mj m
Poštnina plačana v gotovini.
f r*
\ f)
.pnie*
OBRTNI VESTNIK
Strokooni list za pauzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine.
,OBRTNI VESTNIK-izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane:
eetoietno..................Din	40’-
polletno...................Din	20'-
posamezna številka .	. Din D-
Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", „Splošne zvezo obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Stev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860.
XIV. letnik.
V LJUBLJANI, dne 3. julija 1931.
Štev. 26.
Cenjenim naročnikom!
Zaradi tehničnih ovir, ki so nepričakovano nastale, nismo mogli izdati 26. številke »Obrtnega Vestnika«. Prosimo cenjene naročnike, da nam to oproste in ostanejo tudi v bodoče zvesti svojemu stanovskemu glasilu.
Izostalo številko »Obrtnega Vestnika« bomo po možnosti nadoknadili s prilogami.
Konzorcij »Obrtnega Vestnika«.
Dr. Fran Windischer se poslavlja
Plenum Zbornice za TOI je na svo* ji seji dne 6. junija t. 1. ugodil prošnji g. dr. Frana Windisehcrja za upoko* jitev in mu ic ob tej priliki izrazil p ris znanje in zalivalo za njegovo delo ter ga obenem imenoval za prvega dopisu« joecg; čl na Zbornice, S to počastit« vij« je d;.!.-t naša veleuv«žcv,:.n;i gospo*
Rojen je bil gospod doktor leta 1877 v Postojni; po dovršeni osnovni šoli je študiral gimnazijo v Ljubljani, uni* verzo v Gradcu in na Dunaju, nato pa je vstopil 1. 1900. v službo pri Finančni direkciji v Ljubljani. Že naslednje leto j pa je prešel v službo Zbornice za TOI j in ostal v njej do danes, l^o odhaja v i zasluženi pokoj.
Ze ob nastopu novega mesta se je po* drobno in globoko vživel v naše gospo* darstvo in se je najprej posvetil obrt* ništvu. Zato je tudi slovensko obrtni* štvo znalo in ve ceniti zasluge gospo* da dr. Windischerja, saj mu je dalo najlepše priznanje, ko sta ga imenova* li Zveza obrtnih zadrug in Obrtniško društvo v Ljubljani svojim častnim čla* nom. In zdaj ko se poslavlja naš do* brotnik in svetovalec s terena aktiv* nega ustvarjanja in dela, želimo mu, da bi v zdravju in zadovoljstvu mu bi* lo usojeno dokaj let uživati blagodat zasluženega pokoja, želimo pa tudi, medtem ko se mu ob njegovem slove* su ponovno zahvaljujemo za vso pod* poro in pomoč, ki nam jo je izkazoval, | da nam tudi v zasluženem pokoju ohra* ni naklonjenost ter nam ostane dober svetovalec in dopisnik.
Ek redakcije
\ -e, i.cnj. dopisnike našega glasila vljudno opozarjamo, da urednik zaključi redaktorsko delo ob sredah ob 12. uri in naj zato pravočasno vpošljejo rokopise. Rokopisi, ki bi došli po tem roku. pridejo v poštev za prihodnjo številko. Istočasno obveščamo, da si redakcija pridržuje pravico prekrojiti članke in izločiti iz njih vse, kar hi prihajalo v nasprotje s tiskovnim zakonom. To pojasnjujemo, da ne bo napačnega tolmačenja in v izogib neljubim zameram.
Slavnostna
darska institucija priznanje možu, či* gar tridesetletno aktivno službovanje je najtesneje spojeno z ogromnim in važnim delom, ki ga vrši zbornica, ob* enem seveda z napredkom iste.
Prijetna dolžnost pa veže tudi nas, da se spomnimo njega, ki nam je bil odličen sotrudnik, vselej uslužen sveto* valeč, skratka gospodarski inštruktor, ki je s svojim bogatim znanjem in iz* kustvi vselej radevoljno stal na strani našega obrtništva in ga podpiral v nje* govih stremljenjih. Še posebnih zaslug si ic pa pridobil g. doktor za naš sta* novski časopis, čigar vesten sotrudnik je bil, kakortudi za organizacijo Zveze obrtnih zadrug. Ko je bil svoj čas na* daljnji obstoj te skoro v nevarnosti, posegel je vmes on. Z lastnim priza* devanjem in s pomočjo zavednih za* drug je saniral Zvezo. Kot dobremu nacionalnemu delavcu in veščaiku v vseh gospodarskih vprašanjih mu je bila vselej pri srcu skrb za naše obrt* ništvo in edina želja mu je bila, da bi obrtništvo ostalo vselej solidarno in stanovsko dovolj zavedno, nikdar pa Ja bi bilo v škodo skupne stvari iz go* lovih osebnih razlogov poedinih cep* 'jen o.
v Celju
se vrši v nedeljo, dne 19. julija 1931
SPORED:
1. Ob 6.30 zjutraj obhod godbe po mestu.
2. Ob 7.45 sprejem gostov ria kolodvoru in pohod pred Obrtni dom.
3. Od 8. do 10. dop. koncert železničarske godbe pred Obrtnim domom.
4. Ob 9. dop. blagoslovitev in otvoritev Obrtnega dloma.
5. Od 9.30 do 10.30 dop. ogled razstave Obrtno-nadaljevalne šole v Obrtnem domu.
6. Ob 10.30 dop. okrožni obrtniški zbor Zveze obrtnih društev dravske banovine v Gelju v dvorani Obrtnega doma.
7. Slavnostni obed v mali dvorani Celjskega doma.
Vabimo vse obrtnike, da se polnoštevilno udeležijo slavnostne otvoritve prvega Obrtnega doma v dravski banovini.
Jubilej Tehniške srednje Me
Svečana otvoritev jubilejne razstave izdelkov gojencev Tehniške srednje šo* le in odkritje spominske plošče pok. direktorju Ivanu Šubicu.
V četrtek 25. m. m. dopoldne ob 10. sc je vršila v vestibulu Tehniške sred* nje šole slovesna otvoritev jubilejne razstave, združene z odkritjem spo* minske plošče prvemu direktorju Teh* niške srednje šole pokojnemu Ivanu Šubicu. V vestibulu so se zbrali poleg učiteljskega zbora, učencev in učenk številni odlični povabljenci z banom dr. Marušičem in županom dr. Dinko Pucom na čelu.
Direktor g. Josip Reisner je v svo* jem slavnostnem govoru pozdravil ba* na dr. Marušiča, podbana dr. Pirkma* jerja, zastopnika ministra za trgovino in industrijo dvornega svetnika dr. Marna, župana dr. Dinko Puca s so* progo, podžupana prof. Jarca, pred* stavnike Zbornice TOL: predsednika Jelačina ml. in podpredsednika Ogrina z generalnim tajnikom dr. Windischer* jem in tajnikom dr. Pretnarjem, bivše* ga ministra Puclja, direktorja Tehniške srednje šole iz Zagreba Šaja, zastop* nika univerze prof. ing. dr. Kralja, di* rektorja Trgovske akademije dr. Pir* jevca, ravnatelja Kmetijske družbe ing. Laha, generalnega tajnika Zveze indu* strijcev ing. Šukljeta, predsednika Zve* ze obrtnih zadrug Josipa Rebeka, za* stopnika Zadruge elektrotehnikov Mi* helčiča, starosto ljubljanskih obrtni* kov Bng. Franchettija, ravnatelja De* lavske zbornice Kopača, pisatelja žup* nika Finžgarja, direktorja Združenih papirnic dr. Cirila Pavlina, še prav po* sebno pa sinove pokojnega direktorja Ivana Šubica.
»Čeprav je pomen dvajsetletnice, od* kar ima Tehniška srednja šola svoj lastni dom že opisan v letnem poročilu zavoda, vendar direktor še posebno poudarja, da je ta dom zgradila ljub* ijanska mestna občina, ki naj smatra današnjo prireditev za izraz hvaležno* sti zavoda ljubljanski mestni občini in tedanjemu županu Ivanu Hribarju ter spominu prvega direktorja Ivana Šubi* ca, ki je ob otvoritvi novega poslopja po silnih borbah zaklical zavodu: »Naj raste in živi!« Ves razmah zavoda pa bi bil seveda nemogoč brez svobodne Jugoslavije, ki jo modro vodi in ščiti kralj Aleksander, kateremu —• slava!«
Po trikratnih navdušenih klicih: Sla* va! je zapel šolski pevski zbor državno himno, nakar je govori! ban dr. Marin šič: »Današnja slavnost je praznik de* la, požrtvovalnosti in idealizma vseh, ki so pomagali zavodu do njegovega razvoja in napredka. (Pogoj vsakega napredka je harmonično razvijanje v prid celoti in vse panoge naj služijo celoti ter gospodarskemu in kulturne* mu napredku države. Nesvoboden člo* vek je zaviran pri napredku in zato se je šola s pravim razmahom začela raz* vijati šele v svobodni Jugoslaviji ter izpolnila v našem življenju veliko vrzel v naši osamosvojitvi.«
Osobita čast mu je, da čestita vod* stvu zavoda, predvsem direktorju go* spodu Reisnerju, mestni občini, ki je omogočila krepko življenje temu za* vodu in vsem, ki so omogočili, da s po* nosom gledamo na ta zavod, ki je eden prvih v naši državi
Prijetna dolžnost mu je dalje, da prečita brzojavko, ki dokazuje, da se z najvišjega mesta ceni delo tega za* voda. Nij. Vel. kralj je odlikoval di* rektorja Josipa Reisnerja z redom Be* lega Orla IV. stopnje in strokovne uči* telje: Tavčarja, Kunaverja in gospo Schmidtovo z redom Sv. Save V. stop*
nje, prof. ing. Turnška pa z redom Sv. Save IV. stopnje.
Gospod ban je čestital vsem tem odlikovancem, ki so s svojim delom zaslužili, da se jih odlikuje in zaklical zavodu: Vivat, floreat, cresCat!
Župan dr. Puc pa je v svojem govo* ru čestital zavodu k jubileju in se spo* minjal bojev za Tehniško srednjo šolo: »Današnje slavje je obenem tudi slav* je ljubljanskega mesta, saj je pomeni* lo novo poslopje Tehniške srednje šo* i le veliko nacionalno zmago po težkih I borbah z avstrijsko vlado. Prazne so j besede o neplodnih investicijah za šo* lo, saj je ta žrtev že tisočkrat povr* njena. Iskrena hvala vsem, ki so se trudili za napredek šole, zlasti pa po* kojnemu direktorju Šubicu in sedanje* mu direktorju Reisnerju, pod čigar vodstvom se je zavod tako lepo razvil, da je treba čestitati njemu in profe* sorskemu zboru. Šola je že zelo napre* dovala in se izpopolnila, vendar pa kot župan mesta Ljubljane upam, da se bo poslopje še izpopolnilo z dozidavo no* vega trakta za obrtnomadaljevalne šo* le, kar bo občinski svet v popolnem razumevanju velikega pomena izobraz* be obrtniškega, naraščaja gotovo rad sklenil.«
Po županovih čestitkah odlikovan* cem se je zahval:! predsednik zbornice TOI g. Jelačin ml. vsem, ki so se tru* dili za napredek zavoda. Zbornica iz* raža svojo zahvalo s tem, da odkriva spominsko ploščo prvemu direktorju Ivanu Šubicu, ki jo je po naročilu Zbor* nice TOI izvrstno izdelal profesor za* voda in kipar g. Sever. Na bronastem reliefu s podobo prvega direktorja je napis: »Ustanovitelj in prvi direktor Ivan Šubic 1856 — 1924, torej z letni* čarni rojstva in smrti zaslužnega slav* Ijenca. Največ zaslug za novo poslop* je si je pa pridobil tedanji župan Ivan Hribar, kateremu naj bi se nasproti Šubičevi spominski plošči enako vzi* dala spominska plošča. Spominsko plo* ščo je nato izročil v varstvo vodstvu zavoda, direktor Reisner pa se je za* hvalil za ploščo in obljubil, da jo bo šolska uprava zvesto čuvala z največ* jim spoštovanjem.
Po svečanosti so si gostje nato pod vodstvom direktorja in profesorskega zbora ogledali razstavljene predmete v poedinih dvoranah.
Popoldne ob 13. uri se je vršil v re» stavraciji Zvezdi obed, ki ga je prire? dila ljubljanska mestna občina gostom in učiteljskemu zboru Tehniške sred* nje šole. Na banketu so govorili župan dr. Puc, ki je toplo pozdravil goste iz Beograda, direktor Reisner, ki je opo* zoril na obnovo zavodovega inventar* ja in je napil kralju Aleksandru, pod* ban dr. Pirkmajer, predsednik Zborni* ce TOI Jelačin, predsednik Zveze obrt* nih zadrug Rebek, dr. Rožič in direk* tor Saj iz Zagreba,
Dr. Rožič je prebral brzojavne če* stštke bivšega ministra in poslanika go* spoda Ivana Hribarja, tajnika Zbornj* ce TOI g. Mohoriča, poslanika dr. Kra* merja, direktorja inž. Grafa in učitelj* skega zb'6ra Tehniške srednje šole v Sarajevu, direktorja Tehniške srednje šole v Zagrebu g. Šaja, Tehniške šole v Splitu, rektorja ljubljanske univerze dr. Serka in g. Avgusta Praprotnika. Dr: Rožič se je v imenu profesorskega zbora zahvalil predgovornikom za pri* znavalne besede učiteljskemu zboru.
Zupan dr: Ptic je prebral pozdravno brzojavko bivšemu ministru Ivanu Hribarju, nakar je direktor Saj iz Za* greba prisrčho čestitat zavodu k raz* stavi in poudaril, da je Tehniška sred* nja šola vzoma šola v Jugoslaviji.
Svečana otvoritev podružnice Zanatske banke kraljevine Jugoslavije a. d. v Sarajevu
Zanatska banka kraljevine Jugoslavi* je A. D. je dne 7. junija it. 1. svečano otvorila po določenem redu svojo tret* jo podružnico.
Svečani otvoritvi podružnice so pri* sostvovali poleg odposlanca glavnega upravnega odbora iz Beograda g. Mila* na Dragica, glavnega ravnatelja Zanat* ske banke, še sledeči gospodje: dr. Ni* kola Berkovič, predsednik Trgovske in industrijske zbornice, Ahmet Borič, načelnik za trgovino in obrt 'kralj, ban« ske uprave v Sarajevu kot zastopnik banske uprave, predsednik Udruženja bank iz Sarajeva Vaso Ristič, gen. di* rektor Srpske centralne privr. banke Djordje Besarovič, ravnatelj podružnic ce Narodne banke dr. Ilija Vasiljevič, upravnik podružnice Drž. hipotekarne banke Petar Bazina, direktor podruž* niče Poštne hranilnice Ivica Kovačevič, direktor filijale Prve hrvatske štedio* nice Trumbič, zastopnik borze dela N7* kola Stojkanovič, podpredsednik Trg. in obrtniške zbornice kot njen zastop* nik Uroš Dučič, ravnatelj Amerikansko srbske banke Josip Logor in Luka Br* kic, kot odposlanec Saveza Zanatskih udruženja, Djordje Mandrapa in Mane Sušnjar, kot zastopnika mestne občine sarajevske, Ignac Linhart, član uprave Kreditne in trg. banke, Stjepan Miliče* vič, odposlanec Srpske trg.*zanatlijske omladine, Radoslav čorovič, odposla* nec Trgovskega udruženja, Avakum Perišic in Djoko Bjelajac kot odposlan* ca Zveze gostilničarjev ter mnogi dru* gi obrtniki in ugledni gostje.
Svečano sejo je otvoril g. Dušan Maric, predsednik poslovnega odbora po* družnice v Sarajevu. Pozdravil je toplo vse prisotne ter za tem v prvi vrsti po* udarjal velike zasluge Nj. Vel. kralja, kot največjega zaščitnika obrtniške de* lavnosti, gospodarstva vobče ter se je poslužil te prilike, da se mu v imenu celokupnega obrtništva na področju te podružnice tudi tokrat najtopleje za* hvali.
Prav tako je poudarjal zasluge go* spoda predsednika vlade kot obrtni* škega sina ter za tem v daljših potezah poudarjal veliko požrtvovalnost in ne> sebičnost največjega graditelja Zanat* j ske banke g. Milana Stojanoviča, pred* I sednika upravnega odbora ter izrazil obžalovanje, da isti radi svojega poto* vanja v Parte ne more prisostvovati tej redki svečanosti.
Končno se je toplo zahvalil general* nemu ravnatelju Zanatske banke g. MU lanu Dragiču za njegovo zmiselno in požrtvovalno delo za upeljavo primerne administracije v Zanatski banki, ka* teri je največ zahvaliti za sedanje uspešno delo ter je izrazil svojo željo v imenu obrtnikov poslovnega področ* ja te podružnice, da g. generalni rav* natelj Milan Dragič tudi v nadalje vstraja v svojem elanu in energiji za boljšo bodočnost Zanatske banke.
Nato je g. Dušan Marič zaprosil upravnika podružnice g. Milorada Ko* stiča, da prečita pozdravne brzojavke, ki se pošljejo:
N j. Vel. kralju Aleksandru I.
Zagreb.
Obrtniki iz poslovnega področja sa* rajevske podružnice Zanat9ke banke kraljevine Jugoslavije zbrani na dana* šnji svečanosti otvoritve iste, smatra* jo za svojo prvo dolžnost, da Vas po* zdravijo in se Vam zahvalijo za moč* no podporo pri podvigu obrtništva na* še kraljevine in za zavzemanje, da pri* de do ustvaritve Zanatske banke. Naj živi Nj. Vel. kralj in Njegov vzvišeni dom.
Dušan Marič
predsednik podruž. Zanatske banke v Sarajevu.
Nadalje se prečitajo tudi brzojavke, ki se pošljejo:
Predsedniku ministrskega sveta ge* neralu Petru Zivkovicu v Beograd, go* spodu ministru trgovine in industrije Jurju Demetroviču v Beograd, g. dr. Milanu Srsklču, ministru pri predsed* ništvu kraljevske vlade v Beogradu, g. Milanu Stojanoviču, predsedniku Zanatske banke kraljevine Jugoslavije v Beogradu.
Za tem pa, da bi imeli prisotni čim jasnejšo sliko o delu in pomenu Za* natske banke kraljevine Jugoslavije a. D., je zaprosil g. Dušan Marič gene* ralnega ravnatelja g. Milana Dragiča, da v glavnem'opiše njeno delo in raz* voj.
Generalni ravnatelj g. Milan Dragič, kot odposlanec glavnega upravnega
odbora se je zahvalil na prvem mestu prisotnim za odziv in da so s svojo prisotnostjo povzdignili današnjo le* po svečanost ter je nato podal slede* če poročilo:
»Zanatska banika je bila osnovana leta 1926. na temelju zakona od 27. fe* bruarja 1926. leta z namenom, da oskr* buje obrtništvo s čim povoljnejšimi krediti v svrho povzdige obrtniške proizvodnje ter podpre ustvarjanje obrtniških zadrug in kreditiranje istih.
Bančni osnovni kapital znaša Din
75.000.000.—- od katerega zneska od* pade na privatne delničarji 45,000.000 Din, a na državo 30,000.000 Din. To* rej sorazmerje med deležem privat* n ih akcijonarjev ter državo je 60 odst. proti 40 odst., kar je v čl. 1. toč. 9. za* kona o Zanatski banki določeno.
Oficijelno delo je pričela Zanatska banka dne 23. maja J. 1927., sočasno s svojo glavno podružnico v Zagrebu. V tem momentu smo razpolagali le x onimi denarnimi sredstvi, ki smo jih dotlej prejeli od naših delničarjev in to:
od strani države	Din	5,000.000.—
od strani privat*
nih delničarjev	»	7,809.921.20
Din 12,809.921.20
S tem, sorazmerno neznatnim kapi* talom je morala pristopiti Zanatska banka h kreditiranju celokupnega obrtništva v naši državi. Če upošteva* mo, da je v naši državi okrog 200.000 obrtnikov, bi bila potrebna vsota Din
1.000.000.000, da bi lahko vsakomur nu* dili minimalni kredit od 5000 Din. Vsa* komur je zato jasno, pred kako težki* mi nalogami je stala tedaj Zanatska banka, na katere osnovanju je požrt* vovalno delalo obrtništvo ter radostno pozdravilo dan, ko je bila ta otvorje* na, ker so od nje pričakovali podpore za čim lažje prebolenje težke gospo* darske krize.
Ker se je vplačevanje kapitala sstra* ni delničarjev imelo vršiti postopoma, Zanatska banka ni mogla računati s tem, da na ta način čimpreje pride do večjih denarnih sredstev. Zato je iska* la potov in načinov, da čimpreje pride do teh potrebnih sredstev in zato-je povsem naravno, da se je najprej obr* nila na Narodno banko, ki je poklica* na za to, da podpira celokupno gospo* darstvo naše zemlje in ki je z ustano* vitvijo Zanatske banke razbremenjena od dolžnosti, da direktno kreditira tu* di obrtništvu.
Med tem pa nam Narodna banka ni takoj prišla nasproti v pričakovanju, da Zanatska banka najprej pokaže po* membnejše rezultate svojega dela. Še* le 14. septembra 1. 1927. nam je stavi* la Narodna banka na razpolago vsoto
4.000.000 Din v obliki reeskontnega kredita, katerega je do konca omenje* nega leta postopoma povišala do Din
7.200.000.—. Razumljivo je, da je bila ta podpora Narodne banke v soraz* merju naših vlog jako skromna.
Da bi pa s skromnimi sredstvi, s ka* terirni smo tedaj razpolagali, mogli kreditirati čim večjemu številu obrtni* kov, smo bili primorani, da omejimo višino kredita. Na ta način so, četudi v manjših zneskih dobili kredita vsi obrtniki, ki so ga zmožni ter si s tem lepo pomagali.
Rednemu vplačevanju privatnih del* ničarjev ter delnim vplačilom države, kakor tudi zaupanju, ki smo si ga hi* tro pridobili pri vlagateljih, se imamo zahvaliti, da smo postopoma povečali svoja denarna sredstva. To nam je obenem dalo možnost, da povečamo tudi svojo delavnost. Rezultat našega napornega štiriletnega dela je najt ep* še razviden iz sledečih številčnih po* datkov:
Privatni delničarji so vplačali do 31. maja. t. 1. z neznatnim zaostankom od 10.235.10 ves svoj delež na kapitalu v znesku 45,000.000 Din, dočim je država doslej vplačala le 19,000.000 Din, tako da je še vedno v zaostanku za 11,000.000 Din. Iz budžeta za 1. 1931*32 bodemo prejeli še v teku tega meseca 3,500.000 Din, a kar se tiče ostanka od 7,500.000 Din, se nadejamo, da bodemo iz/poslo* vali izplačilo tega zneska še v teku te* ga leta. S tem bi bila cela glavnica v znesku 75,000.000 Din vplačana.
V pogledu kreditiranja je zavzel naš upravni odbor takoj stališče, da sc obrtnikom, ki potrebujejo kredit, isti odobrava brez velikih procedur in se jim na ta način omogoči, da čimprej pridejo do denarja, ker hitra pomoč je dvojna pomoč. V tem pravcu je tudi
bila organizirana administracija naše banke in tudi obrtniki- iz najbolj od* daljenih krajev naše države, morejo dobiti kredit ter ga izkoristiti v naj* manj 10 dneh.
Kar se tiče kreditiranja samega, to se je moglo takoj vršiti na sedežih cen* trale in glavne podružnice. Kreditira* nje obrtništva v notranjosti države pa je predstavljalo še problem. Ni bilo lahko zadostiti dve tezi — hitro kredi* tiranje in varno kreditiranje. Treba je bilo najti načina, da se tudi obrtnikom iz notranjosti države kredit hitro odo* bri in stavi na razpolago ter da med* tem banka ne bo izpostavljena riziku, ker je morala imeti zanesljive infor* macije o kreditnih sposobnostih in premoženjskih prilikah posojila pro* silcev. Da bi bilo obrtniško zadružni* štvo razvito, bi se kreditiranje lahko izvedlo preko zadrug, kar pa na žalost radi malega števila teh zadrug ni bilo mogoče. Na kako forsiranje ustanavljanja zadrug ni bilo mogoče misliti, ker se dobre zadruge ne morejo popre* je osnovati, dokler sami obrtniki ne pridejo do zavesti, da je zadružništvo najidealnejši tip združenja. Zato je po* trebno razvijati sistematično propa* gando.
Upravni odbor je prišel zato do za* ključka, da apelira na pomoč vseh obrtniških institucij, ki so tudi takoj stavile banki svoje delo na razpolago. Pri teh institucijah je bilo ustanovlje* nih 291 cenzurnih odborov. Za člane teh cenzurnih odborov pa so bili izvo* ljeni najboljši izmed naših delničarjev, ki so opravljali to funkcijo požrtvoval* no in brez vsake nagrade. Ti cenzurni odbori sprejemajo prošnje obrtnikov za posojilo, jih cenzurirajo ter nam jih pošiljajo v rešitev, a poleg tega oprav* ljajo še druge posle v zvezi s krediti* ranjem obrtništva iz njihovega pod* roč j a.
V času svojega štiriletnega delova* nja je prejel naš zavod 28.366 prošeni, s katerimi je zaprošenega za 485,365.491 Din posojila, odobrenih pa je bilo 24.876 prošenj s 302,625.051 Din obrt* nikom iz preko 1000 raznih krajev.
Zanatska banka je dosegla brez* dvomno velik uspeh, ko je kljub skromnim materijalnim sredstvom bi* la v stanu, da stavi obrtniški proizvod* nji na razpolago tako veliko vsoto. To je plod požrtvovalnega dela z name* nom, da se obrtništvu v teh težkih tre* notkih daje potrebna podpora.
Da je bilo Zanatski banki omogo* čeno, izvršiti kreditiranje v tako so* razmerno velikem obsegu, je predvsem zasluga obrtnikov naših dolžnikov, ki so nam z rednim odplačevanjem ter odplačanjem omogočili, da ponovno pridemo do denarnih sredstev in da jih stavimo obrtniškemu gospodarstvu ponovno na raz>poIago.
Za otvoritev podružnic se nismo mo* gli popreje odločiti iz razloga, ker nis* mo imeli dovolj denarnih sredstev in ker bi stroški za otvoritev teh in njih režija bilo znatno breme za banko. Če* prav je naš zavod socijalna ustanova, vendar mora varovati interese svojih delničarjev ter jim omogočati, da prej* mejo primerno dividendo. Ker je delež države, na katerega ona ne dobiva ni* kake dividende, v glavnem namenjen za pokritje režijskih stroškov našega zavoda, smo morali čakati, da se vpla* čilo tega deleža poveča v toliki meri, da bi dohodki istega mogli tudi pokriti režijo novih podružnic. Na ta način smo mogli v smislu zakonskih odredb pristopiti tudi k otvoritvi naše podruž* nice v Ljubljani, ki je pričela 4. maja t. 1. s poslovanjem ter z današnjim dnem k otvoritvi podružnice v Sara* jevu.
Sarajevska podružnica bo prevzela od centrale okrog 1000 dolžnikov s krediti od cca Din 8,000.000.— ter po* leg tega tudi 42 cenzurnih odborov, preko katerih ji bo mogoče takoj nada* ljevati s kreditiranjem obrtništva v svojem poslovnem področju. Ker bodo ti obrtniki mogli sedaj priti še hitreje do potrebnega kredita in s tem name* nom v še večjem številu obračati se na zavod, gledamo s polno vero v bodoč* nost nove podružnice ter se nadejamo, da bo mogla že koncem tekočega leta pokazati aktivne rezultate.
V imenu glavnega upravnega odbora proglašujem podružnico za otvorjeno.
G. Nikola Stojkanovič kot zastop* nik Trgovske in obrtniške zbornice je pozdravil nato v kratkem in prisrčnem govoru osnovanje podružnice Zanat* ske banke v Sarajevu, želeč ji največji uspeh in je čestital obrtništu za to nji* hovo veliko materijalno pridobitev.
G. Vaso Ristič, predsednik Saveza denarnih zavodov za Bosno in Herce*
Ha) je novega ?
Borzno poročilo: V preteklem tednu so veljale tuje valute v dinarjih in sicer: Berlin (nemška marka) 13.42, Budimpešta (madž. pengo) 9.88, Curih (švicarski frank) 10.95, Dunaj (avstrijski šiling) 7.96, London (angleški funt) 2.75, Newyork (dolar) 56.45, Pariz (francoski frank) 2.21, Praga (češkoslovaška krona) 1.67, Trst (italijanska lira) 2.96.
Zvišanje bančne obrestne mere. Upravni odbor Narodne banke je ;ia svoji zadnji seji sklenil, da se bančna obrestna mera za eskompt poviša za 1%, t. j. od 5.5% na 6.5%, in obrestna mera za posojila na zastavo tudi za 1%, t. j. od 1% na S%. Sklep velja že od 29. junija dalje.
Pravilnik k novemu gradbenemu zakonu. Za izvrševanje novega gradbenega zakona je izdelan pravilnik, ki urejuje vprašanje higijenskih naprav v mestih in občinah.
Trgovinska pogodba med Rumunijo in Jugoslavijo se je podaljšala za tri mesece. Med tem se bodo* nadaljevala pogajanja za novo pogodbo.
Opekarne proti šušmarstvu. Na ini-cijativo Zveze opekarn dunavske banovine in Obrtne zbornice v Velikem Bečkereku bo sklicana medzbornična konferenca, ki bo sklepala o ukrepih proti proizvajanju opeke po zakotnih opekarnah.
Zasedanje tarifnega odbora prometnega ministrstva se bo vršilo sredi julija, na katerem se bo razpravljalo o predlogih gospodarskih zbornic glede znižanja prevoznih tarif za gotove izvozne predmete.
Žitno preferenco namerava dati Nemčija tudi Jugoslaviji, Madžarski in Bolgariji.
Milijardni deficit v USA. Proračunsko leto, ki je bilo zaključeno s 30. junijem, se je končalo za ameriške finance zelo neugodno. Računski zaključek izkazuje 903 milijone (50 milijard dinarjev) deficita.
Avstrijska država je prevzela garancijo za obveze Kreditanstalta in sicer za 1250 milijonov šilingov ali 10 milijard dinarjev.
Tržaški luški promet ,ie nazadoval v tlveli letih za 35 odstotkov.
govino je pravtako toplo pozdravil otvoritev podružnice Zanatske banke v Sarajevu, želeč ji najlepši uspeh v delu za dobrobit celokupnega obrtni* štva njenega poslovnega področja.
G. Luka Brkič kot odposlanec Sa* veza Zanatskih udruženja je v prvi vr* sti povdarjal uspeh svoječasnega vpi* sa delnic, sp rovedenega po Savezu Za* nat. udruženja ter izrazil svoje veselje radi otvoritve te podružnice, želeč ji najlepši uspeh.
G. Dušan Marič je izrazil k sklepu nado, da bo našla podružnica v vseh prisotnih kakor tudi merodajnih fak* torjih vselej močno zaslombo ter je, zahvaljujoč se vsem za lep odziv, za* ključi! svečano sejo. Nato je bilo go* stom postreženo z okusno zalkusko.
O/eustto ftt zdrava
i«
(Kdin s/ca leavat
štev- 26-	OBRTNI	V2STNIK
Stran 3.
ZMJIJKA BANKA KRAUEtfltlE JUGOSLAVIJE o. d. podružnica Ljubljana
Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Telefon štev. 30 20.	Račun	poštne	hranilnice	štev.	14.003.
Centrala: BEOGRAD	Glavna podružnica: ZAOREB	Podružnica:	SARAJEVO
Daje menične in kredite v tekočem računu obrt-	Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi.	Kupuje in prodaja devize in valute za račun
tud^brtnf^ni ^n^lomtei^ir^dr^vne ^etoostne	°tVOrja tek0Če in žir° račune' IzdaJa kavcije in	obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje
papirje.	garancijska	pisma.	vse	ostale	bančne	posle.
Važno opozorilo obrtnikom
(Po beograjskih vesteh)
V izogib morebitnim neprilikam, ki bi jih utegnili imeti obrtniki z davčno upravo njihovega okoliša v zadevi od* tegovanja kulukovine svojim uslužben» eem, navajamo odločbo gospoda mini* stra javnih del, ki jo je podal na pred* log sodišča občine mesta Beograda št. 22.425 z dnem 13. maja 1931 s svojo odločbo št. 18.543 z dne 13. maja 1931, pa na temelju §§ 41. in 44. Zakona o samoupravnih cestah z dnem 10. junija 1930, ki regulira uporabo delavne ob* veznosti, odnosno izvaja določila za plačevanje odgovarjajočih dnin, in to:
1. za banovinske ceste po eno enoto,
2. za občinske ceste po eno enoto, ose* bam pa, ki plačujejo nad 10.000 Din ne* posrednega davka, je zaračuniti za vsakih nadaljnih 3000 Din po en dan dela več.
Predočujemo lestvico, po kateri se odmerja odkupnina delavne obveznosti
(kuluka). Vzemimo v primer uslužben* ca, ki plačuje do 200 Din neposredne* ga davka in mora po tej lestvici plača* ti 50 Din kulukovine (eno enoto za ba* novinske in eno za občinske ceste po 25 Din)! Kako dobimo višino nepo* srednega davka? Višina neposrednega davka se zaračunava na podlagi davč*, ne lestvice za dnevne in tedenske po* vratne dohodke ali pa na podlagi davč* ne lestvice za mesečne povratne do* hodke, kar pač zavisi od tega, kako je dotični uslužbenec plačan: na dan, te* den ali mesec. Primer:	Najmanjši
uslužbenški davek znaša 4 Din teden* siko, torej 4 tedne po 4 Din, kar znaša 16 Din mesečno ali 12 mesecev po 16 Din, kar da skupno 192 Din neposred* nega davka na leto. Na 'ta davek, torej, mora plačati uslužbenec na naslov od* kupnine osebnega dela (kuluka 59 Din kulukovine). Predočena lestvica priha* ja v poštev za one uslužbence, ki pla* čujejo neposrednega davka nad 200 dinar j e v.
Poziv!
Da bode podpisani zvezi olajšano delo, se naprošajo vse čevljarske, skup* ne obrtne in oblačilne zadruge v drav* ski banovini, da na naslov spodaj pod* pisane zveze sporočijo:
1. Ali ima v Vašem kraju Bat’a svo* jo prodajalno in delavnico.
2. Ali se glasi obrtni list Bat’ove de* lavnice na ime Bat’a D. D., ali jo krije kak mojster s svojim obrtnim listom.
3. Ali je Bat’ova delavnica plačala pri Vaši zadrugi inkorporaoijsko pristoj* bino.
4. Ali ima delavnica priglašene pri Vaši zadrugi svoje delavce.
Ker te podatke nujno rabimo in jih ne zahtevamo od Vas le v interesu zveze, temveč več v Vašem interesu, Vas prosimo, da takoj pošljete Vaš ce* njeni odgovor na naslov:	Zveza čev*
Ijarskih zadrug za dravsko banovino v Ljubljani, v roke predsedniku Krajcen ju Antonu v Mariboru, Orožnova ulU ca 6.
Zveza čevljarskih zadrug za dravsko banovino v Ljubljani.
Izjava!
V raznih člankih dnevnikov, Obrt* nega vestnika in Jugoslovanskega obrt* nika se Zanatsko banko kraljevine Ju* goslavije a. d. spravlja v zvezo z vpra* šanjem skupnih ali ločenih zbornic.
Podpisani poslovni odbor Zanatske banke kraljevine Jugoslavije a. d., po* družnice v Ljubljani izjavlja, da nima vprašanje skupnih ali ločenih zbornic z zavodom ničesar skupnega in to vprašanje tudi ni in ne more biti v bančnem odboru predmet kakršnekoli diskusije.
Za poslovni odbor Zanatske banke kraljevine Jugoslavije a. d., podružnice v Ljubljani: Engelbert Franchetti, l. r., predsednik.
Josip Rebek, l. r., podpredsednik.
0 obrtovanju brez obrtne pravice
Ugotoviti moramo pri tej priliki, da je mnogo krivo, da ,se nelegalno Obratovanje vrši v tolikem Obsegu, premilo kaznovanje obrtnih prestopkov. (Kazni po 100 do 200 Din v primerih, ko je kaznovani zaslužil z nedovoljenim dbr-tovanjein desettisoče, gotovo ne upli-vajo poboljševalno. Tudi se premalo uporablja kazen za .zaplembo orodja. iOujejo se pritožbe obrtnih zadrug, ki vlagajo ovadbe proti šušmarjem, d;* se te ovadbe cesto ne jemljejo dovolj resno. Ovadenec se zasliši in prerado se verjame njegovemu zagovoru, da je delal brezplačno ali le v posamičnem primeru, dasi ima popolnoma urejeno delavnico in orodje. Mesto poizvedb po orožnikih na konkretne navedbe zadruge in; ugotovitve po zaslišanju zadruge in prič, se često izreče oprostilna odločba že na podlagi zaslišanja ovadenca samega.
Obziri na socialni položaj ovadenca gredo velikokrat predaleč. Cujejo se opravičila, da je ovadeni siromak in bi moral pasti na breme občine, ako bi se mu ne dala prilika, da si s kakimi popravili ali novimi manjšimi rokodelski-m deli kaj malega zasluži. To gotovo ni v skladu z namenom obrtnega zakona. Tudi bi se godila legalnemu obrtniku krivica, ako bi se od njega zahtevalo, da se mora strogo držati obrtnih (predpisov, določb o delavski zaščiti, plačevati javne daja'tve itd. od drugega pa ne. Šušmarstvo ubija najbolj ravno revne obrtnike na deželi, v predmestih in industrijskih centrih. Ce se ne bo hotelo nastopiti iproti tem šušmarjem 'brez ozira na njihov socialni položaj, se bo pognalo ina cesto in v ubožnico malega obrtnika.
Zelo ■preseneča tudi praksa nekaterih obrtnih oblastev, da smatrajo kot postranska domača opravila po čl. iv., točki e) razglasilnega patenta, kratko-malo vsa rokodelska opravila, ki jih
vrši kaka oseba brez pomožnega osob-ja postransko v svojem prostem času, tako je n. pr. neko sresko načelstvo iz tega razloga smatralo za dopustno, da izvršuje železničarski delavec v svojem prostem času mizarska dela za razne stranke. Tudi obrtna oblast lil. stopnje je na priziv zadruge pritrdila temu naziranju. Ce bi si tako nazira-nje osvojila ostala obrtna oblastva, potem kmalu sploh ne bomo več poznali šušmarstva. ‘V 'tem primeru bo velikemu Številu obrtnikov kazalo, da označijo kot svoj glavni poklic kmetijstvo ali službo v tovarni ali pri kakem državnem ali samoupravnem uradu ali podjetju. (Po končanem 6- ali 8 urnem delu jim bo ,na podlagi omenjene razlage Obrtnih predpisov dovoljeno izvrševati rokodelska dela brez obrtne prijave, brez odobritve delavnice in brez plačila davkov, ki so izvezani s poklicnim obrtovanjem. ,Na tem mestu bi bilo omeniti osobito primer iz (Prekmurja, kjer velika večina obrtnikov dela manj v delavnici kakor pa na polju ali kot sezonski, šumarski ali tovarniški delavci.
Preliberalna je tudi praksa pri razlagi določb, kaj je smatrati za poljedelska postranska obrtna opravila po čl.
V točka a) razglasilnega patenta k Obrtnemu redu. Smatra se, da za klanje živine na kmetih in prodaja mesa na drobno s strani živinorejcev ni vezana na pogoj, da se klanje izvrši v sili, t. j. radi poškodbe ali obolelosti živali. (Dopušča se tako klanje in prodaja mesa tudi v primeru, če lastnik trdi, da živine ne more povoljno prodati. Tako klanje se je v nekaterih krajih že tako razmnožilo, da mesarski obrtnik ne more več izhajati. Jastno je, da tudi »e more plačevati živine po dobrih cenah. Še hujši je seveda primer špehar-stva. Špeharji uvažajo in koljejo prašiče iz krajev izven banovine. S tem ubijajo ne samo mesarja, temveč tudi domačega kmeta, ker ta ne more prodati .domačih prašičev.
Popustljivo postopanje proti šušmarjem na kmetih se utemeljuje tudi s tem, da bi kmet trpel nepotrebne stroške in imel velike neprilike, ako bi moral dati vsako popravilo ali malenkostno novo delo izključno samo poklicnemu obrtniku, ki stanuje često precej daleč proč. Hitrejše in cenejše mu opravi tako delo oseba, ki ga iizvršuje postransko brez Obrtnega lista.
K temu naziranju pripomnimo, da je v škodo kmetu samemu. Naše kmetije so le redko tako velike, da (bi mogle preživljati več bot enega potomca gospodarja. Vsi ostali otroci kmečke hiše morajo od doma, da si poiščejo v svetu svoj kruh. Večina jih gre v Obrt. Ce uničimo s pripuščanjem šušmarstva na deželi obstoj podeželskega obrtnika, onemogočimo velikemu številu kmečkih mladeničev in deklet, da si ustvarijo svojo eksistenco v obrtnem poklicu.
V interesu kmetskega ljudstva samega je zato, da se ščitijo upravičeni poklicni obrtniki pred konkurenco oseb, ki izvršujejo na kmetih običajna rokodelska dela brez obrtnega lista.
(Po poročilu je zbornica sklenila:
Store naj se ponovno potrebni koraki pri kr. banski upravi kakor tudi pri ministru trgovine in industrije, da se zaščiti legalna obrt, osobito pa gospodarsko šibkejši obrtniški sloji pred neznosno konkurenco oseb, ki izvršujejo obrtna opravila brez obrtne pravice.
Oseba, ki radi nezadostne usposobljenosti ne more prijaviti obrta ali dobiti koncesije, ustanovi družbo z o. z, jn prijavi slamnatega moža za namestnika, pa pride na ta način preko družbe do obrtne pravice. Take primere srečavamo često v stavbnih obrtih. Značilen je sledeči primer, katerega je obravnavala zbornica: Podjetnik, proti kateremu so se Čule ponovne pritožbe radi neupravičenega izvrševanja stavbarstva, je ustanovi! druižlbo z omejeno zavezo, toda tako, da je bila družabni-ca žena z deležem 10.000 Din, drugi družabnik in obenem kot usposobljen namestnik pa neki pooblaščeni inženjer z deležem 400 Din. Ustanovitelj sam ni bil družabnik in torej tudi ni odgovar-
Neposredni davek
Dnina
Enota
banov, občinska
Proračun
banov, občinski
Skupaj
do 200
od 201 - f.00
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11
12
t
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11
12
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11
12
25
50
75
100
125
150
175
200
225
250
275
300
25
50
75
100
125
150
175
200
225
250
275
300
501— 900	3	3
901— 1400	4	4
1401— 2000	5	5
2001- 2700	6	6
2701— 3500	7	7
3501- 4400	8	8
4401- 5400	9	9
5401— 6600	10	10
6601— 8000	11	11
8001—1C000	12	12
za poslodavce	v zadevi	kulu*
kovine je predvsem, da posvetijo vso pažnjo in skrb za plačilo kulukovine in to pri uslužbencih, ki so v službenem razmerju le za kraitko dobo. Gre nam* reč za to, da bi bil izogiben vsakršen nesporazum- in da bi tak uslužbenec ne plačal odkupnine večkrat ali morda sploh ne, in baš zato je najbolj umest* no, da jo odplača naenkrat. Na ta na* čin bo, če preide v drugo službeno raz* merje, lahko uveril novega poslodav*
Izum domačega obrtnika
Po časopisnih vesteh smo se zanima* li za izum oblast, konc. mestnega tesar* skega mojstra g. Pavla Pavčiča v Mo* stah pri Ljubljani, katerega iznajdba omogoča najcenejšo dn najhitrejšo gradnjo lesenih stanovanjskih hiš, ki pa so vkljub lesni konstrukciji obdane z notranjim kakor z zunanjim ometom. Nadaljnja prednost njegove iznajdbe, ki jo je priglasil državnemu zavodu za zaščito industrijske svojine v Beogra* du, je v tem, da so stcneK.kakor vsi po* samezni deli stavbe samostojno izde* lani in medseboj povezani. Stene so dvojnate z vmesnim 10 cm prostorom in so tako lahko polnjene z zrakom, bodisi pa s cenenim materijalom, ki ima to prednost, da obvaruje te pred troh* nobo in mrčesom. Stavbo, ki je stavlje* na na 12 cm visokem betonskem pod* stavku in do polovice podkletena, po načrtu izdelana v posebnem slogu — spoju mestnega in vaškega sloga se iz* dela vso v enem dnevu na tesališču in jo je mogoče v surovem stanju posta* viti v treb dneh, popolnoma dokončati Pa najdalje v treh tednih. Izum priha* Ja predvsem v poštev in dobro male* ga človeka, ki si more na ta način po* staviti cenen lasten dom. Na svojem tesališču je razstavil gospod Pavčič Pretekli teden iminijaturen model take hiše, ki je vzbudil precejšnje zanima* fije. Nastaja pa vprašanje, če se bo °blast izjavila za, oziroma privolila v stavljenje tovrstnih hiš, ali odklonila, "sekakor bo morala slej ko prej pri* goliti, kakor so storile to že druge dr* ^ave, ker s tem bi tudi izboljšala težak Položaj, v katerem se nahaja naša les* na industrja, ki vsled konkurence' ino* bernskih lesnih tržišč ne more izvažati °sa, kar je obenem tudi v občutno
1	25	25	50
2	50	50	100
3	75	75	150
4	100	100	200
5	125	125	250
6	150	150	300
7	175	175	350
8	200	200	400
9	225	225	450
10	250	250	500
11	275	275	550
12	300	300	600
ca o točno plačani kulukovini. Dobro je, da poslodavci, ki so dolžni svojim uslužbencem odtegovati iznos te kulu* kovine, isto, točno po lestvici ugotov* ljeno, redno odračunajo in denar v go* tovini s spiskom prijavljenih uslužben* cev predajo davčni upravi v svojem okolišu. Le tako bodo zaščiteni, da ne bi koncem leta morali odrajtati iz svo* jega žepa dolžno kulukovino za ne več v službenem razmerju se nahajajoče uslužbence.
škodo naših gozdov. Obrtniki se vese* limo iznajdbe našega tovariša in mu želimo uspeha.
ISecaJi in predavanja.
Zadruga krojačev in krojačic za pol okraj Radovljica na Jesenicah sporoča, da namerava prirediti krojni tečaj za krojače na Jesenicah in za šivilje v Kranjski gori. Prosimo tem potom, da ysi reflektanti za moški krojni tečaj prijavijo takoj svojo udeležbo načel* stvu na Jesenicah, za damski tečaj pa v Kranjski gori g. Josipu Osvaldu, kro* jaškemu mojstru in zaupniku zadruge v Ratečah.
Tečaj za mizarsko lužen je v Konji; cah. Zavod za pospeševanje obrti Zbor* nice TOI v Ljubljani naznanja, da se vrši za mizarje in mizarske pomočnike tečaj za luženje lesa v Konjicah v so* boto in nedeljo 11. in 12. julija t. I. Do* sedaj se je prijavilo 19 udeležencev, sprejme pa se jih še 10, ki se morejo prijaviti še ob pričetku tečaja 11. julija ob 8. uri zjutraj v delavnici mizarske* ga mojstra Franceta Založnika. Vsak udeležcnec mora prinesti s seboj dešči* ce, brušene z vodo, v dimenzijah 10 X 12 cm in debeline 6 do 12 mm (masivne ali furnirane), in sicer 3 komade češ* njevega, 3 hruševega, 5 bukovega, 5 jel* ševega, 8 orehovega, 10 javorjevega, 10 smerekovega in 17 hrastovega lesa.
Ali ste že poravnali naročnino?
jal niti za obvesznosti družbe niti na-pram obrtni oblasti. Dejansko pa je bil očividno on sam gospodar v podjetju. Kako bi gradila taka družba in kakšno finančno jamstvo bi nudila s svojim kapitalom 10.400 Din za svoje obveznosti, si lahko vsak predstavlja. Reelna konkurenca v cenah bi bila s takim podjetjem seveda nemogoča.
iNeka zadruga iz o. iz. v Celju je imela v svojih pravilih določbo, po kateri je mogla v interesu svojih članov izvrševati celo vrsto produkcijskih obratov. Došle so pritožbe in ovadbe proti raznim osebam iz celjskega okoliša radi neupravičenega izvrševanja obrta. Ovadeni so se zagovarjali, da so člani omenjene zadruge. Zadruga jih je krila in prejemala za to določen procent od tega. kar so zaslužili. Izgovarjala pa se je, da ima prijavljene usposobljene namestnike in da zato kot pravna oseba lahko brez nadaljnega obrtuje po svojih članih.
Za kritje šušmarstva se mnogi prav radi poslužujejo podružnic. Neusposobljeni interesent se dogovori z imetnikom kakega na usposobljenost vezane-
ga obrta, da odpre podružnico, prijavi osebo, ki sama še ne more dobiti obrtne pravice, za vajenca ali pomočnika in mu tako omogoči pod firmo podružnice nemofteno obrtovanje na svojo roko brez obrtnega lista.
'Prijava ‘tovarniškega obrta, za katerega se po obrtnem redu me zahteva dokaz usposobljenosti, se često uporablja za kritje neupravičenega izvrševanja rokodelskega obrta. Take primere srečamo pogosto v mizarski, konfekcijski, čevljarski in slaščičarski stroki. Premilo postopanje pri ugotovitvi, ali gre res za tovariški obsek obratovanja, omogoča, da se proglase za tovarne obrati, ki tega obsega nimajo. Na ta način izigrava lastnik predpise obrtnega reda, obide določbe o dokazu usposobljenosti in izvršuje obrt, ki bi ga kot rokodelskega ne mogel.
iNujno potrebno je, da se onemogoči ali vsaj omeji sedaj tako razširjeno pri-, krito in neprikito neupravičeno izvrševanje obrta. Zbornica je že ponovno-krat opozarjala na ta gospodarsko škodljivi pojav. Priznati je treba, da je v mnogem našla razumevanje. Toda
dejanski položaj in nevzdržne razmere, ki jih ustvarja vse bolj razširjeno nelegalno obratovanje, nujno zahtevajo, da temu gospodarskemu zlu merodajni či-nitelji, osobito obrtna oblastva posvečajo še večjo pažnjo in da čim energič-nejše nastopijo proti vsem, ki izvršujejo obrt brez obrtne pravice.
<0e&a«?e»
Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 6. julija t. 1. po« nudbe glede dobave 400 kg motornega olja in 50 m3 lesa. — Direkcija držav« nega rudnika Breza sprejema do 9. julija t. I. ponudbe glede dobave električ* nega materijala, gumijastih cevi, ploče« v:ne in jeklenih vrvi. — Direkcija dr« žavnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 9. julija t 1. ponudbe gle« de dobave jamskih ventilatorjev in 380 m’ jamskega lesa. — Dne 6. julija t. 1. se bo vršila pri Upravi državnih mono« polov, ekonomski oddelek v Beogradu
licitacija glede dobave motvoza, vrvi in platna. (Predmetni oglasi z natančnej« širni podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpo« Sled.)
Oddaja popravila strehe na objektih vojašnice »Vojvode Mišica« v Ljubljani se bo vršila potom ofertalne lici« ■tacijc dne 13. julija t. 1. pri inženjer« 'skem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na •vpogled v pisami Zbornice za TOI v •Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Strojni oddelek Direkeije državnih ■železnic v Ljubljani sprejema do 11. ju« lija t. 1. ponudbe glede dobave materi« jala za vijačne spenjače. (Pogoji so na •vpogled pri istem oddelku.) — Direk« cija državnega rudnika Kakanj spreje« ma do 9. julija t. 1. ponudbe za 100 komadov jamskih svetilk, 2500 kg ben« cina za jamkse svetilke, kopallaka, kre« de, motvoza, 100 m gradla za zastore, 200 kg pisanih cunj za čiščenje, 700 kg pisane bombaževine za čiščenje, 1 vo« dovodne kuhinjske železne školjke in 1 bakrenega kotla za segrevanje vode.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Že \ urah
kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — škrobi in evetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Hvan %Mihe1cic
elektr. konces. podjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni električni ma-terijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene.
!«n
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ni. 50
(v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov;
KREDIT LJUBLJANA
Telefon štev.;
2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
Tvornica ZA DUŠIK D. D.
In
AGA-RUŠE
udružene jngosiov. tvorniee ncetilena In obtlgena d. d.
»dovoljujeta s »voj i mi prvovrstnimi
proizvodi t
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
Sirom tm Jn|0(ltvl)e na stotino
avtogenskih varilcev
Obreslovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposita itd.
In nudita tisočerim mirno, lepo in soinCnobelo
acetilensko luč
IaknriMnJto tudi ¥1 Se u)11m>to proizvode ▼ »v*|o korist!
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4	PODRUŽNICA:	LJUTOMER
Telefon It. 2508	Račun	pri	poltni	hranilnici	v	Ljubljani St. 12.051	Telefon	it	2508
Daje kredite v obrtne s vrbe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje,- vezane vloge po dogovoru primerno više
Urednik Ivan Lombar. - Za koooorcij »Obrtnega Veatnlka* Ivan Mihelčič. — Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fran Je*w8ek. - Vsi v Ljubljani.