tudi kadar prinašajo daro-veu. Bojimo se NL, tudi kadar kliče slovensko rajo na ustanovitev Narodnega sveta. Cilje, ki bi jih moral doseči Narodni svet, lahko dosežemo tudi drugače, kot se je v preteklosti že večkrat pokazalo. Tako je bilo zadržanje in pisanje KG ves čas, pod uredništvom pok. g. Staniča in sedaj msgr. Močnika, ko še ni bilo v deželi NL in potem ko se. je prikazal. Taki so naši argumenti. Da so pravi, priča izkušnja. .Tov. Miladin Černe n. pr., ki naj bi z njim stvorili Narodni svet, je zaslužil grajo samega N L zaradi svojega nastopa v goriškem pokrajinskem svetu. Ali naj bi se s takimi ljudmi povezali v trden Narodni svet? A še nekaj. Zakaj gospodje pri NL vabijo na politične razgovore ljudi, ki še katekizma ne znajo? Temu mislimo, bi se morali čuditi. Naš odgovorni urednik monsignor Močnik bo ostal to, kar je. Primorsko ljudstvo ga dovolj pozna, njegovi predstojniki tudi, saj so mu ponovno zaupali najdelikatnejše službe v škofiji, med temi celo upravo goriške administrature v Jugoslaviji. Zato ga zmerjanje NL ne bo prav nič prizadelo. Blato bo padlo nazaj na »Novi listu sam. Uredniški odbor Ekonomske težave Trsta Ali smo v Trstu kaj 'bliže rešitvi gospodarskih zadreg? »Kat. "las« je že poročal o Acegatu, ki oskrbuje Trst z vodo, električnim tnikoni, prevoznimi sredstvi in plinom. To .podjetje je podrejeno upravi mestne občine, ki imenuje 'iz srede svojih svetovalcev posebno u.pravno komisijo. Znano je, da ima zadnja leta pri svojem o/bratu velike (primanjkljaje. Za prihodnje leto se je predvidevalo nad eno milijardo primanjkljaja. Da bi spravili bilanco v ravnotežje, bi morali zvišati konsumentom pristojbine ali pa znižati plače uslužbencev. V upravni 'komisiji so zastopane samo stranke tako imenovanega vladnega centra, to je italijanske nacionalistične stranke. Od lanskih administrativnih volitev dalje pa so te stranke v občinskem svetu v manjšini. Zato je bil proračun Acegata zelo- kočljiva zadeva. Dne 5. februarja pa je prišlo do rešitve. Svetovalci so se zavedali, da z odlašanjem ne pridejo nikamor. Sicer bi verjetno prefektura iposlala svojega komisarja, da bi proračun odobril in s komisarskim dekretom spravil stvar z dnevnega reda. Kot so poročali socialni demokratski svetovalci, so se pojavili tudi zasebniki, iki bi bili voljni prevzeti podjetje v svojo režijo. To bi pa bilo nesprejemljivo za levičarske stranke, ki so načelno proti zasebnim o-bratom, in za vladne stranke, ki imajo pri Acegatu zaposlenih največ somišljenikov. Na ,predlog ožjega odbora se je zato 5. februarja glasovalo samo o proračunu. Vprašanje o .povišanju tarif in poviškov . plač je ostalo odprto. Za proračun je glasovalo 29 svetovalcev, 25 jih je glasovalo proti (komunisti, misovci, monarbovci in liberalci). Pet svetovalcev pa se je glasovanja vzdržalo: to so bili titovci. Slovenska lista in Ljudska zveza (del socialistov). Župan je pred glasovanjem iponovno obljubil, da se bo bodoča upravna komisija razširila tudi na opozicijo. Drugi važen dogodek v gospodarskem življenju Trsta je sklep gospodarskih u-dru-ženj, da se za enkrat ne govori več o integralni prosti coni, temveč se rimski’ vladi »predlagajo nadomestni gospodarski u-krepi, ki naj rešijo težko gospodarsko krizo. Temu sklepu se je pridružila tudi »Akademija gospodarskih in socialnih študijev Cenacolo t Fiesti n o«, v katerem sode- luje cvet tržaških gospodarskih veščakov. Za novo misel skušajo pridobiti tudi večino političnih strank. Te poslednje pa so imele povečini pri zadnjih volitvah v programu tudi integralno , prost o cono. Vprašanje je, ali bodo sedaj pred nacionalističnimi krogi kapitulirale ter izdale svoj volilni ^program. Glavni vzrok, zakaj se mnogi italijanski politiki boje integralne proste cone, je ta, da vidijo v njej neke vrste udejstvitev Svobodnega tržaškega ozemlja v milejši obliki. Ne gre jim v račun, da bi bil Trst tako rekoč ločen od italij ainskega gospod arstva. Ukrepi vlade, ki naj bi integralno prosto cono nadomestili, še verjetno ne bodo izvršili. Prišlo bo morda le do kakega novega sprejema tržaških gospodarstvenikov pri vladnem načelniku in do novih obljub, na kar bo vse zaspalo. Rim ne vidi nevarnosti, da bi mogel kdaj Trst spet izgubiti, zato ni pripravljen na kake posebne žrtve v prid tržaškega mesta. GOSPODARSTVO Delo v februarju V VINOGRADU: Goriški pregovor pravi: Sv. Blaž dene kojero za pas. To se pravi, da se o sv. Blažu začno obrezovati trte. (Kojetra je bil neke vrste tul, kamor so med obrezovanjem zatikali krivec (fovč). Kdor ni tega dela opravil jeseni, naj to stori sedaj, posebno letos, ko imamo tako tople februarske dneve. Dalje kopljemo jame za podsajanje dreves in trt, pripravljamo kole. Vsako leto usahne kaka trta. Če boš sproti posajal, bo vinograd vedno strnjeno zasajen. V SADOVNJAKIH: Ali si že očistil drevje nepotrebnih vej in mahu? Morda se je poleti ali med zimo odlomila kaka veja, sedaj je čas, da jo odrežeš. Pokropi sadno drevje, posebno breskve s 3% raztopino modre galice proti kodravosti. NA VRTU: V toplih legah v goriški okolici in tudi v Tržaškem bregu lahko poseješ prvi grah. Pri nas se najbolj izplača prva povrtnina. Zato je prav, če s setvijo igrah a ne čakaš, če bo le. trajalo sedanje ugodno vreme. Pripravi tudi gredice za pomladansko setev in sajenje. Prekoplji čim globlje in pognoji s hlevskim gnojem. Če tega nimaš, pa s kur jaki ali vsaj s pepelom. Sama umetna gnojila nared© zemljo pusto. Poleg grah a sadimo v te mesecu še: Česnik, čebuljeek, špinačo, korenjček, radič, solato, melancane. Gospodinje, same vidite, kako draiga je zelenjava. Zaito je vsako peresce zelenjave, ki jo doma pridelate, prihranek pri kuhinji. NA NJIVI IN SENOŽETI: Če nisi še pognojil ozimni pšenici, je v prvi polovici meseca še vedno čas. Pohiti! Izkušnja uči. da se umetna gnojila, ob pravem času raztresena, visoko oibrestujejo. Tudi senožet pognoji, če je še nisi. Na vsakih 10 kv m raztrosi po 5 kg super fosfata, 1 kg kalijeve soli in 1 kg apnenega dušika (caleio-eianamide). Krava se pri gobcu molze. Zato, če hočeš, da ji boš imel kaj poiklada-ti, poksrbi že sedaj in dobro pognoji senožetim in travnikom. Mleko je drago, zato se gnojenje travnikov izplača. Izid natečaja za „ Katoliški glas“ Kot je bilo napovedano, se je dne 11. t. m. zbrala komisija, ki je izžrebala nagrade ob priliki meseca našega tiska. 1. Nagrado za 5 novih naročnikov na KG, ki so plačali naročnino za leto 1957 do 31. jan., so zaslužili: gdč. NEŽIKA LAZAR, Trst, msgr. BOŽO SILVANI, Opčine, č. gospod BERNARD ŠPACAPAN, Podgora. Dobe molitvenik Kristus Kraljuj. 2. Brezplačno pot za skupno romanje v Maria Zeli za 10 novih naročnikov, ki so vsi že poravnali naročnino, je dobila gdč. DORA KOSOVEL od Sv. Antona Novega v Trstu. 3. Med starimi in novimi naročniki, ki so plačali naročnino za l. 1957 do 31. jan., je bil izžreban g. EDVARD SKOK iz Jazbin. Nagrada: brezplačna pot pri skupnem romanju v Maria Zeli, ki se bo vršilo poleti. 4. Izmed poverjenikov KG je bil izžreban POVERJENIK IZ REPEN-TABRA. ki dobi isto nagrado kot prejšnji, to je brezplačno pot v Mariu Zeli ob našem poletnem romanju. Ob tej priliki se najprisrčneje zahvaljujemo vsem požrtvovalnim poverjenikom in nuročnikom za njihovo pomoč pri širjenju našega katoliškega tiska. Uphjmo, da bo prihodnje leto, ko poromamo v Lurd, sreča naklonjena komu drugemu. REKA IN TRST Najmovejši podatki o razvoju tranzitnega prometa čez Reko v preteklem letu kažejo, da postaja to pristanišče eno najnevarnejših tekmecev tržaške luke. Celoten pomorski promet je v reški luki lansko leto znašal 3,800.000 ton. Tako se reški promet približuje tržaškemu, ki je znašal v lanskem letu nekaj nad 4 milijone ton. Da postaja Reka vedno hujši tekmec tržaškemu prometu, nam kažejo zlasti podatki o razvoju tranzita. Tranzitni promet čez Reko je napredoval v lanskem letu za 170.000 ton v primeri z letom 1955 in dosegel 806.000 ton. V reškem tranzitu zavzema prvo mesto Češkoslovaška s 350.000 tonami. V letu 1955 je češkoslovaški tran- zit čez Trst dosegel še 106.000 ton, medtem ko je pred drugo svetovno vojno, leta 1937, znašal 456.000 ton. Podatki o avstrijskem in madžarskem tranzitu čez Reko še niso bili objavljeni, pač pa je znano, da je poljski tranzit zelo napredoval in dosegel 110.000 ton. Računajo, da se bo poljski tranzit v letu 1957 še povečal; kaže namreč, da pojde več blaga iz južnih krajev Poljske, ki je namenjeno na Bližnji Vzhod, čez Reko. Sueška kriza, katere posledica je prekinitev plovbe skozi Sueški prekop, jc verjetno v isti meri prizadela reško kakor tudi tržaško pristanišče. Saj se promet z deželami onstran Sueškega prekopa razvija približno v enakem razmerju z Reke kakor s Trsta. Po mnenju reški h izvedencev je pobrala sueška kriza Reki okoli 50.000 ton prometa. Glede bodočega razvoja prometa v reškem pristanišču so Jugoslovani optimisti in računajo, da bo v letu 1957 napredoval za nadaljnjih 200.000 ton in tako dosegel okoli 4 milijone ton. Sami priznavajo, da ovira nadaljnji razvoj prometa čez reško pristanišče nezadostna tehnična oprema, zato pa teži pristaniška uprava za tem. da bi se pristanišče čimbolj mehaniziralo in povečalo. Zdi se, da bi bil promet čez Reko še večji, iko bi večkrat ne bilo nastopilo pomanjkanje vagonov na jugoslovanskih progah. Zato je bila v proračun jugoslovanskih železnic vključena znatna postavka za nabavo zadostnega števila vagonov in železniških strojev. Upor na Madžar kem je seveda škodoval obema lukama. Trstu pa tudi Reki. (Iz »Gospodarstva«, 8. II. 57.) Med trnjem in osatom »LA INGANELLA« Neki A. Laganella je v »Piccolu« z dne 9. 2. napisal članek o slovenskih šolah. V članku trdi, da slovensko časopisje dolži vlado, češ da noče priznati slovenski manjšini avtonomijo na šolskem polju. Potem omenjeni mož razlaga, kaj on razume pod besedo šolska avtonomija: to je posebna neodvisna ustanova, ki ima pravico do samostojnega razpolaganja v šolskih zadevah in torej pravico do lastne uprave, sestavljanja šolskih programov, določanja šolskih knjig, imenovanja učnih moči, vršitve disciplinskega nadzorstva in vseh ostalih zadev brez vmešavanja italijanske vlade. Tako avtonomno Šolstvo da zahtevajo Slovenci, trdi g. Laganella. Ne vemo, kdo je ta gospod. A naj bo kdor koli, moral bi si spremeniti ime; pe več Laganella, temveč La Inganella bi se moral imenovati, zakaj več kot jasno je, da je s svoj im člankom hotel prikazati slovenske zahteve pred italijansko javnostjo v tako smešni in potvorjeni luči, da mora vsakdo reči: Ti Slovenci so pa norci! Hotel je torej italijansko javnost prevarati, zato La Inganella. A to, gospod Laiganella, ni častno ne za Vas ne za časopis, ki je Vaš članek prinesel. POLJSKI IN SLOVENSKI KATOLIKI Neki slovenski časepis se ob vsaki priložnosti zelo zavzema za sodelovanje med katoličani in komunisti. Čeprav je pred takim sodelovanjem posvaril Pij XII. v božični poslanici, je ta časopis hotel pri* kazati zadnje volitve na Poljskem kot dejanje, ki je postavilo na laž papeža in vse one z njim, ki trdijo, da je sodelovanje med komunisti in katoličani nemogoče. Ta časopis ni poudaril, da so poljski katoličani šli na volitve pod vodstvom cerkvene hierarhije. Papež je namreč v on njeni poslanici rekel takole glede razgovorov in sodelovanja s komunisti: »Zadostuje v tem oziru, kar odgovorna cerkvena oblast misli, da mora storiti, da doseže priznanje pravnic in svobode Cerkve.« Če so torej poljski škofje skupaj s kardinalom Višinskim smatrali za koristno in potrebno, da gredo katoličani na volitve in volijo Gomulko, je bilo to na mestu. Če bi pa šli verniki sami proti volji cerkvene hierarhije, bi to bilo napaka, zelo velika napaka. Naši slovenski katoličani, ki so do sedaj zagovarjali skupne nastope s komunisti, so to vedno delali na svojo odgovornost proti volji in proti navodilom cerkvene hierarhije. To so delali in še delajo v Sloveniji, in to hi radi skuhali tudi pTi nas. V tem so taki slovenski katoličani pogrešili in grešijo. Zato jim ne moremo slediti. Goriški večer mladih ustvarjalcev Lep in nepozaben bo ostal vsem v spominu zadnji kulturni večer v dvorani Brezmadežne v Gorici, posvečen mladim ustvarjalcem s Tržaškega »in Goriškega. Njihov nastop na odru je navdušil številne poslušalce in tudi njim samim vlil novega ognja za nadaljnje delo. V imenu SKPD, ki je ta lepi večer zasnovalo, je č. g. dr. liumar najprej pozdravil tržaške goste in vse pričujoče ter jih spomnil na dva že. preminula pesnika lepe Primorske, na pesnika zelene pomladi Lada Piščanca in pesnika Stanka Vuka. Nastop tržaških literatov in glasbenikov, v povezavi g. prof. Peterlina, je bil sprejet s vso prisrčnostjo. Pesmi Brune Pertotove, iki jo večina izmed nas pozna iz revije »Vera in dom«, so vsem pokazale velik talent in izredno nežnost mlade pesnice, ki veliko obeta. Svoje lepe pesmi je prečital še mladi pesnik kraških gmajn, Marij Maver. Nastop akademičanke Vijolice Fonda je občinstvo z vso iskrenostjo pozdravilo, saj, kdo ne pozna mlade, nadarjene pisateljice, ki tudi med tujimi ljudmi ostaja močna in zvesta našemu narodu? To je pokazala tudi v svoji črtici »Srečanj-?«, ki jo je prebrala s pravim odrskim zanosom, kakor noben drug izmed nastopajočih mladih ustvarjalcev. Veliko odobravanja je žela tudi črtica Draiga Štoka, »Skrinjica«, ki jo je mladi pisatelj tako živo naslikal, da smo z njim znova doživljali vse grozote zadnje vojne, a tudi vso lepoto, iki se iz kontovels.kih vinogradov razliva v prek in v šir do zameglenega morskega obzorja. Med enim in drugim podajanjem mladih literatov pa smo slišali lepe komade, ki so nam jih z vso dovršenostjo zaigrali na klavir gospodični Klakočerjeva in Oficije-va ter osmošolec Ladi Vodopivec. Za Tržačani so nastopili Goričani. Prva je bila na vrsti mlada dijakinja slov. učiteljica Jožica Peric, ki je že objavila svoje lepe črtice tudi v »Katoliškem glasu« in drugod. Ker je doma. s Krasa,* ni čuda, če nam je hotela prav o Krasu povedati in o dogodivščinah prve vojne, ki je tam z vso silovitostjo divjala. Njeno globoko razumevanje duševnih globin je ibilo v živem nasprotju z njeno skoro še otroško postavo in imeli smo občutek, kakor da čita strani, ki jih ni ona zapisala. Pa ni tako. Jožica Peric je skrit talent našega Krasa, 'ki nam bo dala še mnogo lepega. Prav tako je ugajala črtica učiteljice Marize Pcratove iz Pevme, kjer se trpka bolečina na smrt bolnega mladega človeka preliva v njeno mlado srce, da okuša pomlad in smrt vse obenem. Domačijske, preproste pesmi Darka Durčka so prijetno ublažile trpkost obeh črtic. Vmes so še nastopili gojenci orglarske šole in gojenci prof. Mirka Fileja z raznimi skladbami, in sicer gospodični Logarjeva in Rijavčeva ter dijaik Kleindienst Veri. Povezavo med goriškimi literati je oskrbel g. prof. dr. Humar. Za dobro voljo pa so na koncu postregli tržaški veseli fantje s svojimi posrečenimi šalami. Razšli smo se veseli in ponosni, da imamo tudi med nami ljudi, ki mnogo obetajo in ki bodo brez dvorna pod veščo roko starejših in že priznanih umetnikov doprinesli svoj delež k našemu duhovnemu bogastvu v besedah in v zvokih. P.Z. Večer veselih fantov Kdo ne pozna slovenskih veselih fantov, ki znajo na vasi ali tudi drugje v družbi povedati krepko šalo, pogumno zapeti in tudi kako poskočno zaigrati na harmo- niko in kitaro? No, take slovenske fante smo videli preteklo soboto in nedeljo na odru v Gorici v dvorani Brezmadežne. Bila jih je najprej duhovita šala. Z njo sta večerni program ne samo povezala, temveč tudi zabelila Viktor Prašnik in Ivo Bolčina. Občinstvo je kar uživalo ob njunih šalah in domislicah. Potem ne smemo pozabiti na mandolinistični orkester, ki je pravzaprav nosil težo večera*. Ob začetku in na koncu je zaigral po tri komade, prirejene po narodnih in drugih motivih, za kar gre zahvala prof. M. Fileju, ki kakor marljiva čebelica zbira motive, jih preureja in prireja za svoj mandolinistični orkester. Tega pa je letos izročil taktirki Maksa Debenjaka. Ta je z orkestrom naštudiral vse komade in jih tudi izvajal. Reči moramo, da prav dobro. Saj so mladi orkestraši igrali kot že privajeni igralci, četudi so nekateri kosi zahtevali precej veščine.. Na naših večerih smo že vajeni videti , oktet SKPD Planika. Tudi pretekli teden ni smel manjkati. >Odkazali so mu drugo točko v sporedu. Zapel je tri pesmi pod vodstvom svojega dirigenta Fr. Valentinčiča mlajšega. Oktet se dobro drži. Če bo ostal požrtvovalen in discipliniran, bo dosegel še več in večjih uspehov. Posebna novost nedeljskega večera je bil tudi nastop harmonike in mešanega dueta. Darko Klanjšček je igral harmoniko, Fr. Valentinčič in S. Reja pa sta zapela venček narodnih. Prav lepo sta se ujemala in prijetno ju je bilo poslušati. D. Klanjšček, ki je ta venček pripravil, je lahko zadovoljen z uspehom. Nastop mandolinističnega kvinteta, z valčkom in mazurko, je služil kot prijetna variacija med nastopom orkestra in ostalimi točkami. Priredil ga je M. Debenjak. Vendar je največ dobre volje’ zbudila humoreska »In vino veri t as«. Besedilo je pripravni g. M. Mazora, peli pa so V. Prašnik, M. Uršič in R. Cotič, po napevu znane narodne pesmi. Ob modrovanju pivskega bratca Mihe, zaskrbljenosti krčmarjevi in gosposki zadržanosti g. princa so se gledalci zabavali do solz. In vino veriitas je zopet primeren kuplet za pustni čas, za kar gre zahvala g. Mazori. Gotovo tbo ta kuplet našel pot še na druge naše odre. Večer je bil torej pester, a tudi dobro pripravljen. Vse točke so si sledile v hitrem tempu, v primerni povezavi, tako da nismo imeli občutka, da sta minili že dve uri, ko sta povezovalca povedala: »Sedaj je pa konec!« (r + T) Ob dvajsetletnici smrti Lojzeta Bratuža *?--• m . •Vy1'? trli/?: vfe ■ ‘T) V soboto 16. febr. se bomo g o r i š k i Slovenci spominjali ene najbolj žalostnih obletnic - dvajsete obletnice smrti pok. Lojzeta Bratuža. Za to priložnost je S. K. P. D. v Gorici pripravilo žalni večer. Pokojni Lojze Bratuž je nedolžna žrtev težkih razmer, v katerih smo primorski Slovenci živeli v letih fašizma. Mlad, idealen je živel za lepo pesem božjo in narodno. Nadškof Sedej je videl v njem primernega moža, ki naj poživi našo cerkveno pesem. V sled tega ga je najprej imenoval za učitelja petja v Malem semenišču. Oni, ki smo tedaj obiskovali to šolo, se ga še živo spominjamo, kako je teden za tednom prihajal med nas ter nas navduševal za liturgično in umetno pesem. Iz njegove šole so izšli poznejši organisti in duhovniki, ki so povsod gojili cerkveno in narodno pesem: pok. Tone Brečko iz Oseka, pok. Lado Piščanc, prof. Mirko Filej in še drugi. Istočasno mu je nadškof poveril nadzorstvo nad cerkvenimi zbori v slovenskem delu škofije. Tudi te službe se je lotil z vso ognjevitostjo in ljubeznijo, ki mu je bila lastna. In prav ta vnema je 'bila kriva, da so ga fašistični hierarhi v Gorici na poseben način zasovražili ter sklenili njegovo odstranitev. Tako je prišlo do tragičnega 27. decembra 1937, ko so mu dali spiti kozarec umazanega olja. Posledica je bila zastrupitev in nato po hudih bolečinah smrt. — Naj bi njegova smrt bila po 20 letih seme strpne ljubezni med tu živečima narodoma. Izseljevanje Tržačanov Brezposelnost in negotovost .“ta v zadnjih letih prinlila Tržačane bolj kakor kdaj koli prej. da po šli po svetu iskat zaslužka in mirnega kotička. Medtem ko se je leta 1952 izselilo le 235 Tržačanov, najdemo, da se je v prvih desetih mesecih prejšnjega leta izselilo 1.456 o.«?’). Skupno število izseljenih oseb ^cd leta 1952 do oktobra 1956 pa znaša 11.805 oseb. Kljub temu .pa so v Trstu našteli ob koncu lanskega leta skoro 20.000 brezposelnih. Sv. Križ Preteklo nedeljo smo številni Križani zopet pohiteli v župnijsko dvorano, kjer smo prisostvovali Prešernovi proslavi. Ta je obsegala- poleg spominskega govora o življenju in delu velikega pesnika, tudi razne recitacije, iki so jih naše mlade učiteljice domačinke res občuteno podale. — C. g. žuipnik je v nedeljski spored 14. slovenskega večera uvrstil tU'di magnetofonski posnetek Prešernove proslave, ki jo je 8. februarja priredila naša šolska mladina. Tako so prisotni starši lahko slišali recitacije svojih otrok in prisluhnili njihovi pesmi. Naj ob tej priložnosti omenimo naši ožji in širši javnosti še sledečo veselo vest: cerkveni mešani zibor že nekaj časa pridno vadi priljubljeno slovensko opereto Vinka Vodopivca Kovačev študent. Kot smo slišali, se mislijo naši ceifkveni pevci predstaviti z njo že prihodnjo nedeljo v okviru 15. slovenskega večera. Zato jim že sedaj voščimo obilo uspeha, sovaščane pa vabimo k številni udeležbi! Skedenj . škedenjci smo se na svojem 5. kulturnem večeru oddolžili spominu velikega Franceta Prešerna. Velikani duha in srca. kot je bil Prešeren, zaslužijo, da se jih narod vedno s hvaležnostjo spominja. Zapustili so nam neuničljivo dediščino, ki bo še poznim rodovom častno predstavljala slovensko kulturo. Nam pa in naši mladini so taki večeri vedno svež opomin, da so največje človeške umetnine in pridobitve sad velikih žrtev in trpljenja. Če takemu trpljenju sledi notranja poglobitev, je ta skoro vedno plodonosna in človeštvu koristna. Iskrena hvala prof. Šahu za lepe besede in študentom za lepe recitacije. Bazovica Na našem ognjišču smo dobro zakurili. V loncu je začelo vreti in že sili ven. Kaj smo dali v lonec? Več iger. Kdaj pa bodo skuhane? Vse kaže, da v zelo kratkem času. Naznanjamo vam »prvo rihto«: 17. februarja — prihodnjo nedeljo ob 17. nastopijo v dvorani naši skavti z mladinsko igro T A R C I Z I J , JUNAK zgodbo iz prvih stoletjih po Kr. Da bi bolj teknila, bodo šolarji zapeli več veselih narodnih pesmi, po igri pa še naši pridni skavti. Naša mladina ima eno samo željo: da . bi številni prijatelji napolnili dvorano do zadnjega kotička. Ugodimo jim: mali in veliki! Kuharji pripravljajo še TRI RIHTE, ki jih bomo nudili občinstvu še pred Veliko nočjo. Pridite k prvi! Dolina - Boršt / Dolinčani in Borštani smo se preteklo nedeljo nasmejali od srca. Linhartova »Županova Micka« je ugajala v obeh vaseh številnim gledalcem, ki so do kraja napolnili dvorane. Že začetek je bil tako prisrčno domač in lepšega uvoda »kakor je bila režiserjeva beseda (prof. Peterlin) si je težko želeti. Tako v Borštu kakor v Dolini 90 sodelovali domači pevci in tako je bila vsa prireditev še lepša. V Borštu je nastopil ženski zbor pod vodstvom organista Draga Petarosa, v Dolini pa je nastopil moški zbor pod vodstvom mladega dijaka Fulvija Simčiča. O igri sami rečemo le, da bi bil s takimi igralci in tako hvaležnimi gledalci zadovoljen sam Linhart! Pred dve sto leti niso mogli naši pradedje pokazati večje hvaležnosti za tako tpristno domačo slovensko igro! V oibeh vaseh se ‘bo še dolgo govorilo o »Županovi Midki« in kadar pridejo mladi katoliški dijaki iz Trsta zopet gostovat, bo treba ali dvorane razširiti ali pa povsod — zlasti v Dolini — vsaj dvakrat igrati! Ob koncu še zapišemo za naše Brežane, da so bili tudi igralci izredno zadovoljni in nas bodo ob prvi priliki zopet obiskali. Samatorca Znani komunist iz Šempolaja, ki se je našega č. g. župnika kot smo žq pisali — večkrat obregnil, nas še vedno noče pustiti pri miru. Tako se je v nedeljskem »Primorskem dnevniku« zopet podrobno razpisal o napredku naših in šaleških kmetovalcev. Samatorčani in Saležani smo ,m) večini prizadevni (kmetje, zato smo v kratkem razdobju .po drugi svetovnii vojni in zlasti pod a n g 1 o- a mer išk o upravo dosegli v gospodarstvu pomemben napredek. Mnogo kmečkih poslopij je bilo prenovljenih, mnogo hlevov na novo zidanih in mnogo moderniziranih. Pri tem je seveda treba poudariti, da nimata znani šem,po-lajski komunist in njegov »Primorski« ni-kake zasluge. Nasprotno! Vsem treznim (kmetovalcem je še živo v spominu čas, iko so rdeči propagandisti pretili vsakomur, ki se je zanimal za pomoč, ki jo je takratna oblast delila pri obnovi in moderniziranju gospodarstva. Komunistična zakrknjenost je mnogokrat zakrivila, da je kdo ugodnost zanemaril. — Veliko hiš danes čaka obnove, ljudstvo pa živi v strahu in beračiji. To je zrcalo komunističnega »raja«, ki bi ga »Primorski« in njegovi pripravili tudi našim kmetom, če bi mogli. Vse njihovo prizadevanje in vsiljevanje je pametnim Samatorčanom in Saležanom odvratno. Za- Obmejni promet v januarju V januarju je s protpustnico prešlo državno mejo med Jugoslavijo in Italijo 37.604 jugoslovanskih in 19.213 italijanskih državljanov. Najvišje število prehodov so zaznamovali pri bloku Rdeča hiša. S potnimi listi je prejšnji mesec šlo čez mejo 664 italijanskih državljanov, prišlo pa v Italijo 633 tujih državljanov. Avtobusno zvezo med Gorico in Ljubljano so začasno prekinili, ker ni bilo potnikov. jem. Zopet nas je !bilo lepo število in smo tako bolj ikot samo v duhu skušali doživeti in biti povezani z daljnim Lurdom. 1-tcga dne smo tudi pripravili zemljo, da b.t po ograji in zidu in tudi po skalah kaj kmalu zacvetelo dosti lepih vrtnic Ln drugega cvetja ter zelenja. Zanimanje za Marijino kapelico narašča in lahlko rečemo, da bo vsak Marijin praznik prinesel kaj novega in lepega za Njeno kapelico. SLOV. KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V GORICI VABI NA IV. KULTURNI VEČER POSVEČEN SKLADATELJU LOJZETU BRATUŽU OB 20. LETNICI NJEGOVE SMRTI, KI SE BO VRŠIL V SOBOTO 16. FEBRUARJA 1957 OB 20.30 V DVORANI BREZMADEŽNE NA PLACUT1. Otvoritev tečaja angleščine Peč V prostorih italijanskega učiteljišča v Gorici so prejšnji teden otvorili tečaj angleškega jezika za vse tiste, ki se nameravajo izseliti v tujino. V glavnem posečajo tečaj brezposelni delavci, ki se nameravajo izseliti. Tečaj je organizirala ustanova »Ente Friuli nel mondo«, finansiralo pa ga bo ministrstvo za delo. Obsegal ‘bo 150 učnih ur.. — Ali bi ne mogli organizirati sličen tečaj tudi za Slovence? Potrebno bi bilo. Podgora Dne 6. febr. sta naša naročnika Alojzij Budal in Silvija Delpin praznovala 20-letnico poroke. Sveto mašo pri Marijinem oltarju je prišel zanju darovat njun sorodnik č. g. Ivan Delpin iz Pliskovice pri Komnu. Zakoncema ' in družini iskrena voščila! Na Svečnico je naša Marijina kapelica doživela, da smo tam gori prvikrat imeli popoldansko službo božjo, to je: sv. rožni venec, pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim v monštranci. Med prisrčnim petjem iin molitvijo nam je kaj hitro potekel čas. Dne 11. febr., na dan prikaizanja lur-ske Matere božje, smo v isti Marijini kapelici imeli ob 8h zjutraj sv. mašo s pet- Izšel je PHSTISČEK za mesee februar: to naj si omenjeni komunist, ki so ga ko-miniormi9tieni bratranci še pred nedavnim javno proglašali za titovskega »vohljača«, zapomni, da ga bomo ikrepko uščipnili za jezik, kadarkoli nas bo nepoklicano in hinavsko hvalil. »Raj«, iki ga nudijo njegovi rdeči gospodarji zasužnjenim; narodom se začenja tik za našo vasjo in so ga naši (kmetje onstran meje že davno prokleli, zato je prilizovanje zgrajenega komunista iz Šempolaja le preračunana hinavščina. Našim kmetom in vsem našim ljudem še enkrat odločno svetujemo, naj 'komunističnim agentom pokažejo vrata! Ob trinajsti obletnici krvavit) dogodkov v Cerknim (Nadaljevanje s 1. strani) težji dan; s treh strani so prodirali Nemci : iz Ajdovščine, s Predmeje ter s severa, tako da so dobesedno zdrobili partizanske odrede, ki so se dan prej tja zatekli s Pivke, kjer so bile v teku slične nemške očiščevalne operacije. Nemci so računali nad 500 pobitih partizanov... Dne 29. januarja so, zajeli uničevalni plameni Šentviško planoto in več krvavih žrtev je zahteval letalski napad na Pomikve. Dne 30. januarja je zaječala Tolminska in v Čadrgu so bili spet Nemci na raorilnem poslu. Dne 1. februarja so Nemci divjali v Go: renji Tribuši, in požgali del Mirna, ki leži na levem bregu Vipave. Dne 2. februarja eo partizani uničili pod Štanjelom 80 mož močan nemško-italijan-iki oddelek, za kazen pa so Nemci požgali Komen, Tomačevico in Rihemberk ter odgnali v Nemčijo njih prebivalstvo... Točno sredi teh dni groze in smrti se je odigrala v Ccifknem dvojna tragedija. Med japuarsko ofenzivo »e je morala partijska sola nepretrgoma umikati pred prodirajočim sovražnikom: iz Čepovana je šla proti Velikim Laiznain, nato na Loko-vec, od tu na Lokve, v Spodnjo Tribušo, na Šentviško planoto in končno v Cerkno. Položaj v Cerknem je bil 25. januarja naslednji: v vasi sami je bil sedež komande mesta, oficirska šola, partijska šola s 115 tečajniki in pro.fc.wrji in zaščitna četa partijske šole pod poveljnikom Dušana Furlana. Na bližnjem griču Planini pa je taboril štab divizije s (komisarjem Cirilom Keršičem. Vas so partizani zavarovali tako, da so razporedili, zlasti proti Idriji, nekaj brigad in opazovališč. Ljudstvo v Cerknem je v pretežni večini odklanjajo partizanstvo, ker je videlo v njem komunizem. Zato pa je OF skušala zlomiti s silo slednji odpor. V novembru 1943 je, dala aretirati skupino Cerkljanov, med njimi oba kaplana gospoda Ladislava Piščanca in g. Ludvika Slugo, inž. Humberta Racingerja, kmeta Ivana Gantarja in druge. Slednja dva so ustrelili na Jagerščah, kjer je imela VOS svoj sedež, ostale so pa izpustili. Nemške patrulje iz Idrije so šarile in pobivale po Cerkljanskem, v Cerkno samo pa niso prišle. Pač pa so vas večkrat bombardirali in jo težko poškodovali. Nemci pa niso v svoji tevtonski temeljitosti pozabili na Cerkno, zlasti še ker so se partizani močno hvalili po radiu in v tisku, da je postojanka v Cerknem nepremagljiva. V sklopu januarske ofenzive je bil predvidevan tudi napad na Cerkno. In če so Nemci res zvedeli, da je tamkaj sedež partijske šole, tkar je zelo verjetno, jih je to samo še bolj podžgalo. Bilo je 27. januarja 1944. Nemško poveljstvo v Idriji je odredilo nenaden sunkovit napad na Cerkno. Oddelek 150 mož se je v noči prebil preko Otaleža pred Cerkno in obkolil vas. Komaj se je zdanilo, krog sedme ure, so zaregljale nemške strojnice dn sredi divjega streljanja so Nemci vdrli v vas. Partizani in dijaki partijske šole, ki so bili nameščeni po raznih hišah, so večinoma še spali. Ob nenadnem streljanju, prestrašeni od prejšnjih hajk, so izgubili glavo: namesto da bi se pritajili in poskrili po domovih, so na pol oblečeni skočili iz hiš in bežali na vse strani: nekateri kar Nemcem pod puške, drugi pa .proč od Nemcev, preko griča Bdrce, navzgor po Labenskem klancu. Nemci so bežeče, kot običajno, neusmiljeno želi s strojnicami. Težki mitraljez, katerega so bili medtem postavili zadaj za župnišče, je kosil one, ki so bežali preko Labenskcga 'klanca. Rešili so se oni, ki so ostali po hišah ali pa zbežali proti Treb- V nedeljo 10. februarja sta praznovala petdesetletnico svoje poroke domačina Jožef Ožbot, po poklicu zidar, in žena Marija Frandolič. Po nedavni težki 'bolezni je niož kljub visoki starosti tako okreval, da je s svojo ženo kakor pomlajen stal pred oltarjem v cerkvi ob navzočnosti svojih številnih otrok, vnukov in vnukinj. Tja sta se prišla jubilanta lepo zahvalit Bogu za prejete dobrote, posebno pa za srečo zlate poroke. Prišla sta prosit tudi božjega blagoslova zase in svoje potomce. Slavljencema iskreno čestitamo vsi vaščani ob tem lepem in redkem dogodku ter jima želimo še mnogo let slkupnega življenja v miru in zadovoljstvu. Bog ju živi! čara. Nemške krogle so pokosile 47 žrtev: nekateri so bili smrtno zadeti; ranjene so Nemci pokončali z bajoneti ali tudi s streli. Domačin Marko Bevk je bil pa ubit na mostu pred Rojeevo trgovino od partizanske mine. (Se nadaljuje) OBVESTILA RODITELJSKI SESTANEK. Ravnateljstvo Nižje srednje šole (gimnazije) in Strokovne šole v Gorici vabi vse starše, ki imajo svoje otroke na teh dveh šolah, na roditeljski sestanek, ki bo: ZA NIŽJO SREDNJO ŠOLO v nedeljo 17. februarja; ZA STROKOVNO. ŠOLO v nedeljo 24. februarja ; vsakokrat TOČNO ob 10.15 v šolskih prostorih v ul. Randaccio. MAŠA ZADUŠNICA za pok. skladatelja Lojzeta Bratuža bo v soboto 16. februarja 1957 v cerkvi sv. Ivana v Gorici oh 7. uri. ČETRTI SESTANEK ORGANISTOV štandreškega dekanata se ho vršil v nedeljo dne 17. februarja 1957 ob 18.30 na Placuti v prostorih S.K.P.D. Vabljeni so vsi organisti. Radio Trst A Nedelja, 17. februarja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Vera in naš čas. 12.00 Oddaja za najmlajše: Antonija Curk: »Pravljiica o kresnici«. — 17.00 Sloven-ki zbori. — 18.00 Beethoven: Koncert za violino in orkester, op. 61. — 20.30 Puccini: Madame Butterflv, opera v 2 dejanjih. 18. febr.: 13.30 Glasba Johanna Straussa. — 18.00 Britten: Koncert št. 1 v D-duru. 18.30 Iz začarane police. — 19.15 Radijska univerza. — 21.00 Znanost in tehnika. — 22.00 Slovenske balade. — 22.15 Debussy: Izgubljeni sin. - kantata. 19. febr.: 18.00 Beethoven: Sonata št. 2 v Des duru. — 19.15 Zdravniški vedež. — 20.30 Priljubljene melodije - poje On-dina Otta. — 21.00 Vineenzo Tieri: »Lepotna kirurgija«. 20. febr.: 12.55 Čajkovski: Romeo in Julija. — 18.30 Pisani balončki. — 18.40 Vokalni kvintet. — 18.15 Radijska univerza. — 21.00 Obletnica tedna. — 22.00 Liki in izpovedi italijanskih sodobnih književnikov. — 22.15 Mendelssohn: Simfonija št. 5 v D-Duru. 21. febr.: 12.00 Alpinizem in smučarstvo. — 19.15 Šola in dom. — 21.00 Dramatizirana zgodba - Georges Courteline: »Stalni gost«. — 22.00 Nove knjige in izdaje. 22. febr.: 12.00 Življenja in usode. —-18.30 Iz začarane police. — 19.15 Radijska univerza. —- 21.00 Umetnost in .prireditve v Trstu. — 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. — 22.15 Donizet-ti: »Lucia di Laimmermoor«, prvo dej. 23. febr.: 12.00 Tuje navade in okusi. — 13.30 Kmečka godba iz Ljubljane. - vodi Silvo Tamše. -—16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 17.50 Brahms: Koncert št. 2 v D-duru za klavir in orkester. — 18.30 Glasba za naše malčke. — 19.15 Sestanek s poslušalkami. 21.00 Franz Lehar: Vesela vdova, opereta v 3 dej. katoliški glas*' v vsako slovensko družino I OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7"/o davek na registrskem uradu. Odgovorni UTednik: nuigr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici