SI. 46. V Trstu, v sredo 10. junija 1885. # Tečaj : , Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko iV adtsoatt j« a*t »EDINOSTt izhaja 2krat na teden vaako sredo in aabot« o poludne. Gena za vse leto je «» pld., za polu leta 3 gid.. za ćetrt leta \ gld. SO kr. — Posamezne številke «e dobivajo ori opravništvu in v'vaflkah v Trtttt po S kr., v Sorlol in v Ajdovščini po ® kr. — ftaro&ntnt, reklamacije in inaerate prejema Opnvnlitvo, vla Torrenta, »Nova tlakama*. Val invtu ae pošiljajo Uradniitvu »vla Tarranta« »Nuovh Tlpografia;« vrtak niora biti frankiran. Rokopisi o*e7 posebne vrodnosti se ne vračajo. — Jnseralt (razne vrste naznanila in poslanice) se zaručuniio no pogodbi — prav cen6; pri kratkih o(jia«ih z drobnimi črkami se plačuje za vsako h^sedo 2 kr Čestiti volilci III. vblilne skupine! Odbor političnega društva Edinost si šteje v sveto dolžnost, da se Vam, posebno pa onim mej Vami, ki so v lokalnih odborih tako vstrajno in uspešno delovali, najsrčnejše zahvali. Še nikoli niso Tržaški Slovenci, okoliški in mestni na tako sijajen način pokazali svoje moči, svojega rodoljubja in svoje politične zrelosti in discipline, kakor ta pot. Vsa la-honska sila je ta pot navalila na naše pozicije; ni bilo zadosti, da so Ire-dentarji vse svoje najboljše sile poslali v ogenj, oni so imeli tudi pomoč nekaterih takozvanih patrijotov in na raspolaganje jim je bil ves mogočni aparat, o katerem razpolaga tržaški Slovencem sovražni magistrat. Šlo je Lahonom za to, da tržaškim Slovencem podrežejo nit ži~ venja, da jim spodriuejo edinega vplivnega zagovornika njihovih pravic in zato so vsa sredstva poskusili in trosili denarja na tisoče in tisoče ter mej nami iskali izdajic; ali našli so jih le malo in Še teh večina se je v zad-njej uri skesala ter povrnola se v naročje lastne majke. Silni naskok se jim ni posrečil, odbili smo ga tako sijajno, da bolj sijajno ga skoro nismo mogli; — našli so nas edine, močne, navdušene ter pripravljene za vsako žrtev, našli so nas dobro organizovane in zato niso mogli nikder pretrgati naših tesno sklenenih vrst. čestiti volilci! v nedeljo ste ska-zali sebi in majki Slavi največo čast; vsa Avstrija in vsi vaši slovanski bratje se te dni s ponosom spominajo naš rod pred vsemi prihodnjimi napadaji naših ljutih sovražnikov. Še enkrat, volilci, presrčna Vam hvala! Bof? Vas živi in Vam ohrani vedno pravo srce za naš rod, za našo domovino!! Odbor polit, društva Edinost. 0 kmetijskem prašanji. (Konec.) Ali krenoli smo s pota; tožiti bi nas utegnol kdo, da kmeta, kakoršen je dandanes, preostro sodimo; mi pa odgovarjamo, da niso naše pnšiče le na kmeta letele, temveč i na druge stanove (se ve da na izomikane in godspodske kroge ne) ker, kakor smo spredaj rekli, lahko se nevednost sodi na nekak način tudi po porabi žganja in druzih opijanljivih pijač. Nehote smo zabredli nekoliko v moralo, katera bi morala mnogo bolj biti razširjena nego je. Ne vemo si pa razlagati, kako slast more človek, vzlasti nevednejši, v vinu in v žganih pijačah nahajati, da se jih nasrka tako, da izgubi pamet in to za težko zasluženi denar! Sam ne vem, kako se morejo nekateri tako spozabiti, da se opijanijo tako močno, da se potem neumnej živini enako po tleh valjajo: to je grozno, nespodobno, grdo! to ponižuje človeka in stori, da ga nikdo, koji ima kaj samozavesti v srcu, nič ne čisla, ampak ga sovraži! Jaz se pijanca kolikor mogočo ogibam — ker se ga bojim in sramujem. Ne vemo si tudi razlagati, da nekateri okoličanski mladeniči in cel6 svojih bratov ob sinjej Adriji. —Naj | možje nedelje in praznika nič ne Vam bode to najlepše plačilo za Vaš —--- -i ----- • 1 • trud, naj to le fie bolj vzbudi Vaš narodni ponos, naj nas utrdi vse, ter pomnoži naše moči, da se še bolj okrepć, in tako zdatno, da obvarujejo PODLISTEK. Narodne pripovedke. Iz Spodnje Štirske. XI. Nekdaj so Imeli psi, sploh ves pasji rod, dobro hrano in so tudi imeli o tem napravljeno pismo, v katerem so bile pasje pravice potrjene. Ali bili so v skrbeh, kara ono pismo Bhraniti, da ne bi se izgubilo ali raztrgalo, ker potem ne bi gospodarji njih pravic spoštovali, in tako bi vse pasje pleme bilo nesrečno. Pozovejo neki dan vse skupaj in napravijo shod vsega pasjega plemena, kar je bilo bolj od'ičnega, in sklenejo: kakor bo večina glasovala in se izrekla, tako naj bo. Res se je zbralo mnogo dostojanstvenikov in zbor se prične. Govornik na kratko omeni, zakaj so pozvani, kaj mislijo storiti s pismom, da se ne zgubi. Hitro se oglasi nekdo in pravi: Gospoda! jaz sodim tako, naj mačka pismu shrani, ona je vajena, kder si bodi gori po ulicah in po vseh shrambah st kati, ona ga nam gotovo prav varno shrani. Večina je temu pritrdila in glasovala za ta predlog, kateri se je tudi sprejel. Mačka se nI branila le pasje svetinj^ j.r«vzeti, ter jim tu Ji zatr- cenijo, ako ne pricandrajo na večer pijani domov. Kam pridemo, ako bo-demo vedno tako počenjali?! Vino človeka mori, jemlje mu razum, misli, namesto da bi mu ostale vedno čiste dila, da ga uže na skriven kraj položi, da ga nikdo ne dobi v roke. Tako se vesela družba-raziđe. Mine nekaj let, nibče se ni več brigal za ouo pasje pismo; tudi mačka pozabi na to. Gospodarji so začeli psom če dalje slabejšo košto dajati-, tako da so mesto dveh treh jedi le samo eno dobivali, p. še to slabo, loško, vodeno, Časi so pa imeli post ves dan. Videč, da tako dalje ne gre in se ne more živeti, zopet napravijo shod, tam sklenejo, naj se ono pismo, katero je mačku shranila, zopet prinese, da bodo potem imeli pisane in potrjene pravice v rokah, in če ne bo drugače, oglase se pri višjej oblasti, da jun potrdi z<>pet njih pravo, katero so imeli uže od starodavnih časov Mačka gre iskat pisma, ali o joj I bilo je vse razjedeno in strgano od miši in podgan, nič se ni več poznalo, kaj je bilo pisano. Ko pasji zbor to vidi, ves jezen in razsrjen hoče mačko zadaviti, mačka se izgovarja na podgane in miši, češ, one so vsega krive. Mačka jezna dirja za pod eanami in miši. psi pa za mačko, dokler jim ne uide na bližnje drevo, pasja drhal pa laja spodaj ter se grozi, da od sedaj ne sme več priti pred oči pasjemu rodu. Mačka pa nori na drevl joj, joj, joj — |n s taco doli maha — pflf, pff, pff — joj, joj, joj — pa nič ne pomaga žalovanj" inač-kino. Jeza je prešla od roda do roda do iienaŠnjeoa dne zavoljo pasjega pisma d" vsega, kar je mačjega. Pasji rod je zgubil in jasne, postanejo motne in rekel bi nekako zakajene: gre toraj kot rak vedno nazaj; ne veseli ga nikako branje niti kaka druga poštena veselica; vse mu je ničevo, le liter je njegov prijatelj; v tem topi svoje misli in želje, liter je njegovo največje veselje in najpoglavitniša skrb: kar bi ga povišalo, srce mu blažilo, likalo ga, vse to ga ne veseli. Ni se toraj čuditi premnogih izdrijic našega naroda, ni se Čuditi, da nam laški zagrizli listi očitajo, da smo le tedaj za narod navdušeni, kadar nam je vino srce in misli ogrelo. Stavili bi skoraj v izgled nekaterim našim okoličanskim pivčkom iz blažene Italijo privandrane Furlane, ki za vsak soldič gledajo in polagoma sebe bogatć, mej tem, ko se naši trž. okoličani za-nje prav malo brigajo ter tolčejo kamen po mestnem tlaku. V zadnjem Času se res v trž. okolici opazuje nekako gibanje in zavedanje; čas bi res bil, da se naši okoličani kaj bolj svojega žitja in pri ložnosti do omike in kakega višjega mesta spomne in ne ostajajo tako na nizkej stopinji kot dozdaj: »nostri luoni villici — kakor jih naši Itali-jančiči nazivajo, morali bi se skrbno dela poprijeti in zavedati se tembolj svoje narodnosti, svojo deco, koja je dozdaj le preveč zanemarjena bila, kaj bolj mikati, pošiljati jo ali v šole ali v dobra rokodelstva, vsaj se okoličanom zgolj s poljedelstvom baviti ža-libog skoraj ni mogoče. Ti si tudi pijanec — poreče mi tu kdo — z svojim opletanjem si zašel znovič. — Prayil mi je nekdaj nekdo, da je f v mnogih krajih na kmetih vzrok propadanja tudi sladko-snedost in gostije. Tega bi pač jaz v sedanjih časih ne nazival vzrokom kmetijskega hiranja, ker si dandanes kmet le o večjih praznikih kaj boljšega privošči, ter je v drugih dneh z malim in priprostim živežem zadovoljio. Nekdaj so je lahko tudi to kot uzrok prištevalo, kajti tedaj se je — kakor se še dandenašnji starček kmet hvali — mnogo boljše živelo, nego sedaj, tem bolj pa tudi pridelek zapravljalo in, če ni bilo zadosti, dol«* gove delalo, radi katerih so prišla potem cela posestva na kant: vzlasti pojedine v priliki kako poroke bile so nekdaj velikanske in trajale so več dni. Kolikor brezkrbnejše se je tedaj pojedalo in popivalo, toliko se zdaj bolj trpi. Ni bil naš namen tako tiritero - kakor bi rekel Lah — spisati, otdaljili smo se tu pa tam res nekoliko od glavnega predmeta, ali to le, da smo nekoliko jasnejše pisali na-stopke, ki jih razvade imajo. Nasve-tovati si res nismo upali izdatnejših pomoČkov, ker to ni naša reč, to pripuščamo osebam, katerim je za to skrb imeti. Videli bi res zel<5 radi, da bi se odnošaji našega kmeta kmalu zbo-ljšali, videli bi ga zel6 radi dobro izučenega v gospodarstvu in kmetijstvu, ne udanega raznim strupenim pijačam in raztrosujočega po nepotrebnem z velikim trudom in naporom prisluženi denar, kajti tako bi se morda še dalo kakej kmetiji na noge pomoči, kder j9 bilo dozdaj glavni uzrok hiranja le popivanje gospodarjevo; zlasti bi pa želeli, da bi se z dobrimi postavami uredelilo dedovanje in zabranilo daljno delenje zemljišč, ker ako pojde tako še na dalje, pridejo zadnja tako v nič, da ne bode nobeden nič imel: zgodi se namreč dedičem, kakor onim tatovom, ki so z golo pestjo mast kradli; vsak je hotel mnogo zajeti, nobenemu ni pa nič v pesti ostalo. To in še drugi so tedaj črvi, ki razjedajo uže opešano kmetijstvo; iz-trebljajmo jih kolikor je še mogoče, p avico, Mački pa še dandanes preganja miši in podgane in je davi in žre; in prav zavoljo tega se črtijo pes in mačka, mačka pa podgane in miši. Iz te bisni se marsikaj lahko učimo. Saj se tudi nekaterim narodom ne t'odi boljše; posebno naj nas to uči, da kdor tujcu preveč zaupa in mu narodne svetinje v varstvo izroči, nazadnje lastno Škodo trpi. XII. Bil je nekdaj siromašen oče, kateri je imel tri sinove. Ko njegovi sinovi malo vzrastejo, reče jim oče : Morali se boste rokodelstva učit; doma nemorete ostati, odpravi jih in jim da mesa in kruha na pot toliko, kolikor so gi mogli nesti, tako da očetu skoraj nič ne ostane.. Oče reče sinom: To imate na pot, sedaj pa hodite v božjem imenu in Bog naj bo z vami povsod, pa tudi svojega očeta ne pozabite. Tako obloženi se napotijo sinovi po svetu kruha iskat, vsak nese bisago na hrbtu. Starejša brata sta mlajšega za bebca imela, rečeta mu, da si je pri fašenkn malo zelja zagrabil, in ko postanejo uže vsi trije lačni, tedaj rečeta starejša brata: Ti si najslabši in težko uže nosiš, zato tvoje najprej pojemo skupaj, potem pa najino. Kes so vsi skupaj pojedli njemu vse do zadnje drobtinice, ali kadar sta starša brata mlajšemu vse pojedla; nista iiotnla nič svojemu bratu dati. Najmlajši milo prosi: Dajta tudi meni moj del, ker j-; bil gladeu, ali trdosrčna brata nista hotela nič dati. Brata mu rečeta : Će si daš edno oko iztaknoti, pa dobiš hrane; ker je bil močno uže gladen, da si izko-pati oko. In tako gredo dalje. Spet lačen postane in prosi svoja brata, naj mil jesti dasta, ali neusmiljena in trdosrčna brata mu pravita: Če si še daš izkopati drugo oko, dasta mu jedi. Ker je imel v želodcu uže same pajčevine, da si iztaknoti še drugo oko, da tako popolnoma oslepi. Pridejo do neke gostilne in tam rečeta hudobna brata: Mi dva pojdevu dalje po svetu, glej, da se po treh letih zopet ta dan tukaj v tej gostilni snidemo. Brata oditeta in pustita svojega brata prepuščenega žalostnej usodi. Zunaj leži siromak, siep, pod nekim drevesom one gostilne žalosten ter milo prosi mimo-gredoče skorjice kruha; ubožec ni mogel nikamor, nikdo se zanj dosti ni brigal, strašno se mu je godilo. Tako leži nekaj dni pod onim drevesom; pride neki petlar*) mimo njega in ga vpraša: No dečec mladi, kaj ti je, da tako milo stočeš in se zvijaš? On pove, kaj se mu je zgodilo, in kako sta ga brata zapustila. Zdaj mu ta petlar vraštvo naroči, ker se mu je smilil. Tu blizu je potok, kder je čista voda kot srebro tekla Izz i podgorskega tomuna, spravi ga k temu potoku in mu umjeoči, katere so bile s krvjo In gnojem vse zalite In otekle, kakor usmiljeni Samarijan onemu ki je mej razbojnike padel. ') Borač. EDINOST potegujmo se vstrajno za kmeta ter to pokladamo na srce zlasti našim zastopnikom v državnem zboru, od katerih je odvisno dobrostanje kmetovo. Slavni Sully, ki je vedel poljedelstvo na Francoskem povzdignoti in kmeta osrečiti, imel je uavado govoriti: Poljrtdeljstvo in trgovina ste za državo to, kar so materina prsa za otroka, kajti od teh d^eh izhajajo tudi državi mnogi dobički. In tudi v Aristotelu je pisano : Optimus populus est, qui terrae cnl-tivns est, kar se po naše glasi: Najboljše ljudstvo je ono, koje se s poljedelstvom peča. Na delo toraj in Bog pomozi! Ljubomir. Živio Nabergoj! Kar je bilo pričakovati, to ae je srečno in v občno zaiiovoljnost izvršilo. Srčno ves-Ije, veselje ki puhti iz zadovoljnosti okolićanskih src, zvestih svojemu narodu, presvitlemu cesarju in katoliškej veri, izlilo je svojo zaiiovoljnost, pokazalo, da noče vedno robovati svojim najhujšim sovražnikom ter se postavilo proti njim z izvo* ljenjem z.i državnega poslanca moža iz svojega središča, okoličanskega pokoljenja, navdušenega za blagost svojih sorojnkov, koji so soglasno zanj glasovali, svoje vere in občne domovine Avstrije — Ivana Na-berguja ! Upanje naše se je spremenilo v gotovost: okoličani, ki se sicer do sedaj uiso mnogo brigali ni za volitve, ni za pravice svoje, pokazali so sedaj, da so še na svetu in to na cbalih adrijanskega morja ter da se lahko ustavljajo svojim zatiralcem. Veselost, in nekak mil čut te je obdajal, ko si v nedeljo od trdnega možakarja do sivolasega starčka (99 in 101 letnega; videl po tržaških ulicah stopajočega proti volilnej hiši: za resnico, kaj enakega sele redko kde prigodi. Navdušenost in ne fanatizem gnala jih je volit moža, o katerem so prepričani, da jih bode z vso svojo močjo zagovarjal in tirjal pravice, katere mu drugI sebični narodi krate. Lahon Mau-roner in njegova garda obstojema samih izmečkov okoličanskih in druzihpetešajnerjev propala je m ne povzdigne se več, dokler bode okoličan se zavedal svoje obstojnosti, svoji narodnosti! Pokizalo se je v zadnjih dneh agito-vanja in ščuvanja, nesramnega vedenja in preklinanja CikorjaŠev po okolici, da jih okoličani črte ter da se ne puste loviti na limanice tem nesramnim lisjakom, kar kažejo mnogi razpori v posameznih hišah, kder je morda sin drugačnega mnenja od očeta, ta pa od prvega. Zasramovalno in grdo se je vsakemu zdelo biti zvanemu s cikorjašem ter rajše je v svojem srdu kričal in odvračal svojega sina ali bližnjega od tega grdega Ta petlar mu pravi: Kadar bo zjutraj «Z iravo-Marijo« zvonilo, tedaj segni v ta potok in si umivaj oči z vodo tega potoka. On res stori, kar mu je zapovedal. In lej, sreča velika! ko seje s to vodo umil mej Zd ravo Marijo, spregledal je in Boga hvalil ter Sel dalje vesel in voščil onemu petlarju sto sreč. Sedaj gre on po svetu in pride v velik gozd, v katerem so razbojniki imeli svoje zavetje, noč ga tam obide in on gre v neko hišo, ki je stala prav sredi gozda in bila z močno ograjo okoli in okoli obdana. On preplazi ooo ograjo in gre v hišo, katera je bila prav razbojnikova; naj te ženo samo doma, prosi jo lepo za prenočišče, ali žena se brani in mu pravi, da mu ne sme dati prenočišča. Kadar pride moj mož domu in njegovi hlapci, zaklali bi te, ako bi te tukaj dobili samega. On pa pravi: Naj bo kakor bodi volja božja, jaz ostanem pri vas, in tudi čem z a hlape i služiti. Pozno v noč pridejo razbojniki domu 7. svojim plenom ; žena pove svojemu možu, kaj je njej popotnik rekel, da hoče tudi on njegov hlapec biti, in ga pred moža pripelje. On pa reče: Zakaj pa ne, če se ho znal le dobro vesti. Naš popotnik pa zatrjuje glavarju razbojniške drhali. da s* bode uže prizadeval; glavar mu odgovori: Bomo uže videli. (Dalje prib.) društva ali pa, ako ga uže ni hotel slušati ter je rajši poslušal svoje nasprotnike, ki so ga z raznimi obeti vabili v svoje društvo, celo ravnal z grdimi ž njim. Naj si je bilo kakor hoče, fakt u m je, ia so se vrli okoličani izvrstno dobro držali in rešili svojo čast, kar velja tudi o mnogih tržaških Slovencih in dobromi-slečih Italijanih, ki so v treljej skupini volili. Živeli! Po nekaterih krajih Avstrije so tudi škofje izdali posebne pastirske liste in priporočali svojim ovčicam, naj vole pred vsem verne zastopnike, videč, koliko slabega lahko učinijo brezverni, prostomiŠ-Ijaški, takozvani liberalni napuhtieži, koji so izbrani zastopati verno ljudstvo; takega poslanca so hoteli nam vrinoti tudi zviti Italjani. Molilo se je tudi v okolici mnogo za srečen izid volitve; tako na Opčinah, ako se ne motimo, bile po očitne molitve v farnej cerkvi, kar se je storilo morda tudi drugod. V nedeljo so Šla mnogobrojna krdela na volišče, eni spremljani iz vasi z godbo, drugi veselo prepevajoč, tretji ee radostno pogovarjajoč; vsem pa je hodila na misel nesrečna Gikorja, koje udje so bili črno gledani in od vseh zaničevani. Da, nekateri jih niso pustili niti na volišče ter jim pretili, nobenemu pa nič zalega storili. V nedeljo zvečer proti desetej uri so orili po vsej okolici živahni »živio Nabergoj«! in vsa okolica je bila na nogah ter kričala : takega občnega srčnega veselja ni bilo kar pametimo še pri nobenih volitvah tu v bližini Trsta, V ponedeljek na vse zgodaj bo bile razobeŠene povsod po okolici zastave, to-p či so glasno pokali in celo otroci so zjutraj veselo kričali «živio», da ti je srce pretresalo. Sedaj naj bi se vendar spre-obrnoli oni cikorjaškl izdajalci naroda, oni ki so svoj narod zatajivši agitovali za Garibaldinca Mauronerjal Hiše in ceste so bile ponekod se zelenjem in trohojnimi trakovi in imenom slavljenca okrašene in ves dan se je upilo oživio« in pelo, strelalo in godlo do pozne noči. Res, nismo pričakovali take občne probujenosti, tako občnega zavedanja-Sedaj naj le sikajo in love Lahonl po okolici, ali vse bode zaman: okoličan je odprl oči in vedel se bode v prihodnje vesti. Še v zadnjem trenotku so nekateri zapeljani reveži spoznali, kam so drvili, ko so se pustili od takih slepcev vodili ter napisali na glasovnico, zbrisavšl ime lahonskega republikanca, ime Nabergoja; in to, ker so bili spodbadani in tako rekoč prisiljeni, ker premalo obrajtani in preveč črtenl od dobromišlenib okoličanov. Vrli Ivanci, Bojančani, Škedenjci, Openci, Bazovci, Piščanci, Križani, Bar-kovljani itd. in vsi od prve do zadnje okoličanske vasice probujeni stopali so hrabro in navdušeno na volišče v rokah imajoč glasovnico za svojega Nabergoja, Zmaga je toraj sijajna in probujenost mnogo večja, to je dobra nada za bodočnost. K temu pa pripoznati moramo, pripomoglo je v prvej vrsti društvo Edinost; gotovo mnogo pa ista Concordija ali Cikorija. Živeli tedaj vrli okoličani in vstrajno napred, ker \maga bode naša, da se le tako naših pravic in dolžnosti zavedamo, kakor smo se 9 sedanjih volitvah I Živio 1 Politični pregled. Notranje dežele. Našega cesarja, kakor se poroča iz Varšave, obišče ruski car meseca avgusta. Piše se namreč iz Varšave, da ruski car meseca avgusta pri le na Poljsko k velikim vojaškim vajam, in predno se te prično, obišče on našega cesarja. Naš cesar je prišel 8. t. m. v Mona-kovo in od tod odpotoval v Feldafing. Državnozborshe volitve v velikem posestvu so izvršene. Razmerje mej liberalci in konservativci se ni bistveno promenilo. Pri državno\borskih volitvah v kmetskih občinah na Dalmatinskem so bili v ponedeljek izvoljeni samo hrvatski narodni kandidati. AvtonemaŠi so vsled tega tako srditi, da kličejo grota TaafTeja in vse zle duhove na pomoč ter črnijo, sumničijo in obrekujejo narodno stranko na vse mogoče načine. Levičarji hočejo na vsak način zopet na krmilo priti, ker so pa poskusili uže vsa sredstva, vsa brez vspeba, in slednjič vendar sprevideli, da 8 milijonov Nemcev ne more tlačiti veliko večjega števil i slovanske narodnosti, zato se, po besedah levičarskega vodje Plenerja miajšega, na volilce ne bodo več upirali, ampak pritiskali bodo na krono, ker ona lahko volitve obrača, kakor hoče. Cesarja je treba prepričati, oznanuje Plener, da je politika sedanjih ministrov pogubonosna In da bi nemška levici boljšo politiko delala. To je pač skrajno i dosti nesramno sredstvo. Ako bi cesar videl, da je sedanje vlade politika res slaba, gotovo ne bi trebalo levičarjem pretiskati nanj, on sam bi dal slovo vladi. S kom pa morejo pritiskati za vlado ro-jeni levičarji na krono? Z drugim ne, razen z lažjo in obrekovanjem. Ali pomislili niso, da ima laž kratke noge in da prestol visoko stoji. S to taktiko tedaj ne bo nič. Vnanje dežele. Sanitetne konference tehniška komisija v Rimu je 6 t. m. določila naredbe, po katerih se ima varovati širjanje kolere po suhem. Angleško ministerstvo je dobilo v ponedeljek v spodnjej zbornici nezaupnico. Zbornica je uže poprej soglasno sprejela proračun, a v ponedeljek je ministerstvu odbila njegovo pokritje. To je sicer nekako Čudno, vendar je sklep o tako važnej stvari primoral ministerstvo k odstopu. O av/gansiem prašanji je angleška vlada 5 t. m. v spodnjej sbornici izjavila, da gledć točk, ki se imajo prepustiti razsodbi danskega kral|a, ni Še dogovor sklenen in zato se ta razsodba tudi še ni zaprosila. Vlada vendar upa, da gard ne bode trebi več dolgo držati v Aleksandriji; k za driavno-znorsko volitev zanimala okolica, kakor tudi Italijani, ko sedaj. V nedelo o polu 8. uro so prihrumele čete naših krepkih okoličanov, tu 200, tam 300 iz Gropade, PadriČ, Bazovice, Lonjera in Ka tinare pa okolo 1000 vkup. Ko so Irredentarji to veiiko maso našega naroda zagledali, upadlo jim je srce in poparjeni so hodili sem m ija. Skušali so pridobiti nekoje naših, ali zastonj, naš okoličan ti je bil kakor skala trden in tudi besen ko lev. CikorjaŠi Verzota, Bokalič in drugi so se morali poskrili, ker narod se je pričel okolo njih zbirati in ako bi jih ne bila policija odstranila, slabo bi se jim bilo godilo, ker le majhna besedica, izrečena od njih, povzročila bi bila lebko velik boj. Kedo bi bil potem za posledice odgovoren ? Mi nikako ne, ker naš narod ni dražil, ampak njega so vedno dražili ostudni Cikorjaši. Na vseh treh voliščih je bilo ljudi na tisoče, ali največjo moč so navalili Irredentaši v Via Nuova. Tam so skakali ko kobilice zdaj sem in zdaj tja. RasKovič, Angeli in vsi drugi njihovi patroni so lovili naše ljudi po ulicah. Ko je nek Hrvat iz Dalmacije (pa izdajica) pridigoval, da je Cikorija «sacro-santa«, pričeli so naši vikati «t'uora Cikorija!« moral je debelo-trebušmk zbežtti in straža muje celo zagrozila da ga zapre, ako ne da miru, ker s tem provocira boj. Irredentaši so se hoteli vtihotapiti pri drugih vratih v volilno sobo, ali straža jih j« za časa zasačila in potem pot za-stražila. Pošten avstrijsk mladenič je vik-nol: »Živela Avstrija!« na to skoči k njemu debeluh Zucculin in ga udari. Naši so pla-noli na njega, vzdignoli ga v zrak in ga potem spustili, da se ji zvalil po tleh. Straži je prijela na to njega in vse one, ki jih je obkolila. Potegnola je sablje iu v imenu postave vse zaprla do 1 popolud Bili so tudi nedolžni vmes, no pa tu se ne more zbirati. Ireientaši so našim ljudem. ki so bili malo previdni, trgali listke iz rok in jih strani metali, isa pošten način si Irredentaši nič ne pridobe, kakor le z sleparijo, V ulici della Valle so naši nekoje Cikorjaše spodili, ker so vedeli, da nemajo volilne pravice, ali so se venuer gnjeth proti vi atom. Hočeš, nočeš, moraš, rekli so naši in hajd oditi so morali. Ko so jih pa Irredentarji, mej njimi mladi dr. Angeli, nagovarjali, naj idejo volit vsejedno, naši so pa pričeli vikaii pioti njemu, na je moral v vo/. sesti in odpeljati se, ker je sprevidel, da je narod razjarjen. Koliko je bilo navdušenje mej okoličani, vidi se iz tega, da so prišli možaki, ki so imeli eden mej njimi 101 leto, stari Jakob Krizmančič iz Bazovice, in Jurmau B. iz Kolonje 99 let in več jih je bilo nad uevetdeset let starih. Čestitljivi starčki, koji so se udeležili te volitve, dragi okoličani, naj vam bodo vedno v izgled | Naj-stareji je na vprašanje, koga bode volil, odgovoril: Našega Nabergoja, za Božjo voljo, koga pa druzega, kaj menite, da sedaj, ko imam še malo dni na svetu živeti, svojo kri, svoje brate izdam, o ne, tega ne storim. Mili starček! ko bi mi imeli mnogo tako krepkih in zdravih na duhu, kakor si ti v svojej previsokej starosti, ne bi se mara trebalo toliko boriti sa naš obstanek. Tako ravnajte, okoličani, in godilo se Vam bode bolje. Ko se je po 2. uri končala volitev, razšli so se naši malo, aii nad JOOOokoličauov je ostalo tu, da natančno izvedo izid. K malu po 7. uri smo zvedeli z volišča v ulici della Valle, da ima naš Nabergoj 691, nasprotnik pa 205 glasov. Gotovi smo zmage, tako smo rekli in segali si v roke ter se prijazno pozdravljali. Sešli go se potem vsi v via Nuova in smelo trdim, da je bilo okolo 4000 ljudi zbranih, kojih srca so težko pričakovala izida. Zdaj 80 z ulice Valle sporočilli, da ima naš poslanec 677, a Mauroner 183 glasov. Naši so pričeli klicati: Zmaga je naša in komaj so se zdržali, da niso klicali živio. Hoteli so biti orav gotovi, zato se je počakalo do konca. Naznanilo se je tudi tu, da ima Nabergoj 774 glasov a Poldo samo 300. Močno"so se dvigala vsem prsa, srce jim je kipelo od radosti in iz vseh grl so doneli irre-dentašem nasproti: živio Nabergoj 1 živela Avstrija I Pred voliSčem se je to vrtilo skoro pet minut. JH krati se pa vse vzdigne in krene proti sv. Ivanu naravnost v gostilno k »Zori« (ali Aurora). Vedno živio vriskajoč in cesarsko pesen pevajoč, doŠlo je nad 1000 ljudi v vrt omenjene gostilne. Slučajno je tam svirala veteranska godba in v hipu se razlega »himna«, vse se odkrije in nazdravlja s živio in eviva klici. Razdelili so se mali ruieči listki z napisom.1 živio Nabergoj, koje so stavili za klobuk. Radosti so morali dati oduška. Pesni so pričeli pevati, »Zora« in »Skala, ■ite nam delali veliko veselje z svojim divnim petjem. Gospodje od društva »Austria« so bili vsi z nami ter so se z nami vred veselili, da je zmagala naša stranka in da je propadel republikan Poldo. Propal je, da, in tako sramotno, da se je odpeljal s svojim ljubljencem Verzoto in se še danes ni vrnol Ko so naši vikali mimo hiše, k ler ima »Cikorija, svoj sedel, bilo je vse tiho, komaj pa so malo odšli, užn plane Baškovič ven in svojej drhali. koja se je mej tem nabrala, ukaže, naj plane na nas, ali Straža je to zabranila. Raskovič pa ni mogel vtolažiti svoje žalosti, ker se ni mogel maščevati nad nami, zato |e pa pričel govoriti z navdušenjem svojim vernim, naj se krepko drže, naj se bore do zadnje kaplje krvi za sveto svojo domovino.^ Irredentaši so mu vikili eviva, ali straža jih je na to razpodila. Eden naših je kriknol živio Nabergoj in pre-peličirji so planili na njega, ko lačni volkovi na meso. Ranili so ga nekoliko na ievej roki. Lepo vedenje teb kukavic, ki se kulturonosci nazivljejo. Kakor se ja po mesti narod veselil sijajne zmage, tako je bilo tudi po okolici. Kresovi so se užigall, pevalo se je okolu ujih in razsvetlile so se vasi. Rojan in sv. Ivan sta bila vsa v svetlobi. Nad sv. Ivanom so pa Skalaši prižgali kreain njihovo petje se je razlegalo v tiho noč, da je bilo divno slušati. Naroi naš 1 Veseliti se smeš te zmage, ker dan odrešenja ti je prišel. Ne bodeš več suženj, svobodno bodeš dvigal svojo glavo, in ponosen smeš biti, da si ti irredentarski kači stri glavo, da se ne bode več dvigala. Propalo je irre-deutarstvo in prav ti narod naš si ga zmagal. Čast in slava vam okoličani ! Bodite v prihodnjo8ti enako združeni in ne pustite do sebe nasprotnikov, kojih delo in namen sedaj dobro poznate. Odprle so se vam oči, da vidite sedaj, kedo je vaš brat, kedo vaš prijatelj. Slovenec, naj si bode doma iz Kranjske ali še više od Drave, vsak se ranuje Vaše zmage in tudi delo onih Kranjcev in Kraševcev pri sedanjih volitvah ni bilo zastonj. Pripomogli so veiiko oui, za kar jim bodimo hvaležni in skažimo svojo ljubezen s tem, da se hodemo vsikdar brez izjeme potezali za nje, da jih prite-peni Furlani r.e izpodrinejo. Bratje I Svoji k svojini, dlan na dlani, to naj bode naše geslo. Se enkrat Vam kličemo: Slava okoličani, rešili ste svoje ime. Proslavili ste se mej širnim slovanskim svetom. Vam odpadnikom pa črno sramoto in gnjus. O državnozborskej vollivt v trejjej skuplulpiše »Triester Tag-hlatt« me| drugiui to le: Včerajšna volitsv pomenja triurni' patriotizma v Trstu, patriotizma, ki živi v srcih ljudstva. Kako je to ljudstvo z svojim naravnim domoljubjem, z vrlo svojo udanostjo osramotilo strahopetce, katerih domoljubje se skrije pred vsako iredentovsko frazo, katerih udanost umolkne, Če se oglasi prekucijska propaganda. Podlegel ni le Mauroner, glas ljudstva, katero inu je odreklo maimat, ta glas je obsodil namene, kijih ima »Pro-gresso« in »Concordia«, obsodil kovarstva nju pristašev, obsodil sramotno strahopet-stvo društva »Associazione« in vso poli-tiško smetljako, ki se zdrzeva v Trstu zvonec nositi. Vso to smetljako je včeraj v prah telebif zdravi, lojalni, domoljubni, ninastični in pravi avstrijski čut in pribo-jeval sijajno, slavno zmago! Slava avstrijskemu ljudstvu v Trstu! Slava Avstriji na vekel Pri državnozborsklb volitvah v goriškem velikem posestvu, ki so se vršile v ponedeljek, dobil je knez Hoheulobe 127, grof Attenis 108, in Pace 90 glasov; mej prvima dvema je toraj bila ožja volitev, pri katerej je zmagal Hoheniohe. V Istri je bil izvoljen Millevol. C. IV, vojne mornarice velike vaje 80 se včeraj začele pred Trstom; jutri odpluje brodovje izpred Trsta v Puij, 16. zjutraj zapusti/opet Puij in pride na večer pred Zadar, 19. ziuiraj pred Split, 21. pred Gruž, 26. pred Kotor, 29, pred Reko. 3. julija se vrne pred Puij, kder bodo vaje trajale do 17. julija. V seji tržaškega mestnega svetovalstva v dan 5. t. m. se je uslišala prošnja Hermana Turka, naj se mu odstopi kos zemlj Šča pri sv. Andreji, da napravi velikanska poslopja za kope-lišče. — V tej seji je nasvetovalo tudi mestno starešinstvo, naj se vaga .na sene nem trgu za eno leto, od 1. julija 1885 poČenŠi prevzame v lastno upravo. Zoper ta predlog je govoril R. Luzzatto, novoizvoljeni državni poslanec, ker je uže iz načela zoper to, da se obrtniške stroke monopolizirajo ter priporočaj, naj se vaga, kakor je bila doslej navada, v najem da. Tudi poslanec Nabergoj se je ujemal s tem in dokazal, da bi monopol občini ne douašal dobička, pač pa več troškov; zdaj vaga donaša na leto 4000 gld. Čistega dobička in morebiti bi se mogla najemščina Še zvišati. Občinska svetovalca dr. Piccoli kri Vieribaier pa sta govorila za predlog mHstnega starešniatva, ki je bil nazadnje sprejet. Prošnjo več prebivalcev iz Kolonije za novo cesto je podpiral občinski poslanec Nadlišek in izročila se je stavbenej komisiji. katera ima dotično poročilo predložiti mestnemu starešinstvu. Potem je bila tajna seja, v katerej se je prečitaio poročilo mestnega magistrata o reklamacijah, katere so se podale zoper prvotni imenik mestnih volilcev. Zbor je izvolil odsek peterih, ki imajo te reklama- cije prestreti in mestnemu svetovalstvu poročiti. Ta zadeva je velevažna in govorilo se bo o njej še mnogo; ni dvomb*. da mestno svetovalstvo reklamacije oibije, ker mu niso po všeči, ali s teio ta zadeva ne bo ješ-na; potem pride pred državno sodišče in to jo bode moralo reklamantom rešiti ugodno uže iz tega uzroka, ker je enako reklamacijo uže enkrat ugodno rešilo. S tem pa se utegne pri mestnih volitvah mnogo premeniti. Tržaška trgovinska In obrtniška zbornica danes izvoli enega poslanca v državni zbor in a tem bodo pri nas državnozborske volitve končane. Če 1)0 novo izvoljeni poslanec umel trgovinske koristi Trsta, moral se bode bolj brigati za državni zbor nego prejšnji. Morsko zdravilno kopellšče za skrufolozne otroke se je 7. t. m. z veliko slovesnostjo odprlo. Sprejelo se je v ta zavod 45 otrok, večinoma brez plačila, ker zavod podpirajo dobrotljivi ljudje; v 45 dneh pa se sprejme zopet 30 druzih otrok. Ta zavod je bil ustanovljen lansko leto in uže lani se je pokazala velika dobrota tega zavoda. Agitatorji Cikorije. V nedelo v jutro se je neko uboyo revše 2Mletni trgovski pomagač Pavel C. iz Trsta v ulici Molin a vento nad okoličanskiml volilci hotel znesli. Kričal je za njimi in žvižgal, ter jih hotel napasti. Šel je v Krčmo Jakoba R., ter mu raztrgal obleko in mu grozil z nožčem. No pravica ga je doh tela sedaj bode pa imel Č ts svojo irredentarstvo premišljevati. Tržaške novosti: Die Naberffojaner, tako se v spodnjem predalu izraža tetka proti onim, ki so v nedelo iu nadalje slavili zmago Nabergoja. No mi vemo, da tetki pod nikakim pogojem ni pravf da smo mi zmagali, da pa očita našim ljudem, da vse to v pijanosti delajo, je pa znak velike predrznosti, ki je le tetkinim sotrudnlkom lastna. Ko bi recimo zmagali »Svabi* bi pa smelo kričali »Hoch«, ko jo mj tem v oči ko!je beseda živijo, Nemci I pometajte pred svojim pragom in pustite nas v miru. Doslednost Veliko-Nemcev pri tržaškej tetki. Tetka je še v soboto na sve kriplje in z vso sapo priporočala Mauronerja kandidatom ter ga snremljevala na vseh potih z gorkiini besedami.'Aii glej čuda! Danes mu je tetka ohrnola hrbet in ga opisuje, da je Garibaldiueu itd. Kaj gospodje pri tetki niso znali, kedo in kaj je Mauroner? Skola, da ga ne poznajo, ko so si iskreni prijatelji. Oikod je pa po-tegnol ta veter, da je tetki obrnol plajšč? Ali more sedaj tetka tajiti, da gre skoz grm in strn za Irredento? Pa ne samo za Irre-dento ampak tudi z republikanci in Giri-baldinci! Taki so ti Nemci, pajdaŠijo se s hudičem ako treba, samo da nam škodujejo, No pa mi k ljubu tetkinih groženj uapredujemo. PosAušenisamomor, 26 letni težak Anton Bratoš iz ćepovana pri Gorici, skočil je v morje ter se hotel vtoplti. Zaprli so ga, 24 letni kotlar Viktor Katona si je pa prerezal vrat radi nesrečne ljubezni, Rana j** sicer velika, ali ne smrtna. Nek vojalc je skočil v ulici Belvedere skrivaj ^kozi okno. Pobil se je na glavi jako težko. V pijanosti sta se zvrnola dva mornarja v ponedelek na večer v morje. Tovarišem njihovim se je posrečilo jin rešiti. Več vina je iztočil zastonj 43 letni voznik Anton S. ko je po trgu Dogana z polnim vozom dirjal. Pai je z voza, ter se težko ranil, konja pa sta vdrla proti ulici Pesa ter dva soda zgubila. Vehe so se odprle in vino je teklo po ulici. Kaj vsega pijanci ne store. Vlovil ribo. Na čuden je način vlovil ribo g. S. Josip. Peljal se je po morji in v tem pride k ladjici velik skoro pol tretji kilo težak brancin. Udaril ga je s palico po glavi in ga potem, ko je bil omoten prijel z roko. Danes mu bode za kosilo dobro dišal, ker vsakemu tisto najbolj diši, kar sam vlovi. Redek slučaj to. Policijsko. Dva hišna vratarja sta se v ulici Ro8setti pričela pretepati. Z malega prepira nastal je boj, tako da je eden dobil par gorkih po glavi. Odvedli so ga v bolnico, mej tem so pa druzega peljali ječmen jest. X Dekani. Veselica, koja je bila omenjena v zadnjem št. Elinosti za dne 14, junija, bila je preložena. Odbor, Piše se nam. Majhen dodatek oziroma pojasnilo žejim priobčiti k dopisu »Iz koprskega okraja« v 45. I: »Edinosti«. Gosp. P., krčmar v Ricmanjih, nam je učiteljem po ruinolem zborovanji v dan 28. ma]a t. 1. res postregel; a »izvrstna« se njegova postrežba baš ne more imenovati ! Mož je sicer dokazal, da ni »neslan«, a tudi njegov račun — 2 for. 13 kr. — na osebo (!l) nI bil — »neslan«. — Navadno se učiteljem ob tacih prilikah manj računa, kar se je godilo n, pr. v Klanci pri vrlem g. Metliki. G. Pr. pa menda tega ozira ne pozna. Pohvalno pa moram omenjati g. Antona Lampe-ja vrlega posestnika v Ricmanjih ki nam je učiteljem brezplačno postregel z boteljkami izvrstnega istrskega refoŠka »živiolu EDINOST Učenci Alapenske vinarsko dole so bili v pondelek popoludne se svojim učiteljem i vodjem g. Rihardom Dolencem v Trstu. Šli so v Koper in potem so se napotili proti Ogleju, dasi ogledajo naprave g. Ritterja. Opravo imajo jako lično, tako da so jih Triačani prav radovedni ogledovali. Nastopiti volitve v Gradišči. Dne 29. maja 1.1., kakor znano, bila je v Gradišči volitev krneč, občin enega poslanca v državni zbor. »Sloga« in »Circol. cat.K sta z svojim kandidatom zmagala, unionisti pa propadli. Po volitvi so imeli Unionisti v krčmi na Merčjaducu (Merca-duzzo) binket. Ć. g. A. F. župnik v Brdih je moral iti na kraj, kateri je v človeški družbi neobhodno potreben. Da je pa na ta prostor došel, moral je iti blizo ove sobe, kder so Unionisti zarad »nesrečne« volitve svojo jezo pri kozarci vina tolažili. Komaj je č. gospod vrata za sabo zaprl, uže prihrumi vsa drhal k vratom; ta začne pri vratih raxsajati, in založila so se se stolicami, da č. gospodu ni bilo mogoče venkaj. Dajali so č. gospodu take priimke, ki niso v olikanej družbi, a Še manj na papirju na pravem mestu, suvali so s palicami skoz oknice vrat v jetnika, kar naglo prileti skoz omenjeno oknice kupica, ki pa k sreči ni gospoda zadela, ampak razbila se je ob zidu. Natakarica je temu napadu konec storila s tem, da je drhal odplavila ter stolice itd. od vrat odstranila. Č. gospod če tudi hudo prestrašen, drzno se v Bobo. kder so Unionisti bili. Nikdo se ni upal č. starčku v obraz pogledati, ko jib je pošteno ošteval. S takšnim postopanjem se »Unlone« gotovo mnogo Slave pribori in sme res na ta čin ponosna biti. »Corr«. hoče Slovence podučevati o uljudnosti, trdi, da smo neotnikani, neuijudni ter sposobni za vse, le za dobro ne; mi pa svetujemo, naj svoje junake gospod »Corriere« po-dučuje in naj jih lika, ker so, 4e tudi so visoke in najviše šole dokončali, prav surovi, neotesani ter prepotrebni »mastno Gallateo« 1 Gg. okraj, poglavar in komisar, ki sta z drugim sopotnikom zdolej na ulici pred glavnimi vrati č. gospoda pričakovala, ustrašila sta se videti poslednjega toliko izpremenjenega. S pravim sočutjem sta f>oslušala, ko jima j« pripovedoval ta ne-jubi »intermez/.o«. ter zagotovila, da se bode stvar preiskovala. Zagotovljeni smemo bili, da si. c. k. okrajno glavarstvo nemudoma potrebno ukrene. X. Govela kuga se je prikazala v Rogatici v Bosni; vsled tega se meja proti Bosni in Hrcegovini zapre. Za Dalmacijo se določijo posebne Inke, iz katerih se bo smela neokužena živina izvažati. Nesreče, v mestu Des-Moines v sp-vernej Ameriki je 5. t. m. pogorela velika fabrika in ž njo vred zgorelo 100 delavcev. V dan volitve za državni zbor v trž. okolici dnć 7. junija 1885. Lepa naša domovina, Svoj'ga lastnega 'maš sina, Ni ti treba se udati, V tujih rokah zdihovati. Lahi zviti so pretili. Radi bi nas zadušili Med »Cikorja« obečala: Tlak nam mesti ne bi dala. Potepuhov dost' vlovili V svoje mreže so po sili, Hotli so da b' brata brat, Slovenc Slovenca šel teptat. V Trstu tekal1, lovili Po okolici prosili, Nabergoja da bi vrgli, Vrv Slovencem s tem zadrgli. Dnevi srečno so pretekli, Vragi so se prav opekli; Mila naša domovina Svoj'ga lastnega 'ma sina. Zdrstiola lahonska coklja; Zapuščen ko stara kokija Mauroner Poldo tam stoji, Dolgi nos se mu šibi. Zato tebi hočmo peti Srečo, slavo ti želeti Narod pošten ljubi naš, Ker si zmagal grdo laž. Tebi naš, poslan'c čestiti, Venec hoč'mo pokloniti, V Svojem varstvu nas imej, Brani nas krepko naprej! Mnoga leta Bog premili Naj Te var je v vsi. kej sili, Bog Daj svojo ti pomoč: Kličemo Ti vsi pojoč!! Zložil: Sosič Miče Tilhov. Borano poročilo. Borsi mirna, stanje jako zdravo, tendenca za više kur2e drž. papirjev. Dunaj«ka IBor*a dne 9. junija Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru 83 » 05 » Zlata renta......108 » 10 » 5°/0 avst. .... 98 • 50 » Delnice narodne banke . . 859 ■ — » Kreditne de1"«« .... J87 . 60 • London 10 lir sterlin . . 124 » 30 • Napoleon.......— » — • G. kr. cekini...... 9 » 86 » 100 državnih mark ... 5 • 86 » Poklao«. *) S teškim srcem se obračam na vas zarad volitve poslanca, saj veste in ste prepričan', da je Človeška posoda slabotna, ker je padel celo sv. Peter, koliko več se more zgubiti tako slabotna oseba, k;»kor sem jaz. Samo zavoljo tega, ker sem enkrat zlnoi, da se v Cikorijo vpišem, vpisali ao me, da Še sam nisem vedel. Vam ne bora na dolgo tolmačil, kako irnam teško vest zavoljo tega. Zdaj po vam naznanjam da, sem se popolnoma odpovedal; prosim, opravičite me kolikor Vam je mogoče, in Vam bom hvaležen, prosite zame tudi g. Nabergoja za odpuščanje. Živi Bog g. Nabergoja in vse tiste, ki ga čislajo! V Škedni 8. junija 1885. M- Miha Sancln. * Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Uredn. Št. 28. Razglas. Podpisani cestni odbor daje mitnico postavljeno ob skladovnej cesti Škofllj e-Lokev-Bazovica po javnej dražbi, ki bode 25. junija od 10. do 12. ure predpoludne v Lokvi (Corgnale), v najem na tri leta t. j. od 1. julija 1885. do 30. junija 1888. Klicna cena je 800 for. na leto. Dražbene pogoje si lehko vsa-kedn ogleda pri podpisanem cestnem odboru. Cestni odbor, V Sežani dne 25. raaja 1885. Načelnik. l\o nrndni i« zarad preselitve iz lld \n U Ud J je lr8ta gostilna v jako lepem kraju, najlepše vredjena in vpeljana. Več se poizve pri našem uprav- ništvu.(Tiskarna Dolenc, Via Torreot" 12). (SZSmSZSZSZS252SiS2IIZSZ5ZSZ5i!5ZS!SiS Agencija za posredovanje u službah i kod stanovanja E. GEROMINNA priskrbuje službe svake vrste u Austriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuće, po najugodnijimi pogodbami. Piaiia Ponterosso br. 2. I. kat. j •Z52525252525a5E525l2525 2525Z5252525254 novo FI« %\C JKHŠEK o Iprl je pekarno v ulici Corsia Stadion, v hiši, kder je bila poprej gostilna Cervo rf' oro. — Nieija priporoči tu li odbor delniškega podpornega društva v nam-n,