Posamezna Številka 40 vinarjev*
Stev. 175.	v LISAM v petek, dne i. avgusta m
»SLOVENEC« velja
m pottl aa tm »trmi Jugoslavija ia t Ljubi) tn i: ti Mto let« upraj.. K M-— m ml leta * .. „ n o«trt leta „ .. N 21--. sa en mesec a •. „ 7"—
Ia toaaamatvo oeloletno K»5-—
a Sobotna izdaja: bs
Za eelo lato.....K IS'—
sa laosamstTo,... w 20 —
■m—J Inserati: oesea Eaoatolpsa peUtvrsta (M mm široka ln 3 mm vteoka ali a|e
prostor) ta enkrat ... p« K 1-20 urada! rasglasl . K 1*80 Pri naročilu nad 10 ebjti popnit.
NtJmtnjSl oglas 59/9mm Ki"— i Poslano: i
flnostolpna petltmta K S'— Ithaja vsak dan lsrsaail ponedeljek ln dan po prasnila eb 5. nri stntraV
	W Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol Itov. S/m. Rokopisi te sa vračajo: nelrinklrana pisma aa aa sprejemajo. Urada, telet. itr. 60, sprava, štv. 328.		Političen list za slovenski naroi	t.	Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Raina poitne hran. ljubljanske it. 650 sa naročnino In ŠL 349 u oglasa, avstr. ln čefifce 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7563.
»Stara pravda."
Naš kmet bije hud boj za svoj obstoj, za svojo pravico in staro pravdo. Bolj ko kedaj prej, je potreba enotnega nastopa vsega kmetskega stanu v boju proti izkoriščevalcem in oderuhom, ki jih je nešteto izkotila svetovna vojska. Bolj ko kedaj prej, je danes potrebna kmetu edinost, da se otrese vseh tistih, ki hočejo živeti na račun žuljavih rok drugih. Te dolžnosti do svojega stanu se je dobro zavedel naš kmet, ki si je zato ustanovil mogočno organizacijo v svojih »Kmetskih zvezah«, katere naj združijo vse jugoslovanske kmete v boju za uresničenje novega, pravičnejšega družabnega reda.
Jasno je ko beli dan, da gre razvoj družabnih razmer za tem: ali ureditev človeške družbe na podlagi socialističnih načel s končno diktaturo proletarijata, ali pa ureditev socialnih razmer na podlagi večno veljavnih krščanskih načel, ki se protivijo vsaki krivici, oderuštvu, izkoriščanju, kapitalizmu. Prva pot, ki jo oznanja socialna demokracija s tem, da proglaša razredni boj socialističnega delavstva proti drugim stanovom, je krvav boj in revolucija. Druga pot pa je pot poštenega dela in medsebojne pravičnosti. Okrog teh dveh vprašanj se suče danes ves svet. Naš kmet se je postavil na krščansko načelo ter se organiziral v »Kmetskih zvezah«. Njegova moč je rastla v isti meri, ko so se množile vrste kmetskih zvez.
Zgodilo pa se je, da to ni bilo po volji nekaterim, ki so med vojsko neusmiljeno drli kmeta in ki so ga menili dreti še dalje. Možje, ki stoje v službi najbolj surovih kapitalističnih družb za odiranje ubogega ljudstva, so vrgli v strnjene kmetske vrste bakljo razdora ter so ustanovili proti »Kmetskim zvezam« samostojno kmetsko stranko. S tem so hoteli razbiti kapitalistom nevarno kmetsko edinost. Se jim li to posreči ali ne, — to je odvisno od zdravega razuma našega kmeta. Prepričani smo, da naš kmet tudi to pot ne pojde na limanice tem ljudem, vendar moramo pribiti, da so poskušali razgnati vrste kmetskih bojevnikov za staro pravdo v trenutku, ko kmetu od vseh strani prete hude gospodarske in socialne nevarnosti
Glavni stebri te nove stranke so izšli Iz vrst JDS, iz vrst tiste stranke, ki je pri nas na Slovenskem bila edina nosite-ljica gospodarskega liberalizma. Ta JDS. stranka je zadnje čase svoj protikmetski značaj tako javno pokazala, da ni v Belgrad poslala niti enega zastopnika iz vrst svojih redkih kmetskih pristašev. JDS. je bila in ostane stranica meščanske gospode, stranka kapitalistov. Zato je tudi vedno
LI STE K.
Spisal dr. J. Bratina.
(Dalje.)
Poleg že omenjenih katalogov, ki ?o bili vsi še 1, 1915 v rabi smo imeli v Gorici, česar drugod nisem nikjer videl, tudi kratek številni repertorij, ki je kazal samo v številkah, kje sc ta ali ona knjiga nahaja. Imel je tekoče številke vseh kn ig in zraven mesto, kjer je dotična knjiga ležala. Pri tem se ni rabilo ne pisatelja ne naslova, edino le tekočo številko knjige. Ta repertorij je bil po mojem mnenju jako praktičen in vporaben.
Kedaj jc prišla nad prva vrata zunaj črna deska z nadpisom: »Hic mortui prae-beiit vivis et vivere ct sapere -., lo mi pa ni znano. Mogoče da je tudi lo Kastelčevo delo, mogoče je pa že od pre). Ko je Kaši elic po 6 mesccih tako korenito uredil in reformiral goriSkn študijsko knjižnico, je odpotoval nazaj v Liubliano. V Gorici jc pa ostal kol kustos Pertout, ;ako vesten in priden bibliotekar, ki se je natančno držal Kastelicevih naukov in načel glede reda, glede lit Ulogo.' itd.
stala v boju proti kmetskim zahtevam in kmetskim organizacijam. Naš kmet ne bo nikdar pozabil, da je krščanska Ljudska stranka s svojimi kmetskimi zvezami bila edina zastopnica kmetskih zahtev. Ko je tedaj m^d maloštevilnimi kmetskimi pristaši JDS. zavrelo radi preziranja kmetov pri določitvi poslanccv v Belgrad, so stopili nekateri pristaši JDS. na dan z novo stranko. Druga je otrok prve. Nešteto kmetskih strank jc že osnovala naša meščanska kapitalistična gospoda, da bi pre-varila kmete in si jih udinjala. Tudi ta poskus ni nič drugega ko slaba ponovitev polomljenih »neodvisnih liberalnih kmetskih strank«. Kako duševno sorodstvo veže obe dve stranki, je razvidno iz tega, da je štajerska JDS. sklenila, odstopiti novi stranki nekaj mandatov za Belgrad. JDS. hoče sedaj popraviti, kar je zagrešila. Nikjer še ni bilo čitati, da bi stranka odstopala mandate svoji načelni nasprot-nicL Obe stranki JDS. in SKS. si niste načelno nasprotni, razlik ujeti se le v taktiki, v postopanju, kakor n. pr. večinski in neodvisni socialisti na Nemškem. Kakor bi razumeli, če bi večinski socialisti svojim sorodnim neodvisnikom odstopili mandate, tako razumemo tudi tukaj odstopanje mandatov, ki se zdi kakor kravja kupčija.
Opozoriti pa moramo še na nekatere pomisleka vredne pojave in izjave nove stranke, ki dokazujejo na eni strani vso politično hinavščino njenih voditeljev, na drugi strani pa kažejo popolno zmedo pojmov v glavah ljudi, ki danes nosijo zvonec v tej stranki.
Glasilo »Samostojne kmetijske stranke« se je postavilo na stališče razrednega boja: boj kmeta proti vsem drugim stanovom. To stališče je nekrščansko ravno tako s stališča delavske organizacije, kakor tudi s stališča kmetske organizacije, ker mu je podlaga sovraštvo in moč, ne pa pravica in ljubezen. Je pa s stališča našega kmeta tudi skrajno nevarno. Razredni boj pomeni v ustih socialne demokracije boj proti vsaki zasebni lastnini. Če se danes naš kmet postavi na stališče razrednega boja, izloči iz svojih vrst vse one številne kmetske delavce in bajtarje, ki so doslej tako trdno bili zvezani z usodo kmetskega stanu, ter jih požene v vrste socialne demokracije. V kmetskih domovih naj se začne razredni boj in s pomočjo socialističnega tovarniškega delavstva konča s pogubo samostojnega kmetskega stanu. Tako bi »vodili« voditelji nove kmetske stranke usodo našega kmeta.
V svojem glasilu so ti krivi proroki zapisali tudi, da jc Ljudska stranka le »za gospode na deželi«, JDS. lc za gospode v mestu, nova stranka pa bo le za kmeta.. Kar se tiče JDS. se seveda strinjamo. Kar pa se tiče »gospodov na deželi«, naj bi
Od tedaj naprej je začela goriška knjižnica očividno uspevati. Pertout je imel kot skriptorja nekega Rubbia, toda glavno delo jc opravljal Pertout sam. Mož sc je, kakor sem slišal, res žrtvova' za biblioteko, in toliko časa je opravljal vestno svoj posel, da je pri tem oslepel. Pertout je vodil knjižnico, kolikor sc jc pač dalo, znanstveno, in ni zaostal prav nič za drugimi kolegi po večjih mestih. Informiral se je povsod natančno, katalo-giziral je precizno in vestno in delal sploh z veseljem do stvari. Njemu biblioteka ni bila nikaka sinekura, ampak mož je res storil več kot svojo dolžnost.
Po njegovem odstopu je prišel za kustosa profesor klasičnih jezikov na goriški gimnaziji dr. Baar. Pod njim je bil nekaj časa še skriptor Rubbia, pozneje pa še sedaj v Gorici živeči prof. Gustav Novak. Dr. Baar jc prišel na biblioteko okoli leta 1875. in je bil tam do leta 1908. Naša goriška starejša inteligenca se gotovo še spominja starega Pertouta, mlajša pa vsa pozna še dr. Baara, ki je umrl pred par leti v pokoju v Gradcu. Bil je v srcu zagrizen Nemec, nazadnje pa sc je dalo z njim prav lepo in prijazno pogovoriti. Ostal je tudi v Gorici do izbruha vojske, potem šele sc je preselil v Gradec. Kot bibliotekar je bil strog in natančen, žalibog je dostikrat nagibal na stran tistih bibliotekarjev, ki mi-
nam stranka razložila, koga tu misli. Najbrže duhovnike — tedaj začetek »farške gonje«. Drugih »gospodov na deželi« namreč ne izključujejo iz kmetskih vrst, ker jih celo vabijo v svojo sredo in jih volijo v načelstvo stranke. Izrecno namreč pravijo, da vabijo v svojo stranko vse obrtnike, gostilničarje in trgovce. S tem je razredno stališče sevedi žc šlo rakom žvižgat; toda gospodje voditelji računajo na pozabljivost našega kmeta. Pa ne bo šlo tako lahko! Čc jc eden njihovih voditeljev deial, naj si kmet ogleda vsakega govornika, če je »štempljan z žulji na rokah«, bi tudi mi ta recept našemu kmetu iz srca priporočili za vse voditelje te stranke. Kolikor je doslej ugotovljeno, skoro polovica članov vodstva te stranke obstoji iz veleposestnikov — gospodov, tovarnarjev, trgovcev, oštirjev in mesarjev — vsi brez »štempljev« na rokah. Samo eden izmed teh voditeljev ima več gojzda ko vsi pravi kmetje iz cele njegove občine skupaj. Tri mesece živi na letovišču na svoji pristavi, ostalih 9 mesecev pa počiva doma ter uživa sadove dela drugih. Za razvedrilo pa pomaga ustanavljati neodvisne kmetijske stranke v škodo ubogim kmetom. To so voditelji samostojne kmetijske stranke, ki ruši kmetovo slogo ter peha kmeta v nevarnost razrednega boja in socialnih prekucij.
Šc eno točko bi omenili iz njihovega programa! Pravijo, da bodo varovali verski čut in da naj narod ostane veren, ker vera povzdiguje človeka, brezverje ga pa ponižuje. Brez dvoma je bila ta točka sprejeta v program zato, da privabijo poštene krščanske može. Povedano je sicer lepo, a premalo. Katero vero neki mislijo gospodje? Turško, judovsko ali krščansko? S takimi frazami si pomagajo v časih zadrege vse liberalne in svobodomiselne stranke. Toda čas gre svojo pot in razvoj dogodkov bo tudi od teh mož zahteval odgovora: Ste li za to, da naj krščanska načela zavladajo v človeški družbi in v javnosti ali nc? O krščanskih načelih pa gospodje v svojem programu lepo molče, ker se vpričo poštenega našega kmeta ne upajo dati odgovora. Zato jim bo pa nas kmet dal odgovor s tem, da bo stranki, ki hoče med kmeti širiti politično neznačaj-nost in hinavstvo, obrnil hrbet.
Naši stari dedje se za svojo staro pravdo niso borili s hinavščino, marveč so z odkritim pogumom in junaštvom korakali v vrstah tedanjih kmetskih zvez za pravdo in poštenje.
Zato bo tudi naš kmet danes koraka! s kmetsko zvezo v boj za svojo pravico proti oderuhom in kapitalistom, najsi bodo te ali one barve! Stranko političnih me-šetarjev pa bo pustil ob strani v zabavo »gospodi iz mesta«, ki se je danes raduje.
slijo, da je biblioteka lc zanje, ne pa za občinstvo. Tako je včasi zarentačil na nas dijake, da nismo prišli več po cel mesec v knjižnico. Ponujal nam je edino Schiller-jeve in Goethcjeve drame, če jc bil bolj dobre volje, tudi kak zvezek Gerslacker-ja. Tudi proti starejšim gospodom je bil včasih dokaj osoren. Tako mi jc pripovedoval prijatelj Sivec. sedanji šolski nadzornik, da je prinesel enkrat par zvezkov Zola nazaj in zahteval še par novih, na kar ga je dr. Baar nahrulil. češ: »Von dem Schvveinekerl haben Sie genug!« in mu ni dal sploh nič.
Kar se tiče biblioteke same, je dr. Baar nakupil jako dosti stvari. Pri srcu mu je bila sicer v prvi vrsti klasična filo-logija, a skrbel je tudi za zgodovino, naravoslovje, fiziko, matematiko itd. V tem oziru ni bil ozkosrčen in jc gledal, da jc pridobil biblioteki kolikor sc je pač dalo za določeno mu svoto.
Kakor rečeno imel jc svoje muhe. Kot študent sem se ga bal kot samega vraga, pozneje ko sem bil že z univerze sva pa prav prijazno občevala. Naj omenim šc to zgodbo. Dr. Baar je bil svoj čas hud kadilec cigar in enkrat je v svoji zamišlje-nosti vrgel šc goreč ostanek cigare v plju-valnik z žaganjem. Po noči jc začelo v knjižnici goreli, k sreči pa jc gimnazijski sluga opazil šc pravočasno ogenj, tako da
¥ažna razkritja Erz-bergerfa.
Ime Erzberger nam je še vsem v spominu izza časa vojne. Imenovalo se je tedaj v zvezi z različnimi mirovnimi kombinacijami, in mogoče še večkrat v različnih napadih, ki so ga predstavljali kot vele-izdajalca. Erzberger, ki je sedaj nemški finančni minister, je imel 24. julija v nemškem parlamentu dolg govor, v katerem je odgovarjal na ponovne napade poslanca Grefaja, ki mu še sedaj očita, da je med vojno deloval v škodo Nemčije. V svojem govoru je Erzberger razkril vso pogubno politiko Nemčije med vojno.
Njegov govor:
»Delal sem vedno v korist domovine in želim, da bi moji nasprotniki imeli ravno tako čisto vest kot jo imam jaz. Z vami, gospod Grafe, ne bi hotel menjati. Kdo je vodil vsa leta nemški narod iz prevare v prevaro? Pripovedovali sle, da bo Francija v 3 mesecih uničena, in da pride potem takoj na vrsto Anglija. Vsake 3 mesece se je ponavljalo: Francija jc pred polomom. Tirpitz je izjavil ob času, ko nismo imeli niti enega podmornika, da bomo izstradali Anglijo. O Kitchenerju ste trdili, da ni ni-kak vojskovodja, in preden da se bo pripravila Amerika na vojno, bo vojna že davno končana. Opozarjam le na to, kar je pisala »Deutsche Tageszeitung«. O blokadi ste trdili, da Nemčiji ne bo škodovala, ker se Nemčija lahko sama prehranjuje. Sedaj pa naenkrat računate, koliko je blokada škodovala zdravju nemškega naroda. Izjavljali ste, da noben Amerika-nec ne bo prišel preko morja. Naši pod-morniki da so čakali le na mastni plen amerikanskega bredovja. Bogata Amerika da pride zelo prav v vojno, da plača ogromne vojne stroške. Nemčija ni imela skozi štiri leta sploh nikake politične vlade, temveč vojaško diktaturo, ki je vdušila in p?t?plsla vsako politično preudarnost.
Zamujena prilika.
Najmanj dvakrat bi bili lahko sklenili časten mir. Problem Belgije je bil največja ovira. Dobivali smo proteste zoper depor-tacije belgijskih mož in žena. Vsi zani-kujete, da se je hotela veleindustrija pod vodstvom državnega tajnika Helffericha polastiti belgijskih obrtnih podjetij. V proti-dokaz vam prečitam uradno poročilo o tej zadevi. Ludendorff in Helfferich sta bila mnenja, da je treba postaviti nemško ljudstvo pred izvršena dejstva. Vse tozadevne listine so prišle v roke Bi Igije. To je bila tajna politika za hrbtom nemškega ljudstva. Javno ste govorili o gospodarski zvezi z Belgijo. To so vzroki, da se je vojna tako
ni bilo večje nesreče. Toda od takrat dr. Baar ni več kadil, ampak nosljal. To pa v tako izdatni meri, da je bil poleg njegovega pulta, kjer je čital stoje svoje grške klasike, cel kup rujavega nosnega tobaka* Ko je stopil v pokoj dr. Baar, je kmalu potem odstopil tudi profesor Novak kot skriptor. Za kustosa je bil potem imenovan prof, Cleri, katehet na goriški gimnaziji. Cleri je bil kot človek anima candi-do « kot bibliotekar je bil pa postavljen pred nalogo, ki je zahtevala drugega človeka. Poznal je jako malo znanstvene literature, razen teologične, in ravno tiste se na študijski biblioteki ni rabilo, ker ima semenišče svojo biblioteko, kamor je študijska knjižnica svoj čas odstopila na ukaz vlade skoro vsa teologična dela. Prof. Cleri je bil že precej prileten, ko je nastopil to svojo novo službo in le s težavo se je vživel v nov poklic. Skriptorja pa vlada vj-daj ni več imenovala, ampak razpisala ie mesto praktikanta. katero sem dobil iaz dne 4. januarja 1909. Profesorja Clcrija sem jaz poznal že od prej, ker je bil skoro na celi g:mnaziji moj katehet. Bil c kot tek premeliak, študentje smo delali, kar smo hotcii, V knjižnici sva se rczumela zelo dobro, žalibog se nisem mogel od njt-ga naučiti v svoji stroki nič. Tako sem začel čisto r r m svoio prakso.
(Dalje.1
dolgo nadaljevala. Leta 1916. je započel Wilson energično delo, da doseže mir. Če ne verujete, vprašajte grofa Bernstorffa, tedanjega poslanika v Washinglonu. Ko se je on vrnil v Nemčijo, ste ga par tednov zadrževali, da ne bi poročal Viljemu, Wil-eonovo delo ste uničili z napovedjo vojne s podmorniki. Grof Bcrnstorff jc v reviji -Deutschland*. sam izjavil, da je Nemčija hote razbila Wilsonove načrte in vsled tega izgubila tudi vojno. Najvišje vojno poveljstvo je bilo o pravih vojaških razmerah popolnoma na jasnem in je zamudilo tako ugodno priliko za sklep miru. To so dejstva, ki iih nihče ne bo ovrgel.
Tudi grof Wedel, naš nekdanji poslanik na Dunaju, potrjuje v »Hamburger Nachrichten«, da nam je bilo leta 1917. možno skleniti mir.
Czerninova svarila Karlu.
Cgernin izjavlja leta 1917. Karlu: »Povsem jasno je, da se naše vojaške sile bližajo koncu. Opozarjamo na dejstvo, da nam že nedostaja surovin za izdelovanje streliva. Takisto je docela izčrpan človeški materija!. Najglavnejše pa je. da se jc polastila vsega prebivalstva skrajna obupanost radi slabe prehrane. Ta obupanost tmemogočuje vsako nadaljno prenašanje ■vojnih bremen. Koncem poletja ali začetkom jeseni moramo za vsako ceno zaključiti mir. Najvažnejše je nesporno to, da za-počnemo mirovna pogajanja v trenotku, ko •ovražniku še nc bo popolnoma jasno, da se naše sile bližajo koncu. Ako stopimo •pred Antanto, ko bodo dogodki v notranjosti naše države že jasno kazali na to, da se pripravlja polom, bo brezuspešna vsaka demarša in Antanta nc bo pristala na druge pogoje, kakor na take, ki bi pomenili popolno uničenje centralnih držav.
K temu nas sili tudi revolucijonarna jjevarnost, ki se kaže na obzorju vse Evrope. V tej vojni jc bilo strmoglavljenih pet vladarjev in strašna lakota, ki je sedaj zrušila najmočnejšo monarhijo na svetu naj nam bodi v svarilo. Državnik, ki ni slep ali gluh, mora uvideti, da vedno bolj narašča obupanost prebivalstva. Vsakomur izmed njih morata biti jasni dve stvari: Na naše mase deluje močnejše ruska revolucija nego na nemške, a odgovornost za nadaljevanje vojne je za našo monarhijo, v kateri so pokrajine spojene samo z vezjo dinastije, mnogo večja, kakor v državi, kjer ae narod bori za svojo narodno samostal-nost. Vašemu Veličanstvu jc znano, da je lok že tako napet, da lahko poči vsak trenutek. Ne verujem, da bi bila notranja situacija v Nemčiji drugačna, nego pri nas. Samo sc bojim, da v Berlinu vojaški krogi varajo same sebe. Trdno sem prepričan, da je tudi Nemčija prispela na kraj svojih sil, česar sicer tudi odgovorni politični či-nitelji v Berlinu ne zanikajo. Takisto sem tudi uverjen, da bo prišlo v naši državi tudi do prevrata, kar se mi kot odgovornemu zastopniku dinastičnega princija zdi večje zlo, kakor, ako monarhija sklene nepovoljni
mir- , . ,
V Nemčiji so sc stavile na)vecie nade
vojno s podmorskimi čolni. To nado smatram za neutemeljeno. Zatrjevalo sc jc, da bo Angleška prisiljena, da sklene mir čim bo šest mcsccev v teku podmorniška vojna. Danes so potekli že trije meseci, torej polovica določenega roka, a vendar soglašajo vse vesti v tem, da ni niti misliti na to, da bi to vojevanjc prisililo Angleže, da bi vklonili tilnik. Danes uvidevajo že tudi v Nemčiji, da podmornice ne bodo odločile zmage, in da je popolnoma krivo mnenje, da bo Anglija v nekaj mesecih prisiljena skleniti mir. Vaše Veličanstvo je opetovano odl#onilo poskuse naših nasprotnikov, ker je Vaše Veličanstvo nasprotno vsakim nepoštenim dejanjem, vendar pa ste me istodobno pooblastili, da povem merodajnim nemškim krogom, da so naše sile že izčrpane in da jc blizu čas, ko Nemčija ne ho več mogla z nami računati. To nalogo sem izvršil in nemški državniki so mi izjavili, da je tudi za Nemčijo nadaljno vo-jevanje pozimi nemogoče. Na to hočem posebno opozoriti. Lahko še čakamo nekoliko tednov in poskušamo, da najdemo posluh v Parizu ali Pctrogradu. Ako se nam to ne posreči, potem moramo pravočasno izigrati svojo zadnjo karto in izvesti naše skrajne predloge, Vaše Veličanstvo je podalo dokaz, da nc misli egoistično in da je za zvezo z Nemčijo doprineslo vse žrtve. Več ne more nihče od nas zahtevali. Pred Bogom in pred Vašimi narodi je Vaše Veličanstvo zavezano, da siori vse, da prepreči katastrofo in razpad monarhije,«
Da je stala Avstrija na kraju svojih sil in ni bila več v stanu, podpirati Nemčijo niti do poletja, — nadaljuje Erzberger — je te gospode prav malo brigalo. Tudi tnnogi nemški državniki so bili mnenja, da ie Nemčiji nem::;' -.in, nadaljevati vojno do zime.
Nemško ljudstvo j: preprečilo mir.
Težko mi je izjaviti v polni javnosti, da je tedanja nemška vlada preprečila sklep miru, in sicer s sijajnim sodelovanjem konservativne stranke. Le dolžnost do zgodovinske resničnosti, in da preprečim zastruolievank' iavnega innenia mc sili k
tej izjavi. V aprilu 1917, ko je Czerninovo poročilo bilo znano v najširših krogih, smo imeli razgovor v uradu za zunanje zadeve, katerega sta sc udeležila tudi Schiffer in We8tarp, vodja konservativcev, Weslarp je izjavil tekom razgovora: »Ako Avstro-ogrska sklene separatni mir, tem bolje za nas, ker bomo v tem slučaju lažje nadaljevali vojno.« Odgovora Nemčije Avstro-ogrski nočem tukaj omeniti, toda tudi ta bo prišel na dan, tudi ta se bo obelodanil, kajti nemško ljudstvo naj izve popolno resnico. Nemška vlada je izvršila nad ljudstvom zločin, ki ne bo pozabljen. 1. avgusta 1917 se je državni kancelar Beth-mann-Holhveg protivil, sc jasno izjaviti o nevtraliteti Belgije. Dne 30. avgusta jc poslal papežev nuncij v Monakovem kance-larju mirovno ponudbo Anglije in Francijc, v kateri je stala zahteva, da naj se Nemčija izjavi o neodvisnosti Belgije in da jamstva za njeno politično, gospodarsko in vojaško neodvisnost. Pomirljiva beseda bi bila tedaj povzročila nadaljevanje mirovnih pogajanj. To posredovanje jc bilr» uradni korak nevtrane oblasti, ki je po svoji svetovni organizaciji pač kot malokdo sposobna presoditi, kedaj zamore nv-ovni poskus roditi uspehe. Ta ponudba se obelodani, čim dospe potrebno dovoljenje od svete Stolice. A kaj je odgovori! Berlin na to ponudbo, ki je zahtevala samo kratko izjavo o Belgiji! Dne 24. septembra je Nemčija posredovanje odklonila. Tako se jc izjalovil poskus ki ga je vodi'a Anglija s pomočjo svete Stolice. Ko sem prišel koncem decembra v Monakovo. me je posetil papežev nuncij in rr>- s solzami v očeh zakli-cal: »Tako sc upropašča ubogi nemški narod.«
Nemčija ugonobi sama sebe.
V času, ko je stalo mirovno gibanje na svojem višku, se jc ustanovila »Vaterlands-partei«, da ubije mirovna prizadevanja državnega zbora. To so bili vojaki, birokratje, vojni dobavitelji, gospodarska podjetja, sami ljudje, ki so od vojne živeli. Nemčija je drvela z odprtimi očmi v smrt. Po vsaki mirovni ponudbi smo sc poganjali za nadaljevanje vojne. Ustanovitev najvišjega vojnega sveta sporazuma je bila poslcdica naše odklonitve. V septembru istega leta nam je ponudila mir tudi Rusija, a na to ponudbo so merodajni krogi odgovorili z odločnim nadaljevanjem vojne. Kjerkoli sc je pojavljala pri nas razumnost, so jo udu-šili z vojaškimi sredstvi. Tako je došlo nesrečno leto 1918. Kiihlmann, ki jc govoril zgolj resnico, je bil strmoglavljen po grofu Westarpu in Stresemannu. Že v septembru so prinašali poslanci vznemirljive vesti z Dunaja. Merodajni krogi so odgovarjali, da je treba nekoliko počakati.
Poraz Nemčije.
Tako je prišlo do popolnega vojaškega poloma naše države. V Berlin je prihajala brzojavka za brzojavko z vsebino: Ako se nemudoma ne sestavi nova vlada, se fronta ne bo vzdržala niti 24 tu-. Socialna demokracija začetkoma ni bila voljna prevzeti vlade v času, ko je bilo vse izgubljeno. Dne 6. novembra sem dobil ukaz, da dvignem 8. novembra belo zastavo, to se pravi, da kapituliram in sicer s privoljenjem najvišjega vojnega poveljstva. Spredaj, na fronti mi je izjavil neki general, da imata njegovi dve diviziji mesto 20 tisoč le 768 mož. Menil je, da bi moral imeti vsak mož strojnico, ako naj bi fronta vstrajala. Vendar bi sovražniki kljub temu v svojem velikem pohodu predrli črto. Pripovedujejo bajko, da je politični prevrat v Nemčiji izsilil premirje, toda Hindenburg je tiste dni brzo-javil: »Ako tudi ne prodremo s svojimi zahtevami, je treba vendar skleniti premirje.« Pogoje za premirje je imel sporazum že štiri tedne pred porazom sestavljene. Poraz Nemčije ni bil povzročen po revoluciji, temveč po neprestanem sleparjenju ljudstva s strani vojaških krogov. Ne mirovne težnje državnega zbora, temveč popolno pomanjkanje politične preudarnosti konservativne stranke in vojaških krogov, ki so ljudstvo strahovali, je ubila odporne sile nemškega ljudstva. Spričo takih razmer ni bilo drugo mogoče kot mir, ki smo ga podpisali 28. junija. Vojno so izgubili oni, ki so se v svoji nespametnosti upirali častnim mirovnim ponudbam.
Odmevi.
Ta govor Erzbergerja je vzbudil splošno pozornost, posebno pa v Franciji. Urednik pariškega lista »Echo de Pariš« jc takoi prosil za interview nekdanjega ministrskega predsednika Painlevčja in Ribota, ki sta pa oba izjavila, da so izvajanja Erzbergerja glede mirovne ponudbe s strani Anglije in Francije leta 1917. potvorba resnice. Ribot pravi k posredovanju svete stolice: »Bil je to samo poskus začeti razgovore, toda angleška vlada je kratko-malo prekinila razgovor; Francija pa pri tem sploh ni bila udeležena, ker nima zastopstva pri -sveti stolici.«
Sedaj, ko je vojna končana in jc Francija zmagala, jc naravno, da noče priznati, da bi bila kedaj ponujala mir.
LDU Berlin, 30. julija, (ČTU) Kakor javljajo »Times«, je došlo tajno poročilo Otokaria Czernina o obupnem položaju
osrednjih sil angleškemu ministrskemu svetu v roke nekako julija 1917 in je nudilo napoved za obširna posvetovanja. Vsi ministri so bili tedaj mnenja, da bi bilo nesmiselno pogajati se tisti čas z Nemčijo.
LDU London, 30. julija. (ČTU) Dopisnik lista »Times« javlja iz Rima: Erzber-gerjeva razkritja glede angleškega mirovnega koraka s posredovanjem Vatikana so vzbudila v Rimu veliko osuplost. Kardinal državni tajnik je sprejel davi dopisnika omenjenega lista in mu izjavil, da Erzber-gerjeva razkritja niso točna. Sveta stolica priobči z ozirom na nastalo nesporazum-ljenje tozadevne listine.
Gospodarski položaj na Goriškem.
V celoti gospodarski položaj na Goriškem ni baš rožnat. Denarja je v zadnjih mesecih jako malo in razen boljših posestnikov, ki so tekom vojske drago prodajali svoje poljske pridelke, je ljudstvo na. sploh precej brez sredstev. Podpore so skoro vse odpadle, posebnih zaslužkov tudi ni in tako si razni šibkejši družinski očetje žc denar izposojajo. Prej jc bilo denarja skoro preveč. Srednjcvelike vasi so dobivale mesečno po 30.000 K in še več podpore, sedaj pa tega ni. Tako se tudi po trgovinah ne košatijo ženske s stotaki kot rej, ampak kupijo res le najbolj potrebno, rej so ženske redkokdaj kaj rekle radi visokih cen, danes tako »glihajo« kot v starih časih.
Hudo so prizadeti kraji, kjer jc tekla fronta. Tam je še vedno vse razsuto, vse razbito: prava Kalvarija. Ljudje nimajo strehe, ne živine, nc orodja. Ako Lahi kaj pozidajo in popravijo, sc navadno vknjižijo za tisto vsoto na posestvo. Sicer sc pa splošno popravlja zelo malo, ali skoro nič. Niti v Gorici se nc stori nič, kaj šele na deželi. Sicer pa manjka lesa, manjka opeke, apna, železa itd. Šc žeblji sc jako težko dobe. Lahi seveda nimajo železa na razpolago. V tem oziru se vidi njih siromaštvo tudi iz dejstva, kako vneto pobirajo vse stare kositarnc škatljicc od rib in konserv. Vse to poberejo in spravijo proti domu.
Glede živine je položaj tudi precej težak. Zato se tudi sme prodajati meso le od sobote do torka, vsi drugi dnevi so brez mesa. Tudi vojaštvo ne dobi skoro nikoli mesa in še takrat vedno lc argentinsko zmrzlo, ki je precej neokusno in sama mast. Tudi častniki živijo enako. Največkrat ie riž in zopet riž. Hrano imajo le dvakrat na dan, razen častnikov, ki imajo zjutraj tudi kavo. Zato menda bode sedaj vzela italijanska vlada po vsem zasedenem ozemlju vsako deseto glavo živine, da tako pride do mesa. Ali se je to že izvršilo ne vem, a dolgo ne bode, da sc to izvede.
Kakšne misli vladajo v nekaterih laških glavah glede gospodarskega stališča našega ljudstva kaže tole dejstvo, ki sem ga slišal iz prav zanesljivih ust. Marsikateri italijanski posestnik, obrtnik, podjetnik itd. misii in računi prav z gotovostjo na to. da se naši ljudje prav gotovo ne povrnejo v tiste kraje, ki so posebno razsuti. Tja se bodo potem prav mirno naselili Italijani in tako prišli do posestva po jako nizki ceni. Zato so naši kraji na Goriškem za laško delavstvo, za razne podjetnike in obrtnike naravnost obljubljena dežela, kjer upajo priti brez stroškov in truda do ugodnega položaja. Račun ni slab, to se mora priznati. Tako človek res najlažje postane posestnik, brez truda in stroškov!
Delavsko vprašanje za naše ljudi na Goriškem ne obeta tudi nič prida. Delavcev je vedno več Lahov, če jih sploh sprej-mo. Tovarne stojijo povsod, edino delo je sedaj pri cestah, pa tisto ni trajno in čez nekaj meseccv bodo seveda ljudje zopet brez dela. Z druge strani pa bode seveda iz Italije prišlo pozneje vedno več delavcev, ki bodo delali ceneje kot naši domačini. Sploh gre laška vlada v vsakem oziru temu stremljenju na roko. Tako imamo po slovenskih vaseh tupatam žc tudi laške trgovcc, ki izpodjedajo naše domačine, ker imajo močno oporo v laški armadi.
To je v velikih potezah položaj našega gospodarstva na Goriškem. Sicer deloma tudi laški prebivalci godrnjajo proti obstoječim razmeram n. pr. tržaški trgovci, delavci in nekateri drugi, toda za laško prebivalstvo je stvar venslčtr čisto drugačna. Lahi bi hoteli seveda imeti še boljše kot imajo, ne vidijo pa pri tem, kako težko je za Slovence, ki jih tare poleg gospodarske more še narodna osamelost. Slovenci so udarjeni dvakrat: poleg gospodarskih težav morajo prenašati še narodne križe in moke, še preganjanja in zapore.
Držaua SHS.
Vtis reških dogodkov. LDU Curih, 30. julija. (ČTU) V listu >Journal des Debals« navaja Gauvain glede reških dogodkov, da se je sedaj izkazalo, kako lažnjiva so bila poročila, itali-
janskega časopisja. Francozi so bili na Reki kruto žaljeni, za kar morajo dobiti popolno zadoščenje. Italijansko ljudstvo pa jc bilo varano, treba ga je tedaj poučiti in mu odkrito povedati, da je Italija storila Franciji krivico. To zahtevajo že interesi trajnega prijateljstva med Francijo in Italijo.
Italijanske obsodbe. . LDU Split, 29. julija. (DDU) V Zadru so bili včeraj pred italijanskim kr. sodiščem obsojeni meščani, ki so bili deportirani pred enim mescem. Obsojeni so bili: Dr. Petar Ruževič na 6 mescev, beleinik Toma Zelen na6, trgovec Anton Berwaldi na 6, Andrija Ostojič na 6, učitelj Zanino-vič na 4 mesce, oficijant Pavičič na 4 in trije fratri na 4 mesce. Sojeni niso bili na temelju obtožbe inkriminiranih činov, marveč zaradi ptmtanja v obče.
Italijanska nasilja v Dalmaciji.
LDU Split, 29. julija. (DDU) V Zadkra uganjajo Italijr.ni zopet razna nasilja. Inženir Novakovič je dobil nalog, da se v treh dneh preseli iz Zadra. Dr. Skvrče, ki je bil aretiran pred nekaterimi dnevi, je bil izpuščen zaeno s socialisti. Očitali so mu« da je vodja socialistične stranke. Dvorni svetoik Golf je bil odpuščen iz služba, ker se je brani! izvršiti ukaze namestm&kega podpredsednika italijanaša Smiricha. Tudi akademika Slavka Paitonija so izpustili iz zapora z ukazom, da mora nemudoma odpotovati v Zagreb in da se nc sme vrniti v Zader. Akademika Klančič in Novaj sta dobila ukaz, da morata takoj oditi iz okupacijske cone, in to Klančič kot predsednik in Hovaj kot tajnik akademičnega kluba, ker sta podpisala pismo za Paitooa na akademični klub v Zagrebu. V pismu se hvali Paitoni kot dober Jugoslovan, ki je mnogo delal za narodno stvar v Zadru.
LDU Spli*, 29. julija. (DDU) Iz Mur-vice so 26. t. m. dovcdli v zapor župnika don Iva Miliča. Tožilo ga jc 5 kmetov, da jim jc obetal dat'i bombe, ki naj jih vržejo v hiše karabinerjev. V hiši pa niso našli pri preiskavi nobene bombe, ampak samo en browning. Govori se, da je Millo ukazal izpustiti župnika, ker tožbe niso upravičene.	■ ,
^azna poročila.
Bolgarska mirovna pogodba.
LDU Pariz, 31. julija. (DKU) Agence Havas poroča: Vrhovni svet je nadaljeval posvetovanja o pogodbi z Bolgari glede pristanišč, povodnih cest in železnic. Bolgari so podali spomenico o svojih zahtevah, naj Tracija, Macedoniia in Dobrudža pripadajo Bolgarski. General Gough je podal poročilo o delovanju nemških čet pod generalom von der Goltz in o položaju, ki je nastal na Litavskem. Vrhovni svet je vzel poročilo na znanje in odredil primerite ukrepe.
LDU Sf. Germain, 31. julija. (DKU) Bolgarska mirovna pogodba je, izvzemŠi nekatere obmejne določbe, dovršena. Nerešeno je še vprašanje TracSje in Dobrud-žc. O poslednji bi se imela vršiti direktna pogajanja med Rumuni in Bolgari. O Tra-dji sc poroča, da jc po Venizelosovem prizadevanju Tittoni v svojem odporu proti grškim zahtevam precej popustil. Najbrž zaradi koncesji v Mali Aziji, Amerika pa še vedno zastopa zahtevo, da se mora. pripustiti Bolgarijo k morju.
Rešitev grško-bolgarskega spora.
LDU Curih, 30. julija. (ČTU) Kakor poroča »Tribune de Geneve«, je vrhovni medzavezniški svet vzel na znanje poročilo Tardicuja o bolgarskem problemu. Zapadne sile in Japonska hočejo rešiti gr-ško-bolgarski spor na la način, da dobi Grška vso Tracijo do črte Enos—Midia, Bolgarija pa bo dobila izhodišče na morje. Amerika in Italija želite, da dobi Bolgarija znaten del Tracijc. Do direktnega sporazuma med Grško in Bolgarijo ni moglo priti.
Bela Kun bo odstopil.
LDU Dunaj, 31. julija. (DKU) »Zeit« poroča po »Nepszavi«, da bo Bela Kun osrednjemu sovjetu, kateri se sestane dne 5. avgusta, podal svojo ostavko, s čemer pa bi še ne bilo poravnano stvarno nesoglasje z entento, katera zahteva takojšnjo vspostavitev privatne lastnine. Socialisti zahtevajo, da se izvrši prehod od komunističnega k privatnemu gospodarstvu polagoma in da naj se v varstvo miru in reda ohranijo še nekatere ustanovitve, posebno vojaški in delavski svetL Ker pa ententa s tem ne soglaša, so dospela pogajanja na mrtvo točko. Pogajanja se nadaljujejo.
Finančni bankrot v Avstriji.
LDU Bern, 31. julija. (ČTU) Iz Londona se poroča: »Evening Star« meni, da jc bančni bankrot v Avstriji faktično že nastopil, ker je krona komaj šc plačljiva« List opozarja, da krona v Kodanju že več mescev ne notira in da je v Ženevi dosegla stopinjo, ki jc enaka popolni brezvred-nosti, dočim londonski in pariški trg kronske vrednote sploh ne smatrata več za resno. List govori o zatajevanem dunai-
skera konkurzu in omenja, da je nevarno, ako se pusti to stanje dalje trajati, ker bi polom tako velike zgradbe za druge nc ostal brez posledic. Upniki Dunaja bi imeli povod, da njegovo plačljivost vspo-stavijo.
Novi praški mestni svet.
LDU Praga, 30. julija. (ČTU) Po otvoritvi današnje seje praškega mestnega sveta je imel novi župan dr. Raxa svoj nastopni govor, kjer jc pozdravil zastopnike onih strank, ki doslej niso bile zastopane ▼ praškem mestnem svetu. Pozdravil je vse, brez razlike programa in narodnosti. Hočemo, da postane Praga srednje-evrop-sko središče tujskega prometa in trgovine, je dejal govornik. Praga bo tudi važno di-plomatično torišče. Praga pa je in ostane slovansko mesto. Vse Slovane ljubimo tako, kakor jih pač mora ljubiti res slovansko srce. Dasi smo bili prerrncgokrat razočarani, verujemo ven^rr. da so plemensko sorodstvo in skupni interesi poučili vse Slovane, da jc edino le. veliko, močno in samozavestno slovanstvo najmočnejša opora svetovnega miru in sploh središče vseh socialnih svobodnih idej, ki si jih narod želi. Težko pričakujemo, da ozdravela nova Rusija zopet vstopi v vrsto mirnih in delavnih narodov. Z gorko in pravo ljubeznijo pozdravljamo svoje najbližje slovanske brate, to je Jugoslovane, katerim želimo iz vsega srca, da si kmalu izlečijo svoje težke rane, ki jim jih je zadala vojska. Vsem Slovanom, ki želijo ljubezni in prijateljstva, kličemo: »Pridite v slovansko Prago! Sprejeti Vas hočemo z odprtimi rokami, brez razlike.
Politične novice.
r-f" Časnikarska stvarnost. Včerajšnji »Naprej« piše v svojem uvodniku o ministrskem predsedniku Protiču, da je vne-vežč« in »neizkušen v vladanju«. Pred par dnevi jo pripovedoval »Slov. Narod« v uvodniku svojim liberalnim pristašem, da je Protič izšel iz »liberalno kapitalistične šole«, in da >nc pozna najprimitivnejSjh političnih in gospodarskih pojavov«. Protič in Ninčič da »sta v svoji starokopitnosti tako okostenela in tako ohromela, da bi njihove državniške sposobnosti ne mogle služiti niti stari Srbiji«. — Bralci »Slov, Naroda«, ki imajo nekoliko boljši spomin, se bodo morda spominjali, da jc isti list svoječasno hvalil Protiča kot silno zmožnega, politično spretnega moža, ki je v gospodarskih vprašanjih strokovnjak brez primere. Vsak, ki postane nasprotnik JDS, postane takoj velik tepec in na mah se mu posušijo vse politične sposobnosti. Ubogo ljudstvo pride po taki politični šoli do lepe jasnosti! »Naprej« sicer preje ni povzdigoval Protiča v nebesa, toda tudi on ve dobro, da Protič kljub svoji reakcijonarnosti gotovo ni kak bebec. Mi smatramo tak način političnega boja za dokaz pomanjkanja srčne kulture in popolne neobjektiv-nosti. To so praktike časnikarjev, ki ne vedo, kaj je njih poklic.
-f- »Telefonska informacija »Slovenskemu Narodu«. Včeraj smo natisnili v našem listu brzojavko iz Belgrada, ki govori o sestavi novega kabineta. V brzojavki je izražena možnost, da stopi na čelo nove vlade Pasič. Konec brzojavke se glasi: »Pristavljamo, da so to zgolj kombinacije parlamentarnih krogov.« Včerajšnji »Slov. Narod« pozdravlja naše poročilo, češ da se je »takoj telefonski informiral na pristojnem mestu«, ali je sploh možnost dana, da pride do takega ministrstva. — »Pristojno mesto« je ovrglo našo brzojavko. »Kakor smo doznali, je popolnoma izključeno, da bi sc sestavilo koncentracijsko ministrstvo s Pasičem kot predsednikom.« V isti številki prinaša pa »Narod« brzojavko s poročilom o kombinaciji novega kabineta, »v katerem bi bil Pasič ministrski predsednik«, kar bi bilo po mnenju iste številke lista »popolnoma izključeno«. V interesu bralcev »Slov. Naroda« je, da se razjasni, kakšno izmed teh dveh mnenj je pravo in resnično nazdranjc glasila J, D. S. Obe mnenji hkrati tudi »Narod« ne more zastopati.
+ Za zvezo med Nemčijo in Italijo? Vodja nemških socialistov Schcidemann te je odpeljal v Rim. Nemški listi poročajo o tem potovanju, da ima namen, skleniti med Italijo in Nemčijo brambeno in napadalno vojaško zvezo. Do tu bi bila vest verjetna. Toda dalje poročajo še nemški tisti: Italijanski kralj je odločitev predložil papežu. Dne 24. julija se je vršil posvet med Scheidemannom in kardinalom Gasparijem. V Vatikanu trde, da bodo v prihodnjih dneh odposlanci Ljenina in Bele Kuna predložili papežu, naj sc zveza med Nemčijo, Ogrsko in Rusijo razširi v federacijo srednjeevropskih držav ob Volgi, Sredozemskem, Vzhodnem in Severnem morju. — Pač veliko fantazijo je moral imeti ta, ki si jc vse to izmislil. In take bedastoče širi v svet uradni dopisni urad češke republike! Namen mu je, povzročiti sovraštvo proti papežu med češkim narodom.
-j- Ljudsko štetje v Trstu. Italijanski listi Doročaio o izidu ljudskega štetja v
Trstu dne 1. junija. V mestu je bilo ta dan 125.277 prebivalcev, v predmestjih 55.125, v okolici 8486. K tem se imajo prišteti še oni, ki so v teku junija došli v Trst (sami regnicoli iz Italije), ki jih je bilo 3751, ter 10.000 odsotnih. Potemtakem bi Trst štel 202.026 prebivalcev, medtem ko jih je 1. 1914. štel 244.655. Število je tedaj med vojsko za 42.000 padlo. Od narodnosti pa italijanski listi skrbno molče; že vedo, zakaj!
-j- Resnica o svetovni vojski. Z ozirom na govor Erzbergerja v nemškem parlamentu je izjavil nekdanji avstrijski zunanji minister, da niso še pojasnjeni vsi važni dogoditi svetovne vojne. Czernin pravi, da pripravlja knjigo na podlagi dokumentov, ki bo podala popolno jasnost o poteku svetovne vojne.
+ Balfour odstopi. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Haaga: Kakor pbročajo »Sunday Times«, bo Balfour najbrž odstopil kot minister za zunanje stvari. Kot njegovega naslednika imenujejo Cureona.
+ Bela Kun ln Tusar. K izmenjavi depeš med ministrskim predsednikom Tusarjem in Belo Kunom ugotavlja »Pravo Lidu«, da jc odgovor Tusarjev prav tako odločen in jasen, kakor je brzojavka Kunova dvoumna in nejasna. List pravi, da so se razmere na Ogrskem na katastrofalen način neugodno razvile za vlado Kunovo. Nadaljnji razvoj je v prvi vrsti odvisen od odločitve v Parizu.
-(- Nemško posojilo v Ameriki. Berlinski listi poročajo, da se je zastopnikom Nemške banke posrečilo dobiti v Ameriki za Nemčijo posojilo ene miljarde dolarjev, kar predstavlja približno 35 miljard kron.
Bmmm® r§®wice,
—	Soc. kurz na Homcu se vrši od 2. do 5. avgusta t. 1. s sledečim sporedom. V soboto dopoldne in popoldne predava dr. Aleš Ušcničnik o načelih krščanskega socializma. V nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure predava dr. I. o delavskem vprašanju in organizacjii, dr. Stanonik o obrtnem vprašanju in organizaciji; popoldne po cerkvcni slovesnosti odhod z vlakom v Domžale. V ponedeljek dopoldne od 8. do 12. ure duh. svčtnik Janez Kalan o verskem in karitativnem delu ter dr. A. Go-sar o delu kot podlagi za ureditev socialnih razmer; popoldne od 2. do 3, ure duhovni svetnik Janez Kalan o alkoholizmu, nato izlet v Kamnik, V torek dopoldne od 8. do 12. ure župnik Mrkun o kmečkem zadružništvu in prof. Mazovec o kulturnih organizacijah; popoldne od 2. do 3. ure dr. Grivec o Cirilmetodski ideji, na to izlet v Mengeš. — Udeležniki kurza sc pripeljejo na južni kolodvor ob 2.51 popoldne. Somišljenike vabimo k pozdravu!
—	Umrla je 26. julija v Mekinjah pri Kamniku gospa Ivana Plevel, roj. Zaje, soproga posestnika 'in gostilničarja, v 64. letu starosti. Pokojna jc bila vzorna krščanska mati in skrbna gospodinja. Ena hči je uršulinka v Ljubljani. N. p. v m.!
—	Promocija prvih Slovencev in Srbov na zagrebški univerzi. Zagrebški listi poročajo, da se jc v torek 29. julija vršila promocija farmacevtov na zagrebški univerzi, pri kateri priliki so bili prvič pro-movirani tudi slovenski in srbski slušatelji.
—	Bohinjsko jezero jc pravi biser v kroni Jugoslavije. Primerja se lahko najlepšim jezerom v Alpah; ima pa to prednost pred njimi, da je ohranilo še vso svojo romantiko, ker ga ne obdaja venec bogatih manj okusnih vil in hiš. Ako hočeš videti pravo, pristno in nepokvarjeno planinsko krasoto pridi v Bohinj. Kakor nedolžen otrok v materinem naročju tako počiva jezero sredi nebotičnih gora. Svetni šum ne sega sem. Tu pozabiš na vse skrbi in neprilike, ki jih povzroča sedanje moderno življenje. Ako bivaš tu le par dni, vrneš se že okrepčan v svet. Dasi gleda s Črne prsti pohlepni Lah v zeleno dolino, so ti vklub temu na razpolago najlepši izleti in najkrasnejše ture. Po zložni poti prideš na planino pri Kraju, kjer leži cela vas, kamor so se hodili vojaki s Krna od-počivat. Triglavska jezera, Triglav sam in njegovi sosedje tc vabijo, da jih obiščeš. Po vsaki turi te čaka potem dobra in cena postrežba v planinskem hotelu »Zlatorog«' in kako krasna je kopel po daljšem izletu v svežih jezerskih valovih.
—	Gospodinjsko šolo otvorijo usmi-ljenke v Marijinem domu v Kočevju s šolskim letom 1919/20.
—	Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu se jc vsled izpraznitve Cclovca po jugoslovanskih oblastih preselila začasno k centrali v Ljuhljano.
—	Za koroške begunce je nabral kš. konzistorij lavantinski pod patronanco g. knezoškofa dr. Mihaela Napotnika znova 10.000 kron; doslej vsega skupaj 25.000 kron, za kar sc v imenu koroških beguncev najtopleje zahvaljuje odbor koroških begunccv v Ljubljani, Poljanska cesta 4.
—	Turjak. Prosvetno društvo frančiškanske župnije v Ljubljani je priredilo svoi izlet na Turjak. Cerkveni govor in sv.
mašo je imel P. Benvenut, pri kateri je sodeloval društveni pevski zbor. Nato jc bilo pred gradom temeljito predavanje o zgodovini Turjačanov. Izletniki so si ogledali razne znamenitosti v gradu, nekateri so obiskali sv. Ahca na gori in se proti večeru na vozovih povrnili v belo Ljubljano. Ta dan bo ostal izletnikom in domačinom v najlepšem spominu.
—	Sv. Pavel pri Preboldu. Prostovoljno gasilno društvo Kaplavas priredi v nedeljo, dne 17, avgusta na vrtu g. načelnika Turnška veliko vrtno veselico z obsežnim in jako zanimivim sporedom, ki se pravočasno razglasi. Cenjena sosedna nam bratska društva sc naprošajo, da sc ozirajo na to prireditev.
—	Službe okrožnih zdravnikov je raz-isala komisija za začasno vodstvo in li-vidacijo deželne uprave na Grosupljem,
v Kostanjevici, v Litiji, v Ložu, na Raki v krškem okraju, v Trebnjem, v Višnji gori in v Žužemperku. Prošnje je vlagali do 25. avgusta t. 1. Natančnejši podatki so razvidni iz razpisa v »Uradnem listu«.
—	Počitniški tečaj, ki se bo vršU na državnem učiteljišču v Ljubljani za gojence (gojen-ke) 3, letnika učiteljišč ter za abiturijente srednjih šol (liceia), se prične dne 18. avgusta ob 8. uri zjutraj ter bo trajal do 4. oktobra. K obisku tega tečaja so pripuščeni vsi, ki so — ustmeno ali pismeno — prijavili svojo udeležbo.
Prošnja. Kdo izmed ujetnikov, ki so prišli z Ruskega, bi vedel kaj o Francetu Lušina? Služil je pri 27. pešpolku. Zadnjič je pisal iz Čistopolja, Kazanlka gubernija, 30. aprila 1. 1915. Ako bi bilo komu kaj znanega, prosim sporočiti proti povrnitvi stroškov na naslov: Frančiška Lušina, Borovnica št. 100, Kranjsko.
—	Literarna sekcija na zborovanju S. D. Z. dne 7., 8. in 9. avgusta bo zborovala v četrtek 7. avgusta popoldne v Jugoslov. tiskarni. Vodil jo bo dr. Izidor Cankar, na kar opazarjamo vse udeležence sestanka. Posebno bi prosili vse one, ki jih vprašanje naše belestristikc in znanstva zanima, da pridejo pravočasno (vsaj do 3. pop. v četrtek) v Ljubljano. Žc ime voditelja cbeta, da se bo zanimiva snov obravnavala iskreno in strokovnjaško. Pridite torej vsi! — Odbor S. D. Z.
—	Kočo na Kokrskem Sedlu otvori v soboto 2. avgusta t. 1. Slovensko planinsko društvo. Oskrbovana bode z jedili in pijačo.
—	Amerikanska pošiljatev. Ako je
kdo med svojo pošiljatvijo iz Amerike dobil kakšen zavitek ali pismo, glaseče se na ime: Elizabeta Žontar, Škofja Loka (ali Trata pri Škof ji Loki), se prosi, da naznani to na naslov: Elizabeta Žontar, Škofja Loka 119, Ona je namreč dobila pošiljatev iz Jolieta, a se zdi, da so posamezni zavitki morda zamenjani.
—	Pisma v Švico do teže 20 g jc treba frankovati s 50 vin., nc samo s 30 vin., ker morajo sicer prejemniki plačati kazen v znesku 1 K 25 vin. našega denarja, to je 20 centimov. — Enaka frankatura jc potrebna tudi za pisma v Ameriko in druge zunanje kraje.
—	Vprašani® na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. Sredi meseca februarja t. 1. je bilo razpisanih večje število nadpoštarrkih, noštarskih in odpravniških mest, od katerih se jih ie nmož£o tudi že oddalo. Nekatera, zlasti nsdpoštarska mesta pa kar nc morejo dobiti svojih gospodarjev. To jc vendar nekaj čudne«?.-., da bi sc v šestih mesecih še nc bilo moglo dohiti pri ravnateljstvu tistih moči. ne da bi sc držale gotovih gosr^dov vedno tiste zoprne muhe iz stare Avstrije, katere posedajo po mrhovini protekcije in brezzna-čajne prilizljivosti?
NAD MILIJON ZLATA ZAPLENJENEGA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Maribor, 31. julija, Finančna straža v Špilju jc zaplenila snoči dvema fihotapcc-ma, ki sta hrvatska Žida, 17 kilogramov zlatnikov. V dveh večjih vrečah sta imela francoske zlatnike po 100 frankov. V malih vrečah so bili turški, srbski, grški zlatniki in amerikanski dolarji. Skupna vrednost se ccni približno nacl en milijon kron. Zlato so našli finančni stražniki v Špilju pri preiskavi osebnega vlaka včeraj zvečer. Eno vrečo so našli v stranišču It. razreda, drugo pa v posodi za surovo maslo. Tihotapca so zaprli. Zlatnike so danes na davčnem oddelku mariborskega okrajnega glavarstva prešteli in bodo potem šele Ugotovili končnoveljavno vrednost zaplenjenega zlata.
DVA FINANČNA URADNIKA ZAJETA.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.)
Maribor, 31. julija. Včeraj sta se podala finančni nadkomisar Voh in finančni komisar Cajnko od mariborskega finančnega ravnateljstva na našo dcmarkacijsko črto, da jo nadzorujeta. Pri Lučanah sta za nekaj metrov prekoračila demarkcijsko črto. Nemška straža ju jc aretirala in odgnala v Gradec, kjer sta sedaj zaprta.
ZBLIŽANJE MED JUGOSLAVIJO IN NEMŠKO AVSTRIJO?
(Izvirno poročilo »Slovenca«.)
Maribor, 31. julija. »Marburger Ztg.« poroča: Kakor smo zvedeli, se pripravlja med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo politično zbližanje, ki bo mogoče na mirovno pogodbo Nemške Avstrije imelo velik vpliv. Vzrokov za tako zbližanje, kakor vsakdo lahko uvidi, ne manjka. Jugoslavija, katero hoče Italija zapreti cd morja, se nc more nikdar odpovedati Reki in Trstu, ki sta za njo življenjskega pomena* Prišla bo prej ali slej v posest teh pristanišč. Zato pa Jugoslavija potrebuje na severu prijateljsko državo, da ima zavarovan hrbet. Nasprotna pa je Nemška Avstrija .v svoji »italijanski polilki«, katero je zadnji čis r^aujah, težko razočarana, saj mo-a vendar nemško južno Tirolsko in jugozapadni del Korcške, kjer ne biva niti en Italijan, od-topiti Italiji. Zelo verjetno je, da bo zbližanje obeh držav za mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo še zelo velikega pomena.
ITALIJANSKA »SREDSTVA«.
LDU Ljubljana, 3.1. julija. Poveljništvo italijanske 66. divizije je poslalo poveljni-»tvom svojih brigad nastopno reservatno
povelje:
»Poveljništvo 66. infanterijske divizije. Številka 24 načelništva glavnega štaba. Zader, 10. junija 1919. Osebni reservaL Poveljništvom brigad Savona in Bari. Potrebno je naglo in tajno izzvati navdušenje in silne manifestacije italijanstva v teritoriju te posadke in poslati meni naglo prepise dnevnih redov občin, društev itd. ali kakršnikoli drugi izkaz ali manifestacij-ske glasove poedinih mest in krajev v naš prilog. To je treba napraviti takoj in v redu. Javite po telefonu prejem in označite samo številke tega spisa. General-major Squillace, divizijski poveljnik, polkovnik Di Pietro, šef glavnega štaba.«
UifbUanske novice«
lj Ljudski oder v Ljubljani V soboto
2. avgusta uprizori na njem vaditeljski zbor Orlovske Zveze akademijo. Spored je nad vse zanimiv in raznovrsten. Užitek bodo imeli tudi taki, ki jih telovadba ne zanima. Posebno za razvoj ženske orlovske organizacije je zanimivo si ogledati to akademijo. Vabimo naše ženstvo! Predpro-daja vstopnic v Jugoslovanski Bukvami
lj Krekova prosveta. »Odsek zveze delavk« priporoča svojim članicam in vsem prijateljem izleta, ki ljubijo prosto naravo, naj pohite v soboto 9. avgusta na Žalostno goro pri Preserjih. Odpeljemo sc z vlakom zjutraj ob 7. uri 12 minut in nazaj zvečer ob 5, Za hrano preskrbi odsek sam, hrana stane za cel dan 6 kron. Vsi, ki bi si želeli udeželiti se izleta, naj spo-roče najkasneje do 4. t. m. -Krekovi prosvete vsak dan od 5. do 6. ure popoldne.-K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Ruski kružok v Ljubljani povzame v kratkem svoje delovanje v veliko širšem okviru kot doslej. Odbor vabi vse prijatelje Rusov k vstopu v društvo. Članarina znaša mesečno 1 K. Prijaviti se jc pismeno na: Ruski kružok v Ljubljani, Jurčičev trg št. 3. Dan občnega zbora se razglasi v ča?opisju. Članarina sc bo pobrala pozneje. Za odbor: Terezina Mihajlovna dr. Jenkova.
lj Prva poroka oslepelega vojaka v Ljubljani r>e bo vršila 3 .avgusta v nedeljo v ccrkvi sv. Petra ob 3. uri. — Med službo božjo bo pel oddelek odličnega ljubljanskega pevskega zbora. — Ženin jc oslepeli vojak Jakob Debcljak, doma pri sv. Florijanu nad Škcf;o Loko, nevesta pa gospodična Francka Eelič, hči spoštovanega posestnika g. Lovrenca Beliča z Brda pri Viču. Poroči! ju bo vojni kurat Fran Bo-nač. — Čestitamo ženinu-siopcu, mlada, blaga nevesta pa živila!
lj Zveza poštnih organizacij r Ljubljani« poživlja. v«e člane povec, da s.", pnl-noštcvilno udeležujejo pevskih «aj v Narodnem domu in siccr ob ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri. Pripravlja, ic vcsclica poštnih nameščencev.
lj Čevljarska zadruga v L^r-jcru in okoHci vabi gg. člane na sestanek, ki ae vrši v nedeljo, dne 3. avgusta točv.o ob 10. uri dopoldne pri tj. Val. Mraku Rimska cesta 4. Prosj se obilo iirle!e
lj Preprost slovnivcr »Ij^bljanr-kim srajcam«. Ne govorite; T o -1 c ra no bom s s a b a nosil«, marveč: .T c ;] a-1 c pa nc bom s seboj (sabo) nccii / — No govorite: »Ali mi d a i poco. it'? t marveč: »Ali mi posodiš?«. lc bolje: Prosim, posodi mi!« — Nc govorile: ; • i je bolana«, marveč: »Sestra jc bolna.-.-— Nc govorite: »V s o b o t a tj r c m n r.a Jošta«, marveč: »V soboto gremo k Sv. J oš tu.« — Ne govorite; »V n c d c ! r. v c pelama na Vrhnka«, marveč: V :3:lc-Ijo se peljemo na Vrhniko«.
lj Uradniki in uradnice dco^nii: zavo j , v se opozarjajo na skupščino Društva xr. = .-i.r. uredništva Slovenije, strokovna skupina Lunarnih zavodov Ljubljana, ki se vrši v nedeljo, 3. avgusta t. 1. ob 9. uri v veliki dvorani Mestnega, doma. Zborovanje jc vele važno in
vsled tega polnoštevilna udeležba zelo priporočljiva Ocbor.
j} Ns driavni obrtni šoli v LhiMjani bo
vpisovanje dne 15., 16. in 17. septembra t. 1. Prvi dan bo vpisovanje v prvi letnik višje obrtne šole, ki traja 4 leta fslavbni in strojni oddelek). V višjo obrtno šolo se sprejemajo absolventi (dečki in deklice) četrtega razreda srednjih šol (realke, realne gimnazije in gimnazije) ter absolventi meščanske šole. Dne 16. septembra bo vpisovanje v prve letnike nastopnih oddelkov, in sicer strojne in elektrotehniške de-lovodske šole (2 leti), mizarske moistrske šole (1 leto), kiparske šole (3 leta), in ženske obrtne šole (2 leti in eno leto neobvezen atelje), V delovodsko šolo se sprejemajo najmanj 17 let stari, v kovinski stroki izučeni pomočniki, ki imajo kot taki najmanj eno leto prakse. V kiparsko šolo se sprejemajo 14 letni dečki in deklice, ki so zadostili ljudskošolski obveznosti. V žensko obrt. šolo (trije oddelki, in sicer za šivanje perila, za izdelovan-e oblek ter za vezenje) se spreiemajo najmanj 14 letne deklice, ki so zadostile ljudskošolski obveznosti. Dne 17. sept. t. 1. bo vpisovanje v višje letnike vseh gori navedenih oddelkov. Z rednim poukom se prične dne 19. septembra t. 1. Vpisovanje v stavbno rokodelsko šolo (3 zimski tečaji za zidarske, tesarske in kamnoseške pomočnike, od začetka novembra do konca marca) bo od 1. do 15. oktobra t. 1. (tudi pismeno). Natančni podatki so razvidni na razglasni deski v šoli. Eventuelno še potrebna pojasnila daje na zahtevo ravnateljstvo.
lj Tehtnica za dojenčke. Poverjeništvo za socijalno skrb nujno potre-
buje tehtnico za dojenčke za oskrbo-valnico za dojenčke na Jesenicah. Kdor bi lahko odstopil proti primerni kupni ceni tako tehtnico, naj pošlje uonudbo na poverjeništvo za socijalno skrb ali pa se zprlasi osebno na poverjeništvu, deželni dvorec, II. nadstr., soba št. 127, vsak dan od 10.—12. dopoldne. Če bi bil pa kdo tako blagohoten, da brezplačno daruje tehtnico, temu se poverjeništvo za soc. skrb žo vnaprej najtoplejše, zahvaljuje.
lj »Mestna zastavljalnica ljubljanska« naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 7. avgusta t. 1. redna mesečna dražba v mesecu decembru 1918 zastavljenih dragocenosti in efektov, (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica štev. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo.
VESTlffl ORLOVSKE ZVEZE
Seja predsedstva Orlovske Zveze se
vrši danes v petek 1, avgusta ob pol 8. uri zvečer v svoji pisarni. Prosi se polnošte-vilne udeležbe.
Preprodaja vstopnic k Orlovski akademiji v Ljudskem domu je prevzela iz prijaznosti Jugoslovanska Bukvama. Da
ne bode naval pri večerni blagajni, se prosi, naj si udeleženci že preje kupijo vstopnice,
širša seja Orlovske Zveze se je vršila o priliki tabora v Celju v nedeljo, dne 27. julija 1919. Zastopanih je bilo 50 odsekov in vseh 19 okrožij. Seji je prisostvovalo do 200 bratov in nad 100 Orlic. Cel čas zborovanja je vladalo tako navdušenje, da prištevamo to zborovanje med najlepša zborovanja O. Z. Pomembna je bila ta skupščina za nadaljnje delo v orlovski organizaciji. Izmed važnejših sklepov omenjamo sledeče: 1, Orlovski kroj ostane neizpremenjen, isti kroj dobi tudi Češki Orel; 2, 1, 1920. sc vrši v Mariboru slovanski orlovski izlet, katerega se udeleže tudi druga katoliška telovadna društva iz Francije, Belgije in Amerike; za protek-torja se je izvolil z velikim navdušenjem g. dr. Anton Korošec; 3. da se urede Zvezne finance in omogoči vspešnejše. delo se sklene, da prispevajo vsi redni člani mesečno po 1 K, v podporni sklad po 10 K na leto in ustanovni po 50 K na leto, v Zvezno blagajno; 4. naročnina za »Mladost« je obvezna, naročnina se plačuje obenem z zvezno članarino; 5. uredilo sc je nadalje vprašanje okrožnih prireditev kakor v Trbovljah, Št. Vidu pri Zatični in Ihanu. Bog daj blagoslova našemu delu! Bratje! Na delo! Na zdar!
Ljubljana, Sv. Jakob. Prihodnja telovadba Orlic v soboto 2. avgusta točno ob pol sedmih zvečer na vrtu otroškega vrtca pri sv, Florijanu. V slučaju slabega vremena — za prvo silo — v Šentjakobskem prosvetnem društvu. Ker je prihodnji me-
sec odsekova prreditev, zato se vabijo članice polnoštevilno. — Na zdar!
Št. Vid pri Zatični. 24, avgusta se vrši v tem lepem kraju orlovski tabor. Poziv, ljamo vse dolenjske Orle, pa tudi druge, da se tega tabora gotovo udeleže. Tudi Dolenjska se prebuja.
Šmartno (Stražišče) pri Kranju. Ker je pri nas zanimanje veliko za ustanovitev Orla in Orlic so vabljeni vsi fantje in dekleta, da javijo svoj pristop pri bratu Valentinu Tepina v Stražišču 185, ki snuje orlovsko organizacijo. Tudi pri nas ne smemo biti brez te prepotrebne organizacije. Fantje in dekleta na noge! Kar gre drugje, mora iti tudi pri nas! Na zdar!
čmuče. Telovadni odsek »Orel« na Ježici priredi v nedeljo 3. avgusta ob 3. uri popoldne v našem »Društvenem domu« ljudsko igro »Krivoprisežnik«. Vstopnice se dobe v Društvenem domu na Černučah, Trbovlje. Ob priliki okrožne seje ob~ savskega okrožja »Orlov«, dne 3. avgusta 1919 vprizori trboveljski »Orel« gledališko igro »Veriga«. Začetek ob 3. uri popoldne v dvorani društvenega doma. K
obilni udeležbi vabijo prireditelji.
' —————
Prosveta.
pr Kupujte brošuro »Nova pota«, ki
jo je izdala S. K, S, Z. v Ljubljani. Brošura je izboren pripomoček za predava-1 teljc v naših izobraževalnih društvih, Marijinih družbah, Orlovskih organizacijah itd. Naroči se pri S. K. S. Z. v Ljubljani (Jugoslovanska tiskarna). Cena s poštnino 3 K 20 vin. za izvod.
O&CiDSivo se prosi, Sa?
zlato, damsko uro z dvema pokrovoma z monogramom „A, fti.", da to naznani državni policiji.	1306
E
Globoko potrte žalosti naznanjamo vsem sorcduikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša nadvse ljubljena, nepozabljena hčerka oziroma sestra
danes ob 4. uri popoldne v 17. letu, previdena s sv. zakramenti, po dolgotrajni, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabljene se bo vršil v petek dno 1. avgusta ob pol 0. uri dopoldne iz hiše žalosti Gunclje St. 18; na farno pokoj ališče vSt. Vidu pri Ljubljan,.
Sv. mata se bodo brale v več cerkvah.
Llubljana, dne 30. 7. 1919.
fljmnns velika, tridelna, belo pleskana, uiSluiu se proda. Stara pravda št 1 1. nadst.	45C7
se čevljarski stroj in različno pohištvo, tudi otroške postelji, pisalna miza. Poizve se Sv. Jakoba nabrežje :>t. 29, dvoriSče, desno.	4504
MisovoMa,
pisarniških delih, ki ima tudi veselje do trgovine se sprejme takoj. Ponudbe na poštni predal 38, Ljubijana. 4502 (3)
KVOlO Hfl^iPP se kupujejo V vseh mno-iSt/Mu Id'J 11 liti žinah. Ponudbe na: Destilacija esenc in izdelovanje sokov. Potnik Srečko, Ljubljana, Slomšek, ul. 27.
j je večja množina ostankov ij kBkor tudi celih kosov vseh vrst belega in domačega platna za rjuhe in srajce, satno prvovrstno blago po zelo znižani ceni na drobno in debelo. Alojzij Bemic, Marija Nazarje ned Mozirjem.	41465
Sprejme so i j takoj dobra 1 Poljanska cesta 57.
Poizve se v Ljubljani, 4483
Žalujoči ostali.
Miyj jJ^lj in nellal miz so proda.
sita ulica 31.
Srcbotnjak, Kolcdvor-4472
Zahvala.
4509
Za vse izraze iskrenega 5o-žalja ob prebridkl izgubi naše nepozabne, nad vse liubl;ene, preblagc matere, gospe
Ivane Plevel
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastlti duhovščini, mekin-skemu izobraževalnemu druStvu, blagim darovateljem krasnih vencev in vsem, ki so spremili ljubljeno pokojnico v tolikem Številu k zadnjemu počitku.
Mekine-Ljubljana, 31. jul. 1919-
ttHo žaiiiiofia rodbina PievsL
y„pf3 razne velikosti in kakovosti iibuu« se kupijo. Naslov pove: L Jugoslovanski anončni in iniormačn zavod Besellaii & Rožanc. Ljubljana, Frančevo nabr. 5.	4474
! i Svarilo pred ittpooiij^SfS
kompl. konjskih oprem. Obvestilo t proti nagradi v Ljubljani, Poljanska
cesta 57.
4485
I /jIIfi m najbolj fino belo moko po tSUUiill ,jako nizki ceni na vreče. l. Karba Jesenice, Vila Franja, Gorenjsko.	4481
j/iinim oziroma vzamem v najem dobro KlUjilul idočo trgovino z mešanim blagom, naraje kje na deželi. Ponuabe pod A. B. 50 na upiavo lista.

najrajši kje na Gorenjskem, 1 — 2 meblirani sobi s kuhinjo, svetli, zraCni, med zelenjem, pozimi dobro kurljivi. Najamem tudi ceio opremljeno hišico. Takojšnje ponudbe pod „ZAT1SJE BLIZU 2E-LliZNICE" na upravo Slovenca.
Zahvala.
Podpisani se najsrčneje zahvaljujejo za vse, povodom 6mrti našega nepozabnega moža, očeta, tasta, itd,
JilKOBH ROGLIC-H
višjega aodr.ega oficijala v p.
izražena sočutja.Zahvaljujemo sedruStvom: Sokol „Litija-šmartnoa Sokol „Zagorjc", Ciril-Metodovemu društvu, požarni brami ln vsemu cenj. občinstvu za spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahval jul jemo pevskemu društvu „Li pa" za speve in starostu Sokola »Litij a-šmartno" za krasno molitev in nagovor, ki bode gotovo spremljal nepozabnega pokojnika v večnosti.
Litija, 1. avgusta 1919.
Žalujoče rodbine: RoqH6, dr. Josip Tavčar, FrOhlich.
ki bi pospravljala pisarno (2 url dnevno dola) sc sprejme takoj. Plača mesečno 80 kron. Odvetnl ka pisarna dr. Ivana Lovrenčiča v Ljubljani, nasproti hotela „Union".	4501 10
Iščefo se
ln
mofstri.
Ponudbe na Slrojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana. 4503 (3)
žagana, cepljena in meterska, franko na dom. Cene nizke, dobava točna. SrebotnjaSc, Kolodv. ulica 31
CaSsV«'
z večletno prakso v
veščega slovenskega, laškega in nemškega jezika v govoru in korespondenci.
vsako množino. —
Ponudbe pod šifro ..Lito železo** na
upiavo „Slovenca".
r

je zopet začela izdelovati Tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva
I. Saliee nas!,
Duplica — Kamnik	'
Kompletne opreme za hotele, go-
! stilno, kavarne, zavode, dvorane i. dr. Založniki in trgovci dobe poseben popust. ^	2179 J
, podgane,
in vsa (fol*zeu mer« poginila, iko porabljat« moja UAit-^j® preiEkušona in splošno hvaljen« erecUtvn, .^ot proti poljskim mišim K 6, upod*
Kane ic ni'f. K. ___j an. ščurke K &—; tinktura.
it ateulo* ii 8 —; uničevalec moljev K.».—j prašek protf mrčesom 3 — in «■—K; mašila proti asom ,-ri ljudeh K 3.— ; mazilo ca uši pri živini K 3- -; prašek ra uil v oblaki in p*. rUu K 3.—; tinktura proti mriMi na s&dju in zelonJaM (unidev. rastlin) K. ?.—. Prašek proti mravljam 3-—. — pošilja po povaetju Zavod za eksport
M.MerJapU9., Petrinjska ulica 3«
Trgovoem pri večjem odjemu popust.
se sprejme s plačo po dogovoru in prostim stanovanjem. — Prednost imajo vpokojeni nadučitelji. kateri bi prevzeli mesto organista in do« služeul orožniki. Prošnje je vložiti do 10, avg. t. I. na županstvo Raka.
					
SRilfl	§§if#t				
priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno
srbečico, braste, lišaje, nničl pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duba in ne maže perilo, 1 lonček za eno osebo po poŠti 7 K poštnine prosto. — Prodaja in razpoillja lekarna Trnk6cry v Ljubljani, zraven rotovža.	1631
Žična mreža
pocinjena raznih debelosti se ceno proda	4443 (6)
Srebolnjak, Kolodvorska nllca St 31.
Majte »Slovenca"!

Lovski voz
se proda. — Več se poizve pri I. DETELA, v Doba pri Domžalah.
Pouk na glasovir
(začetnikom). Hodim na dom. — Naslov pove upravništvo Slovenca pod štev. 4432.
osobito: 10°/., staro ogersko, letnik 1917 10 7» banaško, letnik 1918 brez kisline, nadalje štajerska, hrvatska in dolenjska vina, po najnižjih cenah v lastnih posodah. Vina so dobro obležana in prevzame gospo~ darska zveza glede pristnosti vso odgovornost
jVIODjil ATELiJE IVI. Šfl^C
DdUBLiJRttM KONGRESNI TJRG 4
flE SPREJELA OD D^E I. AVG.
DO 15. SEPT. fliK^iH NARočm
Pažnja putnicima v Beograd!
HOTEL WILSON
I. reda Karadžordževa ulica 89,
preko puta železniške stanice, stavlja poštov putnidma na razpolaženje svoje moderne i higijensko opremljene sobe. Službujoči perzonal je slovenski. Cene umerjene, postrežba točna, hitra in solidna.