Poitntna p1«:ana v gotovini. Posamezna številka stane 1*25 Din. Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku. SOCIALIST Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredniitva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Štev. 31. Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije Ljubljana, dne 1. avgusta 1924. II. leto. Pokrajinska strokovna konferenca. strokovni politiki slovenskega proletariata. Zato mora pokrajinska strokovna V soboto in nedeljo bo zborovala v Ljubljani pokrajinska strokovna konferenca. Na tej konferenci bodo polagale slovenske strokovne organizacije, ki so včlanjene v Glavnem Radničkem Save-zu račune o svojem delovanju, račune o svojih uspehih in ker ni nikomur posuta pot s samimi uspehi, turii o svojih neusphih. Pa tudi za jugoslovanski proletariat pričenja nova doba. Izpremembe, ki so se izvršile tekom zadnjega leta v svetovni politiki, ne bodo in ne morejo ostati brez vpliva na jugoslovanski proletariat. Volilni rezultati v posameznih državah jasno izpričujejo, da se delavske mase zopet oživljajo in da je reakcija precenjevala svoje sile in svoje moči. Delavska vlada na Angleškem, socialistično ministrstvo na Danskem, volitve na Finskem, volitve v Italiji, na Francoskem, vse to jasno dokazuje, da pojema val svetovne kontrarevolucije. Zato pa mora tudi pokrajinska strokovna konferenca najpreje odgovoriti na vprašanje: Kako smo pripravljeni za prihajajočo novo dobo? Zadnja leta so tudi slovenske strokovne organizacije številčno padle, nazadovale. ■ Kljub temu pa je Strokovna komisija nastalo situacijo obvladala, in debat, resnih razmotrivanj. niti komunističnim, niti drugim razbijačem ni uspelo doslej, da bi svoje načrte po upostavitvi lastnih organizacij mogli uresničiti. In, slej ko prej je bila Strokovna komisija tista, ki je dajala smer napram stari. In kakor smo brezobzir- osebno varnost, vzpostavi naj tiskovno no šibali in ožigosali vsak akt stare in društveno svobodo, izvede naj so- vlade, ki je bil škodljiv, tako bomo de- cialne zakone — to se da v kratkem lali tudi napram bodoči vladi. napraviti. Če tega ne bo takoj naredila, Nova vlada ima najlepšo priliko, da bomo se prepričali o tem, česar se da- konferenca, ko bo tehtala, presojala pokaže svojo dobro voljo takoj. Odpra- nes šele samo bojimo, da ne bo nič uspehe in neuspehe, ugotoviti: Strokov- vi naj izjemne zakone proti delavstvu, boljša od svojih prednic, na komisija je prestala v zadnjih letih izpusti naj zaprte delavce, popravi naj Gospod Korošec, sedaj je vaš dan, najhujše viharje, Strokovna komisija je nedemokratični volilni red v avtonom- pokažite kaj — znate in kaj — hočete! zmagala in ni je ugonobila niti reakcija, nih občinah v Sloveniji, poskrbi naj za * niti komunistični naval. _____----------------------------------------- , , ---------- --------------- Ta uspeh sam daje absolutorij funkcionarjem, da, še več: ta uspeh, ki ga je izvojevala v Sloveniji Strok, komisija, Vzgajajmo sami svoj naraSiaj! Nova vlada. Dobili smo novo Davidovič-Korošče-vo poslovno vlado. Ta korenita sprememba dosedanjega režima je važna in je treba, da o njej spregovorimo nekaj besed. Vse dosedanje vlade, odkar imamo ustavo, so bile centralistično orijentira-ne in so — čeprav ne v besedah — v bistvu vendarle pomenile hegemonijo enega dela države nad drugim. Meščanski nasprotniki teh vlad so zato povdar-jali, da so to velesrbske vlade, da so Hrvati in Slovenci no — in četrto »pleme« v državi Muslimani — zapostavljali, izkoriščani, prodani Beogradu in kar je še takih lepih fraz, ki »vlečejo«. Ne rečemo, da niso v izvestnih krogih take tendence tudi obstojale. Vendar pa je bilo naše prepričanje, da so takemu stanju krive v prvi vrsti tiste stranke same, ki so se namenoma vzdr-žavale parlamentarnega dela (Radičev-ci) in ki so se zadovoljile s popolnoma negativno politiko (klorikalei, Muslimani). Edina prava politika meščanske stranke v meščanski državi zamore biti ta, da se v vladi udejstvuje in če bi bile imenovane stranke to hotele, bi bile lahko to že zdavnaj dosegle. Pa niso hotele, ker so mislile, da bo njihova abstinenca državo uničila (Radičev ci), da bo njihova neudeležba na vladi prinesla izpolnitev njihovih federalističnih oz. avtonomističnih teženj (klerikalci, Muslimani). Ta taktika pa se je pokazala kot popolnoma napačna in današnje sodelovanje klerikalcev in Muslimanov v vladi ob pomoči Radi-čevcev znači za vse te stranke sicer nepriznan ali stvaren polom njihove dosedanje politične taktike. Preokret teh strank v njihovi taktiki je najvažnejše dejstvo, ki ga nu.ramo podčrtati pri tej priliki. To dejstvo znači tudi prvi korak k normalizaciji naših notranje-političnih razmer. Ker si tako normalizacijo želimo v interesu delavskega razreda, povemo odkrito, da smatramo rešitev te zadnje vladne krize za korak naprej. Centralni odbor »Zveze delavskih omogoča in jamči uspešno delo v bo- žena in deklet« je sklenil na svoji zad-dočnosti. nji seji ustanoviti delavsko društvo pri- Zato na konferenci ne sme biti časa jateljev otrok, za malenkosti. Gre za to, da se posve- j)a Se seznanimo tudi pri nas s po- tuje konferenca o vseh ukrepih, ki so menom tega društva, ki deluje že več potrebni, da se bodo uspešno bojevale ]et po Nemški Avstriji, naj opišem na strokovne organizacije. — Najpreje se kratko naloge in delovanja tega dru-morajo seveda organizacije izgraditi, štva. Namen društva je medsebojna po-izpopolniti. Vsaj moramo vedeti, da v moč starišev in zavednega proletariata časih najhujše depresije, najhujših prj vzgoji delavskih otrok, ofenziv ni misliti na grajenje. Boj se je Društvo dobiva svoja sredstva iz bojeval, da so se vzdržale pozicije! Se- redne članarine, jz otroškega vinarja daj bo morala pokrajinska strokovna strokovno organiziranih, in čistega do-konferenca pripraviti vse, da se začne raznih prireditev, prispevkov de- uspšni boj za zboljšanje socialne zako- lavskih zad ter vtadnih subvencij. nodaje, za demokracijo v obratu, skratka, uspešen boj za zboljšanje gmotnega Društvo deluje tako-le: položaja delavskega razreda. V krajih, kjer hodijo matere od do- Vsa ta vprašanja zahtevajo resnih ma na delo v razne tovarne ali urade, se ustanove dnevni domovi, kjer varu-Vemo, da bodo naši sodrugi sodelo- jejo vsposobljene osebe otroke, jim po-vali z vnemo, vztrajnostjo in požrtvo- magajo pri učenju, jih vadijo v petju, valnostjo. Vsaj jim bo začrtala — samo telovadbi, športu, ter v prednašanju to želimo — pokrajinska strokovna kon- dramatičnih predstav, ferenca najboljšo pot za bodoče šdelo. Da se pri vsem tem ne pozabi vcep- ljait v mlada srca raznih kreposti, ki človeka oplemenitijo, kakor n. pr. strp-ljivost, solidarnost, uslužnost, zmernost i. t. d. je samo ob sebi umevno. Vsi ljudje, ki hočejo videti, se lahko sedaj prepričajo, da je v tej državi možna vlada, v kateri sedi poleg 7 Srbov tudi 7 »prečanov«. Če bi tudi Ra-dičevci vstopili v to vlado, bi se zgodilo celo to, da bi sedelo v beograjski vladi manj Srbov kot »prečanov« — človek bi mislil, da nismo v Jugoslaviji, o kateri pa vsak kaplanček trdi, da jo prodana Srbom! Pokazalo se je, da je vse demago-ško pisanje klerikalcev, Turkov, Radi-čevcev in drugih bila le zavestna laž in slepljenje javnega mnenja, češ, da so Nesrbi v tej državi obsojeni bili za državljane drugega reda, pokazalo pa se je tudi, da velesrbski instinkti gotovih krogov ne bodo rodili sadov. Pašič-Pribičevičeva vlada je bila po svojem programu centralistična, v svo- Ob nedeljah in praznikih se zbero otroci ob določeni uri in kraju, od koder jih povede par prijateljev otrok na izprehod, oziroma na izlet. Društvo skrbi za počitniške kolonije ter okrevališča in gozdne učilnice za bolne in slabotne otroke. Ni treba povdarjati, da se zavzema društvo za osirotele in po brezvestnežih izkoriščane in zatirane otroke. Mesečno enkrat povabi društvo sta-riše in prijatelje mladine na roditeljski sestanek, kjer se vrše posvetovanja glede vzgoje in se stariši obveste o eventualnih naredbah vlade in šolskih oblasti. Tam tudi stariši podajo lahko razne pritožbe. Razume se, da je ob takih prilikah preskrbljeno za podučna predavanja. Velika je materielna pomoč, ki jo ima proletariat od svojih starišev, še češče pa vsled splošnega pomanjkanja ne uživajo niti roditeljske ljubezni, njih otroško dobo, ne smemo prevzeti moralne koristi, ki jo nudi to društvo proletarskemu pokretu. 'Ljudje, ki so vzrastli takorekoč v organizaciji, od nje uživali sladkosti mladih dni, organizacije gotovo ne bodo prezirali, in bodo gotovo dobri funkcionarji in bojevniki na pohodu socialistične družbe. Otvoritev Pasteurjevega zavoda in protituber-kuloznega dispanzerja v Celju, V pondeljek, dne ‘21. t. m. ob pol 11. uri se je vršila v Invalidskem domu, kjer je nastanjen protituberkulozni dispanzer, oficijelna otvoritev Pasteurjevega zavoda in protituberkuloznega dispanzerja. O potrebi teh zavodov ne bomo izgubljali besed. Njih nujnost najbolj uvi-devajo prizadeti bolniki oziroma poškodovani, in zdravniki. Potrebno pa je povdariti, da bi Pasteurjevega zavoda ne rabili, če bi se zavedali, da nam psi povzročajo več škode kot koristi, ki jih imamo od njih, in da država več troši jih metodah koruptna, teroristična, ne- za vzdrževanje Pasturjevih zavodov in demokratska in je vzpostavila vladanje za zdravlienje poškodovanih, kot je vre-I rez parlamenta. Zato je prav, da je den ves P®*!1 rod- Človek, ki je videl odšla. Nova vlada se imenuje vlado po- človeka bolnega na pasji steklini, kako štenosti, zakonitosti in reda. To so lepe se Pri Polni zavesti zviia v krfih in ve’ besede, ki jim pa ne zaupamo, zato ker da mu ni ,leka- ne.bo te?a Pdz“'a ni' posebne našim klerikalcem na besedo ^°b pozabil. Upravičeno je vzdrževanje prav nič ne verjamemo. Če bo ta vlada Psa, ec*'no kot čuvaja. Povsem nedo-manj slaba kot so bile dosedanje, nje- PUS[U(» in zelo nevaren pa je pes kot na prokleta dolžnost bi bila, bo to le družabnik odraslim in otrokom, ker prav in nikaka zasluga. snažnega psa ni! Programatično sta nam Pribičevič Predavanje primarija dr. Raišpa o in Pašid ravno tako nasprotna, kakor priliki otvoritve protituberkuloznega Davidovič in Korošec. Meščanske inte- dispanzerja o tuberkulozi in statističnih rese je zastopala stara in bo zastopala podatkih je bilo zelo zanimivo. Prima-nova vlada. Delavstvo bo napram novi rij dr. Rajšp je statistično dokazal, da vladi v isti ostri opozicii, kakor je bilo živi celjsko delavstvo v neizmerno sla- bih socialnih in gospodarskih razmerah. Dokazal je, da je Celje na najvišji stopinji umrljivosti po odstotkih na 10.000 prebivalcev. Pred vojno je umrlo v Mariboru na 10.000 prebivalcev v letu 42 ljudi, v Ptuju 44, v Ljubljani 50, v Celju pa 90, toraj dvakrat toliko, kakor v Mariboru. V letu 1920 je zopet Celje na najvišji stopinji z 87 proti Mariboru z 87. Dispanzerji imajo toraj nalogo pobijati tuberkulozo in sicer vsacega posebej zdravniško preiskati, mu v slučaju obolenja dati nasvete in zdravniško pomoč itd. Mi pravimo, da je za uspešno pobijanje tuberkuloze to mnogo premalo. Kaj bodo pomagali vsi zdravniški nasveti, če pa jih delavstvo vsled svojega splošnega slabega socialnega stanja, vsled skrajno slabih stanovanjskih razmer, katere se od dneva do dneva slabšajo, tako, da stanujejo dve, tri, ja celo štiri družine v eni majhni zaduhli luknji, ne bo zmoglo izpolnjevati. Dispanzer bo po našem samo na zunaj lepo opremljen laboratorij, ki pa ne bo zmožen izkazati uspehov zatiranja proletarske bolezni, tako dolgo, dokler ne bodo uvideli jugoslovanski ministri za socialno politiko, da morajo začeti z vsemi sredstvi izvajati zakone o zaščiti P i* a v o Schichtovo milo z znamko,Jelen' prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s "chichtovim« milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat. Schichf delavstva. Tako dolgo se ne bo pokazalo uspehov, dokler ne bodo naše vlade začele z uspešnimi akcijami zidanja zdravih delavskih stanovanj. Tako dolgo se ne bo videlo uspehov, dokler bo delavstvo vsled današnje gospodarske krize, ki jo je povzročil mednarodni kapitalizem, in ki jo še posebno povzroča naša jugoslovanska yežimska politika, moralo vsled svojih slabih plač dobesedno stradati. Tako dolgo ne bo uspe- ha na tem polju, dokler bodo meščanske vlade zatirale delavske organizacije in jim ovirale uspešni razvoj, da bo zmoglo delavstvo s svojo silo si izvoje-vati boljših razmer. Najboljši zdravniki in protituberkulozni dispanzerji bodo močne delavske socialistične organizacije in najboljši zdravnik je socializem. Vse, kar nam danes servira buržuazna gospoda, ni niti toliko, kakor kapljica vode na vroči kamen. Tedenske vesti. Politični pregled. | Davidovičeva vlada. Začudil se je Pašič, začudil se je Pribičevič, ko je dobil Davidovič mandat za sestavo vlade. Temu doagodku pa so se tudi začudili vsi, ki se še niso naveličali jugoslovanske parlamentarne politike. Danes dobi Pašič od glavnega strankinega odbora enoglasno zaupnico, Jovanovič ostane v manjšini, Jutro, Slovenski Narod in drugi časopisi trium-firajo, na enkrat pa tak preokret. Slovenski Narod se je celo tako daleč izpozabil, da je v enem svojih duhovitih in nacionalne misli prežetih uvodnikov zapisal: Kar je kralj napravil sedaj, to se ne da opravičiti z nobenimi argumenti. Torej: Narod je dal red nezadostno! Mi to beležimo... Nova vlada sedaj še »pospravlja«. Ministri vlečejo iz vseh žepov »zaznamovane« in zapisane. Pripravljajo premestitve in vpokojitve. Višje glave se tresejo, iščejo izhodov in marsikdo bo našel šele sedaj svojo »pravo« politično orientacijo. Kakor si je dobil svoječasno kralj Pipin primeren priimek: Mali, tako si je nadela ta vlada tudi priimek: vlada reda, pravice in zakona. Ce je ta priimek primeren, o tem bomo govorili kasneje. Vsekakor je precej dolg in skoro bi rekli: priimek je predolg za njeno predvideno življenje. Ko se bo vrnil iz Moskve še Radič, bo dobila vlada od njega »žegen« in če mu bo kaj zavrtelo v glavi, tudi — krepko, mirotvorno in pionirsko brco. Takrat pa bodo klerikalci zopet avtonomisti, Spahovci — federalisti, samostojni demokrati pa bodo — kakor pravijo _ ostali na isti »liniji«. — Herriot o dosedanjem uspehu Londonske konference. Ministrski predsednik Herriot je poslal skupščini brzojavko, v kateri pravi, da je vlada sicer želela, da bi mogla sporočiti popolno besedilo dogovora. Kljub prizadevanju pa pogajanja še niso zaključena. Francoska delegacija stremi sicer za tem, da dobe upniki zadostnih garancij, obenem pa skrbno čuva nad tem, da bi se ne zanemarjala določila Versajske pogodbe in kršile pravice Francije, če bi se ne izvedla kolektivna akcija. — Herriot pripominja, da bo ostala nerešena zadeva zaposlitve francoskih in belgijskih železničarjev na levem bregu Rena toliko časa, da se bo končnove-ljavno odločilo, če naj se Nemčija pritegne konferenci. Ministrski predsednik izjavlja končno, da bodo pogajanja na konferenci trajala še nekaj dni. — Vlada sodeluje na konferenci, trdno odločena, da se varujejo pravice Francije in zasigura mir. Rezultate konference pa bo predložila vlada takoj parlamentu, da bo mogel o rezultatih razpravljati in sklepati. Matteottijevi morilci. Pretečeni teden so objavili prvič izpovedi osumljenih iviatteottijevih morilecv. Doslej se je sicer zatrjevalo, da zanikajo osumljenci vsakršno krivdo in taje vsakršno soudeležbo pri umoru. Toda sedaj je začel priznavati prvi osumljeni Rossi, ki je izpovedal preiskovalnemu sodniku tudi sledeče: Za enkrat sem se odločil, da sem Dumminiju naročil, naj spravi Matteottija za par dni s poti, da bi Matteotti ne mogel govoriti v parlamentu. Kar sem napravil sem napravil. Kajti niti vrabec ne pade s strehe brez volje Vsemogočnega (Mussolinija). Rossi je najbrže o Vsemogočnem izpovedal še druge stvari, kajti Mussolini je objavil o Rossiju takoj poluradno pojasnilo, v katerem mu očita naravnost sovražno razpoloženje do fašizma. Po Mussolinijevem pojasnilu naj bi bil Rossi pripravljal v Parizu proti Mussoliniju — zaroto. In, Matteottijev umor naj bi služil temu cilju. Tako se zago- varja in izgovarja — Mussolini. Kri vpije, vest preganja. Mussolini si je hotel umiti roke, toda — pred svetovno javnostjo še ni čist. Kmečka internacionala. V Moskvo je prišel Aleksandrov, kmečki delegat iz Besarabije, da bi upostavil zvezo s kmečko internacionalo. V nekem razgovoru, ki ga je Aleksandrov imel, je napovedal, da bodo Besarabski kmeti pristopili kmečki internacionali. Gospod Pucelj, gospodje zeleni generali, brigadirji in komandirji. Žurite se! Sicer bo prepozno. — Rumunska svoboda. Rumunska vlada je prepovedala vsakršne demonstracije proti vojni in vsakršne manifestacij za mir. Se vidi, da dela kanone in puške. Zakaj bi jih rabila, če bi vojne ne bilo! — Povratek Stipice Rodiča. Beograjski časopisi poročajo, da se bo Stipica vrnil najkasneje tekom 15 do 20 dni v svojo otažbino.. Ta bo pogled za bogove, ko ga bo na mariborskem kolodvoru sprejel veliki jugoslovanski župan dr. Pirkmajer! Če bo potoval v uniformi pionirja, ali pa si bo nataknil na meji opanke in vtaknil čebuljo v žep, še ni znano. Gotovo je le, da ga Korošec ne bo posebno vesel. Izpremenite volilni red za občine v Sloveniji, ki štejejo nad 10.000 prebivalcev. Zahtevamo splošno in enako volilno pravico s čistim proporcom, ki smo jo že imeli in ki jo je dr. Žerjav odpravil, misleč, da s poslabšanjem volilnega reda pridobi velike občine v Sloveniji demokratom. Demokrati sicer niso nevarni ne ob tej volilni pravici in ne ob pravičnem proporcu, toda mi zahtevamo pravični volilni red, ki odgovarja čistemu demokratičnemu načelu. Albanska vlada mobilizira. Kakor poročajo iz Tirane, je odredila albanska vlada za posamezne kraje nabore 171etnih mladeničev in odredila za te kraje mobilizacijo vseh vojnih obvezan-cev, ki so stari manj kot 40 let. Mobilizacijo in nabore je odredila vlada, ker se boji, da bo Ahmed Jogu z našega teritorija dejanski napravil vpad. — Angleško - ruska pogajanja so obtičala na mrtvi točki, ker so angleški lastniki ruskih vrednostnih papirjev odklonili tozadevni predlog sovjetske vlade. Amnestija v Porurju. Belgijska okupacijska oblast v Duisburgu je razglasila, da se odpuste kazni vsem, ki so bili svoječasno kaznovani radi pasivne resistence. Na podlagi tega amnestijske-ga odloka so izpustili iz zaporov nad 50 nemških državljanov. Akordne mezde in nezgode. Angleški rudarji so razvili sedaj energično propagando za popolno odpravo akordnega dela. Kot glavni argument za odpravo akordnega dela navajajo visoko število nezgod, ki so pri akordnem mezdnem sistemu bistveno višje kakor pa pri urnih mezdah. Posebno porase število nezgod, če so akordne postavke nizke pa je delavec prisiljen, da teni manj pazi na preteče nevarnosti, če si hoče zaslužiti za najnujnejše in najpotrebnejše preživljanje. Zanimiva je nezgodna statistika v Nemčiji iz leta 1921. Po statistiki ministrstva za delo, se je pripetilo v letu 1921 pol milijona nezgod. Od teh je bilo smrtnih nezgod 6400, za delo trajno nesposobnih pa je postalo vsled nezgode 17.000 delavcev in delavk. Licitacija. Kakor Uam poročajo, se bo vršila prihodnji teden javna licitacija večje »naklade« orjunaških uniform. Vsled izprememb v vladi je baje postalo precej uniform odvisnih. Za licitacijo se baje posebno zanimajo dimnikarski mojstri. Licitacijo revolverjev in pipcev pa bo priredila državna policija. S. Anton Afrič, organizator mogočne organizacije Kinderfreunde, mož, ki je razumel lajšati potom organizacije težave delavskih mater, abstinent, ki se je prebil od navadnega pekovskega pomočnika do urednika lista >Arbeiter-vville«, organa avstrijske socialne demokracije in do zastopnika graškega delavstva v občinskem svetu, je prominul. Šele pred 14 dnevi se je obrnil na zdravnika po pomoč. A bilo je prepozno. S. Afrič je podlegel 7. julija težki bolezni na želodcu in pljučih. — — V čast spominu preminulega prijatelja otrok, je sklenil odbor društva delavskih žen v Ljubljani sprožiti misel, da se podobno društvo tudi pri nas osnuje. Vsi, ki se zato zanimajo, naj se obrnejo na sodružico Štefanijo Brezarjevo (Sv. Petra nasip 71.) Odklanjamo varuštvo, (protestiramo proti kurateli. Delavsko glazbeno društvo v Ljubljani bo priredilo v nedeljo v Ljubljani pri Fortuni na Vodovodni cesti vrtno veselico. Na vzporedu je običajna zabava in ples. Človek bi pričakoval, da vsaj take zabave policija ne bo ovirala in da vsaj pri takih stvareh ne bo kazala svojega sovraštva do delavskega razreda. Toda motili smo se. Dočim je policija veselico dovolila, je prepovedala — ples! Ta prepoved je tako abderitska, tako nesmiselna, tako neutemeljena, da bi se človek najraje smejal. Ker pa poznamo, da so taki odloki točno umerjeni po kopitu: kjer 'e mogoče nagajati delavcem, zato dvigamo proti takemu postopanju najener-gičnejši protest. Ta bi bila dobra, da 1k> policija delavcu še to predpisovala, kako se sme veseliti in razvedriti. Dočim je policija mirno gledala, kako so Orju-naši iskali »razvedrila in utehe« v streljanju in pretepanju, prepoveduje delavskim društvom — nedolžni Iples. Policija naj ve: delavec sme za svoj težko prisluženi denar iskati razvedrila tudi v plesu. To pravico ima delavec in policija ni za to na svetu, da one ljudi, ki teden za tednom težko in naporno delajo, sekira in šikanira. Take odloke naj si vtakne policija v bodoče za klobuk in naj nikar ne gnjavi mirnih ljudi. Prepričani smo, da bo gospod policijski ravnatelj stresel pošteno za ušesa onega uradnika, ki je pogruntal to modrost. Bernotove škarje. Ker je Bernot sila len, mu zmanjka za list večkrat materijala. Takrat spusti nad druge liste nabrušene škarje, striže članke in polni s tujimi članki predale svojega lista. Kakor pa nima Bernot s svojim zlobnim jezikom sreče, tako mu tudi škarje ne odstrižejo vselej pravega članka. Sedaj je priobčil za uvodnik članek iz Delavca. Ker pa dobivajo vsi Naprejevi naročniki tudi Delavca, zato je s tem napravil čisto odvišno delo. — -v"o, pa napolnil je s člankom vsaj četrt strani in zato je lahko tisti dan eno uro več lenaril. Kaj bi ne bilo boljše, da bi pustil govoriti v Napreju mesto Škarij delavca Jerama in priobčil članek, ki ga je iskreno napisal sodrug Jeram z Jesenic. Občni zbor Saveza metalskili radni-ka, podružnice v Brodu na Savi. Podružnica Saveza metalskili radnika v Brodu na Savi je imela 20. julija svoj redni občni zbor. Na občnem zboru je podala stara uprava letno poročilo, ki je bilo enoglasno in z odobravanjem sprejeto. Nato je občni zbor izvolil novo upravo, v katero so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Henn Adolf, Mirko Žerjav. Avgust Pregelj, Dragotin Pristl, Fridrich Emil, Leopold Spreodl, Josip Malinka, Nikola Djordjevič, Ivan Vilic-ki, Ivan Parte, Aleksa Milosavljevič in Mirko Petrinec. Eno mesto pa je ostalo nezasedeno. To mesto bodo zasedli sodrugi iz mestne plinarne, ki bodo na 'svojem (prihodnjem I sestanku izvolili enega sodruga v upravo. Novoizvoljena uprava se je konstituirala na seji dne 23 VII 1924 in sicer: Mirko Petrinec, predsednik; Nikola Djordjevič, pod-oredsednik, J* Malinka, tajnik, \ ilicki, tajnikov namestnik. J. Paite, blagajnik; E! I Fridrich, blagajnikov namestnik. Člani odbora pa so: L. Spreidl, D. Pristl. A. Henn, eno mesto pa bodo zasedli sodrugi iz plinarne. Nadzorni odbor: A. Mirosavljevič, A. Prezelj, in M. Žerjav. Podrobno poročilo o občnem zboru bo objavil Metalski Radnik. So-drugom v Brodu kličemo: krepko naprej! Stroga/izvedba osemurnega delovnika v Franciji. Zbornica je sklenila, da se mora osemurni delovnik pri železničarskem osobju kar najstrožje izvesti. To je uspeh proletarske politike! Uspeh, ki bi ga mogle Bernotijade onemogočiti. Pa, francoski proletariat bi postavil Bemotove tipe v lastnem interesu — pod kap. Eksplozija inunicijskih skladišč 1 v Bukarešti. Oficijelno glasilo nacionalistične stranke poroča, da je preiskava o krivcih svoječasne eksplozijske katastrofe municijskih skladišč v Bukarešti ugotovila, da so eksplozijo zakrivili nekateri višji oficirji. Posebno težko so osumljeni trije polkovniki. Vidite, kako je v resnici. Da bi zakrili prave krivce, pa so takrat valili krivdo na delavce. Komunisti so povzročili eksplozijo, tako so zatrjevali, ljudje pa so seveda verjeli. Prav tako kot pri nas. Kar komunistom se pripiše vsak zločin. — Mesto Strumica zgorelo. V mestu Struniica je izbruhnil požar, ki je upepelil okrog 120 hiš. Po silnem naporu se je posrečilo ogenj udušiti. Pogorela so tudi skladišča živil, vsled česar preti prebivalstvu, ki je ostalo brez strehe, huda lakota. Doslej ugotovljena škoda znaša 20 milijonov dinarjev. Vlada je določila za prvo pomoč pogorelcem Din 500.000. Splošna stavka v Poljski Šleziji. V sredo je izbruhnila generalna stavka v gomješlezki težki železni industriji. Delo popolnoma počiva. Silna poplava na Kitajskem. Listi poročajo o katastrofalni povodnji na Severnem Kitajskem. Nad tisoč krajev je preplavljenih. Mesto Tientsin je ogroženo. Brez strehe je dva milijona ljudi. Klerikalci bi za tako katastrofo rekli: kazen božja ali pa božja previdnost! Samomor jpenzijonistov. V Osjeku se je obesil vpokojeni državni uradnik Franc Klingenbrunner. Obesil se je vsled pomanjkanja in bede. Navezan na samo pokojnino, je moral stradati in prezebati. < Taka je usoda delovnega ljudstva, ki mu režejo kruh ljudje, ki imajo »uradniški dobrobit« na jeziku, egoizem in partizanstvo v srcu, korupcijske afere pa na vesti. Naj bodo taki dogodki glasen memento !uradništvu! Sicer se bodo taki žalostni dogodki ponavljali in buržuazija bo smatrala, da uradnik sploh ne potrebuje starost-ee preskrbe. Sicer bo buržuazija smatrala, da je čisto v redu, če se uradnik ali pa delavec obesi, ko je storil svojo dolžnost in postal nesposoben za delo. Mesto primerne starostne oskrbe bodo dali ob upokojitvi vsakemu doslužene-mu uradniku dovolj močno vrv. Iz Prekmurja. Dne 7. in 8. julija je obiskal Prekmurje veliki župan dr. Pirkmajer, da se službeno informira o zadevah, o katerih smo že svoječasno poročali, da jih je mnogo, največ pa takih, ki bodo rešene — o svetem nikoli! Da se šef mariborske oblasti osebno informira o stvareh, ki nas Prekmurce težijo je prav lepo in v redu. Popolnoma v redu je tudi to, da si dela demokratsko časopisje s tem obiskom strankarsko reklamo, kajti vsak napeljava vodo na svoj mlin (zato se je baje že odredila regulacija Mure, da bo lažje šlo). Škoda je le, da je ta reklama strašno nerodno izpeljana. »Tabor« je n. pr. pisal, da je g. veliki župan sprejel do 300 deputacij. Ta je pa bosa, ker če se računa za sprejem vsake deputacije le 3 minute časa (kar je vsekakor premalo), znese 300 krat 3 je 900 minut, deljeno s 60 je 15 ur časa, ki bi ga bil moral veliki župan porabiti za sprejem 300 deputacij. Ker tega ne verjame niti oni, ki je v »Taboru« to napisal, smo prišli do zaključka, da se je v ono poročilo vrinil majhen - druckfeller! -Ravno tako se je gotovo vrinila majhna pomota v' dozo »velikanskega veselja in navdušenja«, s katerim je ljudstvo velikega župana sprejemalo. Prekmurci in navdušenje? D|va ekstrema, ki se za enkrat ne dasta združiti! Nekaj je pa vendarle od tega obiska ostalo. In sicer kup obljub, ki si jih je prekmursko ljudstvo gotovo zapomnilo in s katerimi bo znalo pozneje, recimo pri volitvah, računati in obračunati! Bomo videli. Socialna politika. Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. V založbi »Splošne knjižnice v Ljubljani« je izšla v 27. zvezku važna knjižica z naslovom Brezposelnost iu problemi skrbstva za brezposelne, ki jo je spisal Fran Erjavec. Knjižica obseza 82 strani in velja broširana 12.— Din, vezana 17.— Din; poštnina 80 para. V jugoslovanski literaturi je ta knjižica prva te vrste. Snov obravnava knjižica v šestih poglavjih, in sicer 1. Brezposelnost, nje vzroki in posledice; 2. Skrbstvo za brezposelne; 3. Posredovanje dela; 4. Podpiranje brezposelnih in zavarovanje za brezposelnost; 5. Statistika brezposelnih in 6. Sorodni problemi. Brezposelnost je posledica kapitalističnega družabnega reda, oziroma po-.sledica neurejenih gospodarskih razmer, ki imajo občutne posledice za delovno ljudstvo v posameznih krajih, pa tudi v celih deželah in državah. Gospodarske krize in z njimi zvezana brezposelnost ogrožajo delavstvo in njih rodbine, zaraditega je povsem naravno, da se razmotriva vprašanje skrbstva za brezposelne z vso intenzivnostjo: zlasti delavske strokovne organizacije posvečajo temu vprašanju največjo pozornost. Knjižica, dasi je predrobna, vendar podaja v kratkih obrisih probleme skrbstva za brezposelne v kar najpreglednejši obliki ter navaja nekaj statističnih podatkov in dva diagrama o razmerju med gibanjem valute in brezposelnostjo ter med brezposelnostjo ter kriminaliteto, iz česar je razvidno, da je brezposelnost socialno zlo, ki zasluži, da ga sociologi in v prvi vreti interesenti delavci najodločneje pobijajo s primernimi po n: očki, ki so podpora brezposelnih, zavarovanje za brezposelnost in zakonodaja. Knjižico priporočamo zaraditega vsakomur, ki se zanima za to vprašanje, zlasti pa delavskim strokovnim organizacijam, ker jim bo služila kot izboren pomoček za poznavanje problemov za omejitev brezposelnosti in obenem kot navodilo, da se poglobe v te probleme. Brezposelnost namreč prav sedaj tudi pri nas reže globoke krvave brazde v naše meso. Pisatelj je s svojo knjižico ustregel krvavi potrebi ter nm bo za trud čita-teljstvo izreklo priznanje. Dopisi« RuSe. Ptujska kronika. Velikanske povodnji se razlivajo zadnje tedne po ptujskem okolišu in groze potopiti vse prebivalstvo. V okolišu je namreč vse polno vinotočev, po katerih mrgoli ljuudstva, ki pije in pije brez prenehanja. Vino se toči po 24 do 36 kron. Razundjivo je, če preti draginja, da si človek nakupi živil in drugega blaga za naprej, preden se podraži. Ali nerazumljivo je, kako bi se mogel za naprej napiti in si napolniti želodec z alkoholom iz strahu, da bo jutri vino dražje. Posebno se mora omeniti vino« toč na ptujskem gradu, ki je last nemškega mogotca grofa Herbersteina. V tem vinotoču se je samo dne 6. julija popilo šest polovnjakov vina, to je blizu 2000 litrov. Strah in groza mora biti vsakogar, kdor le malo pomisli, kaka velikanska škoda se dela s tem človeškemu zdravju in premoženju prebivalstva. Kdo popije toliko vina v današnji draginji? Vinotoče obiskujejo večinoma obrtniki in trgovci, ki najhuje tarnajo o draginji. Ne manjka pa tudi delavcev, ki svoje težko prislužene groše nosijo tem vinskim mogotcem. Naravnost opojna megla, kakor v dolini šentflorjanski leži zadnje tedne nad ptujsko okolico. Ob večerih — posebno nedeljskih — se vračajo vinjene gruče, ropotajoč, v svoja domovja. Iz prejšnjih časov je bil Ptuj svetovnoznan kot najhujše šnopsar-sko gnezdo, v katerem sta kraljevali žganjarni Huterja in Strašila kot nemški valjar. Narodu se je pripovedovalo, da ga hoče Nemec s šnopsom ubiti. Danes pa ni za las boljše. Oblastva izdajajo dovoljenja za vinotoče brez presojanja, samo da dobi država več taks. Razumemo, da je za vinogradnika težko, če mora iskati ovinkov, po katerih nai spravi svoj pridelek v denar, ali da bi se to moralo vršiti na tak ljudstvu v vsakem oziru škodljiv način, ni potrebno. Poskrbite raje za izvoz, če že ne morete biti brez njega. Zadnja leta imamo v ptujskem okolišu toliko tuberkuloze, kot je še ni bilo nikoli. Seveda, ^udstvo alkoholizira, se ustvarijo P, a.ge 7jS vse bolezni, najlažje pa za tuberkuloz v ptuju imJQ tJu(/anti_ U, F A°m0 *ig0’ katere sedež je pri .1 na srezkem poglavarstvu, ki vidirajo vs prošnje za vi*noto6e in’ stilne Prva stvar te antituberkulozne Uge bi bilac^izpodbija gla vzročitelja tuberkuloze — alkohoL Strela je udarila v zvonik na ptujskem gradu dne 18. julija, ko se je pripravljalo k nevihti. Zanimiv je slučaj zaradi tega, ker je ob celi nevihti zagrmelo samo enkrat, pa še takrat jo je strela pogodila. Škode ni napravila, ker se je posrečilo ogenj z minimaksom takoj udušiti. Občinske volitve se bodo vršile, kakor pravijo nekatera poročila, 28. septembra. Vse stranke se pripravljajo na ta dan. Najprej so se potipali demokrati, klerikalci, radikalci in narodni socialisti, ki bodo šli v narodnem bloku skupaj proti Nemcem v boj. Nemci bodo najbrž postavili svojo listo, ker so Pri nas se vršijo občinske volitve 10. avgusta. — Volilni boj se je že razvnel. Najhuje divjajo naši klerusi. Nič jim ni sveto, obrekujejo in blatijo, da se mora gnusiti poštenemu človeku. Samo par primerov. Ko so socialisti zahtevali pri občini, da se razdeli občinska njiva med revne občane po primerni ceni, je nastal silen hrup med njimi, češ, da bomo občino spravili na psa, čeprav so tudi klerikalni pristaši prosili za kos njive. Ko pa se je klerikalec peljal v Prago na vsegasilski zlet in prosil za podporo, tedaj je bilo v njihovih vrstah vse tiho in nič ni bilo slišati o varčevanju itd. Farizeji! Pred kratkim je dobro znani pleskar in širokoustnež rekel o delavcih tukajšnje tovarne, češ, da bi sploh ne smeli imeti volilne pravice, in če bi kmetov ue bilo, da bi karbid žrli. Tedaj bi pač tudi njegove hčerkice, ki so tam kot tipkarice zapo- slene, morale isto storiti. In naš gospod kaplan, kaj si šele ta prizadeva, da bi spravil delavce na svojo stran. Nad socialiste si ne upa, pač pa na neodvisne, ki so mu tudi šli na lini. Kdo in kaj so, vedo naši sodrugi prav dobro. Mislili smo najprvo, da se Papež ženi in da sta druga dva za priče, ko so šli h kaplanu, a smo se zmotili. Izvedeli smo, da je že oženjen, ter da se sedaj ženi le s klerikalci in res nismo vedeli, da se morejo nekateri delavci tako bratiti proti vsem načelom, z njimi. Socialisti gremo čisti v volilni boj; nas ne more nihče premakniti z našega stališča, ker smo razredno zavedni. Zato naj volijo vsi volilci »Delavsko stranko*;, ki je edina zastopnica proletariata. Proč od strank, ki zastopajo le imovite in ki mislijo, da je za delavstvo le karbid dober. SoStanJ. pri zadnjih parlamentarnih volitvah svoje glasove prešteli. Da bi se narodni blok ob volitvah popolnoma obnesel, dvomimo, ker klerikalci se ne zavzemajo preveč za zvezo z demokratskimi orjunaši. Saj vedo, da predobro v tej zvezi ne morejo odrezati, ker demokrati se povsod drenjajo v ospredje, če ravno nimajo številčne večine. Mi kot samostojna stranka pa se tudi ne bomo ženili z nikomur. Kdor je zaveden socialist, bo volil naše kandidate, komur je naš program po godu, se nam bo priključil. Da tiste večine kot doslej na magistratu več ne bomo imeli, vemo. V zadoščenje nam pa je, da se je ravno pod socialističnim županstvom občina izmotala iz kolobocij, v katere jo je spravila vojna doba in povojni demokratski ko-misarijat. Nova slika v »Petoviji«, tovarni usnja na Bregu pri Ptuju, se že pojavlja. Usnjarje so odpustili vse, razun dveh ali treh, čevljarno je pa prevzel nek Mayer, lastnik čevljarne »Humanic;: v Gradcu. Mož je hotel takoj pokazati svoje sposobnosti napram delavstvu. Hotel jim je obesiti prav prefrigano kar 10-urnik na vrat. Hotel je, da bi čevljarji delali prve štiri dni v tednu po 9 in pol ure, v petek pa kar deset, zato pa bi bili v soboto prosti. Nekateri so namreč mnenja, da se po novem zakonu lahko dela kar 48 ur na teden, brez ozira, kako se teh 48 ur razdeli. Najbolje bi bilo začeti ob pondeljkih opolnoči in v torek končati opolnoči, pa je 48 ur narejenih. Začasno se je delavstvo še ubranilo te nakane, vendar si je gospod ni izbil iz glave. Vemo, kako je ta praksa: Najprej 48 ur v petih dneh, nato pride še šesti dan 10 ur, pa imamo, na kar smo po neumnosti pristali. Potem je še uvedel, oziroma hotel uvesti akordno delo. To je za podjetnike najlepši lini, s katerim delavstvo — seveda neuko — dobe v svoje kremplje. Pri akordnem delu ni treba plačati čezumin, delovnik se lahko nategne do brezmejnosti, delavec pa ne zasluži polagoma nič, ker se predčasno izčrpa. Imenovani gospod je rekel, če upelje akordno delo, da potem lahko polovico delavcev odpusti. Zato pa delavci pazite, kaj delate, da si ne boste dali zanjke za vrat, ki jo potem ne boste lahko razvozlali. V nedeljo 20. t. m. je bilo pri Sv. Marjeti niže Ptuja žegnanje. Kakor je pri takih slovesnostih navada, so se tudi tega dne pri cerkvi spoprijeli fantje in napravili celo vojsko, tako da jih je nekaj šlo v bolnišnico, nekaj pa v zapore. Zandarji so bili sicer tudi pri maši. pa niso imeli orožja s seboj. Morali so poslati z vozom v Moškanjce po puške. da so lahko pomirili pijane fante in može. — Stare cerkvene navade pač ne izginejo, naj bo še toliko izobraževalnih društev pod vodstvom kaplanov in župnikov. Tukaj smo se premišljeno in v medsebojnem soglasju pripravili na občinske volitve. Za take prilike ne poznamo pri nas medsebojnih razprtij, katerih žalostne sadove smo videli pri občinskih volitvah v celjski okolici. — Splošno izjavljajo delavci, da se prihodnjih državozborskih volitev sploh ne bodo udeležili, če ne bomo pametnejši, kakor smo bili pri zadnjih. Kdor se danes iz iskrene želje delavstva po zedinjenju še norčuje, in zedinjenje na vse načine ovira, je zločinec nad delavstvom, ter bo prej ali slej tudi zanj prišel čas, da bo res »frcak, ne da bi se mu moralo še črno na belem in s paragrafi dokazovati, da si je tisto >fr-čanje« pošteno zaslužil. Če pošten človek vidi, da je njegova oseba na poti neki dobri stvari, ki se samo radi njega ne more udejstviti, bo sam, če ima le količkaj poštenega značaja, izvajal potrebne konsekvence in odšel. To veljaj za vse. Le parasiti se drže kože kakor klopi. Razredna zavest md šoštanjskim delavstvom je trdna, k čemur je dokaj pripomogla tukajšnja »Svoboda«, ki je nedavno praznovala svojo petletnico in v kateri sodelujejo sodrugi obeh skupin v največji slogi. Prirejamo pešizlete v okolico s tamburaši in telovadci. Pripravljali smo se že tudi na vsedelavski zlet v Ljubljano, a kakor slišimo, je isti preložen na drugo leto. Škoda. Bo pa drugo leto tem veličastnejši, ker upamo, da bo do takrat delavstvo že prišlo k pameti in ustvarilo preko vseh ovir eno samo, zedinjeno in močno stranko. Za volitve v občinski zastop so bile vložene pri nas tri kandidatne liste: socialistična, obrtno - gospodarska in orjunsko - demokratska. Naša stranka je imela svojo listo že sestavljeno, ko so nam začele druge stranke ponujati razne kompromise. Najprvo Nemci. — Predlagali so, da bi stvorih ž njimi skupno listo proti šovinistom. To smo mi seveda odklonili, ker ne maramo biti orodje istotakih šovinistov. Nato so si ata Volk brusili pete in jezik pri vseh strankah, da bi skovali nekak končen kompromis vseh strank na eni listi, da bi volitev sploh ne bilo treba in bi ata Volk s tajnikom Mazijem še naprej lahko nemoteno gospodaril v občini. — Upostaviti je hotel nekak »Burgfriedenr med Orjuno In socialisti, med Slovenci in Nemci in med klerikalci in demokrati. V dosego svojega namena niso štedili ata Volk celo z grožnjami, češ, če ne gremo z njimi, potem ne morejo jamčiti za početja nekaterih mladih ljudi na dan volitev. — Mi smo pa rekli če pomešaš kri in vodo, nastane iz tega mlakuža, ter smo ostali zvesti svojim načelom. Ker smo mi odrekli sodelovanje, se je pa še meščanska koalicija razbila in ata Volk, navdušen demokrat, ki so si s svojo politiko najbrž hoteli zaslužiti red sv. Save, so se baje celo Orjuncem zamerili, ker so jih hoteli z Nemci oženiti. Prihodnjje dni priredimo javen volilni shod, na katerega pride govornik iz Ljubljane. mmm Zagorje. V Sloveniji ni nekaj v redu. Dan za dnevom čitamo v »Jutru« in tudi v drugih demokratskih listih, ki zagovarjajo sedanji vladni režim, da pri nas v Sloveniji ni vse v redu. Kdor si upa trditi, da je vsled protežiranja raznih mladih, nezrelih nacionalistov, ki jih protežira sedanji režim, nastal nered, da so razni pokolji na dnevnem redu, pa ga smatrajo za državi nevarnega, oziroma anti-državnega človeka. V Zagorju ob Savi obstoji Sokolsko društvo že od leta 1890. To društvo je imelo vsako leto po več prireditev, ki so po navadi bile dobro obiskane. Bil je vsakokrat velik »tam-tam« in tudi materielne uspehe so dosegli tako, da so si postavili precej lep Sokolski dom. Še v stari Avstriji, ko tem društvom gotovo ni bilo postlano z rožicami, pa je bilo vse bolj veselo ob vsaki taki prireditvi in Zagorje je bilo vse v narodnih zastavah. O kaki asistenci orožništva ali vojaštva ni bilo govora.. Dne 20. t. ni. pa so priredili zopet javno telovadbo. Zelo pa smo se začudili, ko smo zvedeli, da so si za varstvo naročili okoli 70 vojakov. To pomeni, da vladni krogi sami ne verjamejo, da vlada v Sloveniji oni red, o katerem ve toliko povedati režimsko časopisje. Če se mora za borno telovadbo naročiti kar 70 vojakov, s polno bojno opremo, je prav gotovo znamenje, da nekaj ni v redu in da se tega zavedajo tudi samostojni demokrati, ki so bili čuvarji državne avtoritete. Tudi v drugem oziru so znaki, da so pokolji in poboji, ki jih je aranžirala Orjuna, škodo- 18 vali ne samo demokratski stranki, ampak tudi Sokolstvu. V celem Zagorja je visela ob priliki zadnje prireditve samo ena zastava in še ta na hiši Sokolskega doma. Pričetek telovadbe okolu 3. ure popoldne pa je bil bolj pogrebu podoben, kot pa veselici. Ko so došli gosti iz sosednih okrajev na veselični prostor ni bilo tam niti deset odraslih civilnih ljudi. Veselične prostore je zasedlo samo kakih 20 domačih uniformiranih in 50 tujih Sokolov ter vojaštvo. Radovedni smo , če bo ta fiasko iztreznil vsaj oni del zrelega zagorskega sokolstva, ki nima z Orjuno ničesar opraviti ter se otresel ekstremnih Sokolov, ki forsirajo tudi Orjuno v Zagorju. Kakor se sliši nameravajo ti mladeniči tudi v Zagorju napraviti razvitje orjunske zastave na prostorih Sokolskega doma. Če se bo to zgodilo smo prepričani, da jih bo zagorsko prebivalstvo še bolj ignoriralo, kot je to storilo na zadnji veselici ter pazilo, kdo bo imel kake simpatije s temi ekstremneži. Prepričani smo, da bodo pozneje ne samo, da si bo zapomnilo ljudi, ki podpirajo in simpatizirajo z razgrajači, temveč bo tudi ignoriralo vse bodoče prireditve v Sokolskem domu. Opazovalec. Zagorje. č'lanstvo krajevne politične organizacije S. P. J. v Zagorju je . na svojem članskem zborovanju dne 21. julija 1924 razmotrivalo predloge za zje-dinjenje obeh političnih struj v Sloveniji, ki so bili sprejeti na članskem zborovanju krajevnih političnih org. S. S. J. Trbovlje in Hrastnik z dne 6. julija 1924. ter je na podlagi ugotovljenega sklenilo: Članstvo krajevne poli- tične org. S. P. J. v Zagorju pozdravlja ta korak Trboveljskih in Hrastniških sodrugov, ter se s predloženimi pred- logi popolnoma strinja. Zavedajoč se pri tem važnosti in pomena enotne in močne Socialistične stranke v Jugoslaviji, apelira na vse organizacije obeh smeri, da skušajo vse svoje sile zastaviti v to, da pride pri nas v Sloveniji v najkrajšem času do enotne politične stranke ter napravi konec medsebojnemu bratomornemu boju. Iz uprave. Prejšnji številki »Socialista« smo priložili položnice. Poslužite se jih, da ne bo nepotrebnega prekinjenja. Vsak se pa mora poleg tega zavedati, da so z izdajo lista združeni veliki stroški. Kdor lista ne more ali noče več plačati, naj ga enostavno odpove. Med našimi čitatelji ne smemo trpeti parasitov, zastonjkarjev, ki bi na račun drugih brali list in se izobraževali na škodo ostalih čitateljev, ne da bi prispevali svoj del. Opozarjamo vse krajevne (organizacije na zadnjo okrožnico glede obračunavanja in pa pridobivanja novih naročnikov. Posebno glede širjenja lista opozarjamo še enkrat, naj se skličejo sestanki, na katerih naj se z živo besedo po-vdarja pomen našega tiska in pa obenem širi med navzoče, ki še niso naročeni na »Socialista«. * Tiskovine, ki se rabijo za organizacijo, kakor tudi letake za shode in mala vabila, ima pokrajinsko tajništvo v zadostnem številu. V svrho štedenja smo si preskrbeli tudi druge pisarniške potrebščine, kakor kuverte s tiskanim naslovom, papir itd. direktno iz tovarne. Izdajatelj: Oblaslni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik: France Vidmar. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. Našim rodbinam priporočamo NAŠO DOMAČO izvrstno kollnsko cikorijo. razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi : FRANČKOV : kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej Sc posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: in »Franck« in »kavni mlinček«. »Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu nromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti. Palma podpetnlki in podplati so najboljši ZASTONJ ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi r. z. z o. z. splošna kovinska industrija tjabljana. Kolodvorska ulica 18 Telefon štev 729 ItllltllltlllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllIllilllllillllllllllllllBllllillllllllllllllllllllllllllllKIIIIIIIIKIlllllllllIlliAlllllUSlItlllflllUlllSlimillUlirilSIIISri1 Sie^el Sz ciru.g' <1. z o. z. tlszailaa-Lca, ;plsitne:ri.eg:a/ lun. "bom.loa,Ž3n.eg'a< Tolagra. Ljubljana, Dunajska c. 31 Svitavy Wien (Č. S. R.) (Nem. Avstr.) llllllHIIIIIIIIIIHlllllHllilllllllll!^lll|lllll|l|l|l|llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllillHIIIIII*lllll*!l1*llllll^,l,1,l,,,l,l,l,,,l,,,1,I,l,l,,,l,l,1 — :> o o (d • O 00 d-1 g; 3 ° o ?2 n 'o'Z o z 3 O r- k- o c.= d. n N W N i: 4 -J nls <§°- z