[THE OLDEST. AND MOST. POPULAR SLOVENIAN. NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA amerikanski Slovenec " PRVI SLOVENSKI LIST V 'AMERIKI Geslo: Za vero In narod — za pravico In resnico — od boja do zmage! glasilo slov. katol delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv, družine v jolietu. — s. p. družbe sv. mohorja v chicagi. — zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. NAJSTARSJI* IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) ŠTEV. (No.) 142. chicago, ill., sreda, 23. julija — wednesday, july 23, 1930. letnik xxxix. angleške cete streljajo na upornike v kairo; eden ubit in okrog 90 ranjenih. — uporniki kamenjali vojake in policijo—tudi v dru-filh krajih se širi upor.—anglija pred resnimi vprašanji. ŽITNA KRIZA DELA VLADI PREGLAVICE moč ameriških farmarjev pada. — Pridelki obilni, a cena istim stalno pada. — Vlada v skrbeh. —o— Washington, d. C.—V vlad- Kairo, Egipt. — Sinočje poročilo govori o naraščanju upora in nemirov v Egiptu. V pon-deljek so se v Kairi raznesle vesti, »da so pristaši bivšega premierja Nahas Paše prekli-, cali svoj program, ki je voditi Gospodarska odločen boj proti sedanjemu režimu v Egiptu. Ko je ljudstvo za to zvedelo, so se začele polniti ulice, nakar so se razvile velike demonstracije proti režimu. Padali so žaljivi med-J krogih vlada nemala skrb, klici. Ko se je prikazala poli- j^o odpomoči letos farmarski cija na raznih krajih so mno-( ^izi, ki se stalno veča. Far-žice začele isto kamenjati. Ker, marjj imajo velike zaloge žita, toali oddelki policije niso bili ^ ga radi spravili v denar, v stanu proti množicam ničesar | a ni trga zanj. Posledice so, opraviti ,so bili poklicani na li-( ker farmarji ne morejo špravi-ce mesta vojaki, ki so začeli u-f ti pridelkov v denar, da kupo-stavljati demonstrante, najpr-( vaina moč ameriškega farmar-vo z lepa. A njim se je dogo-(ja s;ino pada. Posebno hude dilo isto kakor policiji. Demon-( posledice že čutijo farmarji na stranti so začeli metati v voja^ zapadu. Letošnja letina kaže ke kamenje, kar je povzročilo^ vrj0 iepo jn bogato žetev, a da je vojaštvo jelo rabiti pu-( farmar ji obupava jo, ker še sta- Padli so streli. Eden izmed rega ^a ne morejo prodati, demonstrantov je bil na mestu i Hooverjev farmarski odbor, Uibt in 87 nekateri težko ga je sestavil predsednik drugi manj ranjeni. I Hoover, da preiščejo farmar- Konservativni krogi v Lon- g^o vprašanje in skušajo najti donu zahtevajo, da vlada pro- mornariška četa dobi novega poveljnika Slika nam kaže prizor pred philadelphijsko mornariško vojašnico, in sicer ravno ob izmenjavi poveljnika četrtega pomorskega distrikta. Taka izmenjava se objavi s strelom iz topa. Iz Jugoslavije, proučevanje načrtov za gradnjo avtomobil-skih cest. — grobnico hrvatskih kraljev so odkrili v splitu. — smrtna kosa. — razne nezgode, nesreče in druge novice. PROTI PRISELJEVANJU VJCANADI Kanada omeji priseljevanje iz Evrope in Združenih držav. — Taka je zahteva vodilnih krogov v Kanadi. &lasi v Egiptu izredno stanje in vojaško vlada pokrajino. ^acDonaldova vlada na to noče pristati in upa, da pride do Poravnave mirnim in hladnim Potom. Wafdisti, to je stranka, ki ]e nostopila proti kraljevskemu namestniku Faudu, vztraja ^Prej pri svojih zahtevah. Tu-^ Paudu je' zelo neljubo, da angleško vojaštvo poseglo v 2adevo. Egipčani so mnenja, ^ svoj spor med seboj lahko Sai»ri poravnajo in ni treba zra-Ven tujcev. Vmešavanje ofici-e'ne Anglije v njih domače po Etične spore, zna obrniti ves E-eiPt proti Angliji. Poroča se tudi o izgredih v ^°rt Saidu in drugih krajih. ^udi tukaj je prišlo do spopa-med vojaki in policijo na eni strani in na drugi z uporni. „ Za Anglijo, ki ima velike te-ZaVe v Indiji in razne skrbi do-niso ti dogodki nič kaj raz-veseljiVo znamenje. foster pred izpraševanjem v Chicago, 111. — Kakor smo 6 včeraj poi-očali, so Fosterja Uvedli nazaj v Chicago iz Ka- lif v 0rnije. Fosterja že tri dni na načine izprašujejo, a iz ne morejo izvleči nobe-v ^ faktov, ki bi vodili k indi-pravegp morilca. Fo-(j^ je trd6vratnež. To se mu oris a*0' ko Je trdi1' da je °n v Kalifornijo dva dni j, 6(Jno je bil Lingle umorjen. i^tidokazi pa govore, da je e dva dni po umoru pobeg-^ • Državni pravdnik je dal ^lvesti Fosterja v neznan za-t0r' ker hočejo izvesti temeljijo Spraševanje predno se Fo->. .levim pot k odpomoči, se trudi že dolgo časa, a brez kakega posebnega rezultata. Svetujejo te dni naj farmarji manj sejejo, ker njih pridelki se večajo od leta do leta. Torej nadproduk-cija tudi v poljedelskem oziru, kar povzroča krizo, da farmarji ne morejo prodati svojih pridelkov. Kakor znano je vlada predlagala razne tarife, misleč, da s tem zaščiti ameriške izdelke, pa so naleteli le na odpor. Evropejci in drugi sedaj bojkotirajo ameriško žito in sploh nihče ne povprašuje po njem. Vladi to povzroča skrbi, kajti ako pojde tako naprej, se približujemo krizi, ki bo hudo prizadela vse sloje. -o- chile zniža vsem uradnikom plače Santiago, Chile. — S 1. avgustom letos bo čilenska vlada znižala plače vsem državnim uradnikom od predsednika do zadnjega uradnika v državi za 15%. Ukinjene bodo tudi druge razne doklade, kakor tudi razne komoditete višjim uradnikom. Tako so n. pr. imeli nekateri višji uradniki uradniške avtomobile, kar bo s 1. avgustom vse ukinjeno. S tem hočejo okrepiti državni proračun. -o- za neprevidnost jih čaka kazen in Montreal, P- Q- — Zanimiva je izjava predsednika največje železniške družbe v Kanadi E. W. Beatty, ki se je ravnokar vrnil iz opazovalnega potovanja po Evropi. On pravi: "Kanada ne potrebuje več nobenih priseljencev. Kanadci sami nimajo dela, čemu sprejemati nove moči, ko nimamo za iste sredstev. Edino kar je priporočati, da bi se naselili so Angle ži, kateri pa morajo imeti dovolj sredstev na razpolago, da si kupijo v Kanadi zemljo začno s poljedelstvom." ,Ker pa v Kanado prihaja še vedno veliko priseljencev, zato je v teku akcija, da se uveljavi zakon, ki naj ustavi vsako priseljevanje tako iz Združenih držav, kakor iz Evrope. To je znamenje, da Kanada ne pričakuje nobenih boljših časov, kakor jih ni za pričakova ti niti kje drugje. -o- žrtve vročine Chicago, 111. — Silovita vročina, ki je pritiskala na osrednji del Združenih držav že od zadnjega petka sem in je še le v pondeljek večer malo odje njala, je zahtevala veliko žrtev. Po vseh prizadetih mestih jih je vsled vročine mnogo pomrlo. Največ jih je pomrlo zadetih od kapi. V nedeljo je za dela smrt na tak način štiri o-sebe v Chieagi. New York, N. Y. — Kakor že v zadnji štev. A. S. poroča-no, so neki ljudje pustili v Elizabeth, N. Y. prazen auto preblizu železniškega tira, kar je povzročilo iztirjenje ekspres-nega vlaka, ki je vozil iz Phi-ladelphije v New York. Policija je dotičnike izsledila, ki so po številu trije in jih zaprla. Radi te previdnosti, ki je po- či zaE9Vornikom posre-i vzročila tako veliko katastro 4 °kiti osumljenca na svoba-|fo, bodo sojeni kot ubijalci, 0 Podlagi poroštva. pravi poročilo. bančni banditi pobegnili Robinson, 111. — Trije banč ni banditi izmed štirih, ki so dne 24. junija t. 1. oropali v Noble, 111. First National Banko, so pobegnili predsinočjim iz kaznilnice v Olney, 111. Vtihotapili so se neopaženi mimo straže, nakar so pobegnili z avtomobilom v državo Indiano. KRIŽEM SVETA i - Westward, 111. — Izreden slučaj se je dogodil tukaj na tukajšnjem Golf igrališču. Miss Lillian Wiegrase, 22 let stara je naletela na igrališču na črnega medveda si'edne ve-ikosti. Preplašena je utekla in javila policiji, ki je takoj dospela in medveda ustrelila. Pozneje se je izvedelo, da je medved ušel iz zverinjaka v Melrose parku. — New York, N. Y. — V Brooklynu se je vnel železniški voz nadulične železnice, ko je zgorel neki "Fuse" pri električnih stikih. Ker je bil voz natrpan potnikov je 25 potnikov zadobilo večje in manjše opekline pri tej nezgodi. — Chicago, 111. — V južnem delu Aberdeen ulice je v nedeljo večer eksplodirala steklenica doma kuhanega piva v roki, ko jo je nesel iz kleti William Hayes, 48 let star mož. Steklenica se je s tako silo razletela, da je del stekla možu raztrgal roko pod pazduho do kosti. Mož je na to ponoči v bolnišnici umrl. — New York, N. Y. — Poroča se, da je policija aretirala 32 letnega Claire Alexander, člana raziskovalne ekspedicije admirala Byrda, radi bigami-je. Obtožila ga je lastna žena, da se peča še z drugimi ženami in da njo ne podpira. — El Paso, Tex. — Iz mehiške strani poročajo, da je pri volitvah, ki so se vršile v nedeljo v državi Chihuahua, prišlo do hudih izgredov. En volilec je do smrti ustreljen in pet jih je nevarno oklanih. Izgredi so prišli med narodno revolucionarno stranko in socialisti. — Berlin, Nemčija. — Včeraj se je dvignilo na tukajšni Templehoff zrakoplovni postaji 60 zrakoplovov, zvana mednarodna flotila, ki jo tvori sedem narodnosti. Namen imajo obleteti vse evropske države in prevoziti po zraku 4700 milj. DELA NI, ZATO JE L A ZMANJKUJE Brezposelnost narašča. — Statistika brezposelnosti kaže, da 18% ameriških delavcev je brez dela. Philadelphia, Pa.—"Monthly Labor Review", ki ga izdaja delavski department poka-zuje žalostno sliko razmer, ki vladajo med ameriškim delavstvom točasno. Poročila vseh vodilnih delavskih posredovalnic ali borz dela, kakor jih v novejšem času imenujejo, dokazujejo s številkami, da 18% ameriških delavcev je v mesecu juniju brez dela in zaslužka. Ostalih 82% dela, toda veliko med njimi tudi le delno po 4 dni na teden. Ker so tako slabe razmere in ker pada iz dneva v dan kupovalna moč ljudi, zato je v vseh strokah vedno manj dela. Posebno se čuti v industriji pohištva. V nekaterih tovarnah za pohištvo in v to panogo spadajoča dela je celo do 75% delavcev ob stalno delo. V Philadelphiji sami je nad 20 odsto ljudi brez dela. Revno ljudstvo je pa seveda tisto, ki najbolj trpi. Trgovine so po večih mestih ukinile prodajanje na kredit in ljudje morajo plačevati sproti z gotovino, drugače ne dobe ničesar. Zdaj si pa misli vs^k, ljudi brez dela in sredstev, pa nobenega kredita. Kam gremo? Graditev avto cest. Belgrad, 3. julija. — Gradbeno ministrstvo proučuje načrt banovin o vprašanju ureditve cest po vsej državi. Veliko število del je že odobrenih. Sedaj se proučuje vprašanje zgraditve in vzdrževanja asfaltiranih cest, ki se že grade v posameznih banovinah. Prav tako se bodo pričele graditi nekatere krajše ceste, ki naj bi vezale glavne središča z dobrimi cestami. S temi nameravanimi deli se bo mnogo odpomo-glo brezposelnosti. logramov in je to izreden primer, da je prišel tako težek som na trnek. Baje so odkrili grobništvo hrvaških kriLljev. Kakor poroča "Hrvatska Straža" iz Splita, so te dni odkrili ostanke razpadle baziliko župne cerkve, ki so vodili pod temelj sedanje cerkve Gospe od Otoka v Solinu. Odkopali so tlak v župni cerkvi ter odkrili tloris bazilike, o kateri domnevajo, da je znana historična bazilika sv. Štefana, v kateri se nahajajo grobovi nekaterih hrvatskih kraljev narodne dinastije. Društvo "Bihač" ki vodi to odkopavanje, nadaljuje proučavanje in raziskavanje. -o- Čudna igra narave. Veverico z dvema repoma so ujeli blizu Murske Sobote. Žival je izredno lepe konstituci-je in je bila izročena prepara-torju Zieringerju v Frankopa-novi ulici v nagačenje. -o- Poskušajo Prava Ameriška senzacija za Ljubljančane je bila prve dni meseca julija, ko so pre peljali Korsikov cvetlični paviljon z vogala aleksandrove in Beethovnove ulice na Miklošičevo cesto. To vam je bilo dela. Skoro pol ljubljančanov je šale zbijalo tam okoli. Delo se je v celoti popolnoma posrečilo, da se ni paviljon prav nič poškodoval. Preseljevanje je prevzela gradbena tvrdka Miroslav Zupan. Jubilej. Ptujska požarna bramba je obhajala dne 6. in 7. julija 60 letnico svojega obstanka. Še posebno so veselo praznovali ta jubilej tudi za to, ker imajo že celih 60 let enega načelnika, ki je sedaj že precej star, pa še vedno načeluje. Društvo je tako napredno, da imajo vsi člani v stanovanje napeljan zvonček, ki jih ob času požara opomni, da so takoj pripravljeni. Opekla. Opekla se je v kuhinji 20 letna Ana Jagodic iz Zgoš pri Begunjah. Obleka se ji je vnela ob sveči. Prepeljali so j« v bolnišnico. -o- Mesto po žeblju, po patroni. Alojz Murgelj, posestnikov sin iz Jablane pri Črnomlju, je popravljal domačo mlatilnico, oziroma je hotel skrajšati jermen. Iskal je primern žebelj, 'da bi napravil luknjo in našel med staro šaro nekaj bolj pre-bijaču, kakor žeblju podobnega. Kakor hitro pa je udaril s kladivom po tistem dozdevnem prebijaču mu v roki naenkrat eksplodira in mu raztrga dlan leve roke ter dva prsta čisto odtrga. Dozdevni prebijač -je bil le stara patrona, kar pa re vež ni vedel. Prepeljali so ga v kandijsko bolnišnico. Nesreča pri Novem mestu. Benkovič Tomo, cirkularist pri tvrdki Šutej v Rogu, je bil zaposlen pri cirkularju. Pri delu mu je žaga odrezala prst desne roke. rusi študirajo fordove sisteme Detroit, Mich. — Sovjetska vlada je poslala v Ameriko skupino strojnikov in drugih strokovnjakov, da študirajo Fordov sistem proizvajanja. — Chicago, 111. — Na uradu podružnice Western Union Telegraph, na 1512 Madison cesti, je včeraj prišel mož sredi starosti. Začne narekovati br-zojav. Ko se uradnica pripravi pisati, mož potegne samokres in zahteva od nje hitro $25.00, ^ ali pa da jo bo ustrelil. Zraven sedeči uradnik je banditu zahtevano svoto odštel, nakar je /bandit izginil. v zraku je prostora dovolj New York, N. Y. — Manija za dosego raznih rekordov v tem ali onem so stalno na dnevnem redu. Tako bodo v tukajšnjem mestu na Fifth avenue, na rflestu starega WaldorfrA-storia hotela postavili stavbo, ki bo visoka 102 nadstropja. -—o- — Chicago, 111. — V Lake County State banko je prišel neki mladenič in ugrabil Miss Elsie Stried, ki je tam zaposlena, $500.00. Čez eno uro pozneje je bil na svojem domu aretiran Bruce Morse, ki je izpovedal, da je to storil v obupnem stanju, ker ni mogel gledati stradanja svoje žene in hčerke. širite amer. slovenca! Dom avstrijskih invalidov v Dalmaciji. V Podgori pri Makarski je bil na svečan način otvorjen Dom avstrijskih invalidov. Otvoritve se je udeležil tudi ban Primorske banovine dr. Tar-taglia. -o-* Smrtna kosa. Umrl je v Mariboru profesor bogoslovja Josip Zidanšek, star 72 let. — V Slovenjegrad-cu je umrl v starosti 70 let župnik Franc Pučnik, iz Podgorja pri Slovenjegradcu. — V Mariboru je umrla Irma Juro-vec. — Umrl je na Jesenicah Jakob Mrak, mizar, star 53 let. Matura Na mariborski državni realki je izmed 36 kandidatov, ki so se priglasili, izdelalo višji , tečajni izpit 28. 7 so jih odklonili in bodo ponovili čez 3 mesece. Enega bodo pa preizku-' sili šele po enem letu. i -o- Nove maše v Lavatinski škofiji. Rupert Pušenjak dne 20. jul. pri Sv. Lovrencu na Pohorju (pridigar brat Bogomir Pušenjak) ; Jožef Schoendorfer dne 27. jul. v Starem trgu (pridigar prof. Pavel Zivortnik); Franc Šimon dne 20. jul. pri Sv. Juriju ob Taboru (pridigar prefekt Anton Kordin); Jožef Vojvkovič dne 20. jul. v Turnišču; Jožef Oberžan dne 20. jul. pri Zidanem mostu (pridigar brat Drago Ober- Soma vjel. Na trnek je vjel soma v reki Uni ribič Ivo Stjepanek iz Ko-stajnice. Žival je težka 37 ki- žan). Novi vodovod. Pred kratkim so odkrili studenec v Hrastniku, ki ga bodo porabili za vodovod. Voda je ravno dovolj hladna in daje tudi dovolj vode za Hrastnik. itrsfl I AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 23. julija 1930 14 M T? P T TT 'A M Q Tf T ^ITIVRNEP rimskega kmeta in protiverske gonje. To je jedro te komuni-" - • " * ^ c^nmA >-v/-vlifliro V SP ip -nonavil tok. ki ie nostal neva- LRoj |n najstarejši slovenski list ▼ AmerikL , Ustanovljen leta 1M1< Izhaja T»ak dan raz an nedelj, pons-leljkov |q dnevov po praznikih, Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave? 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Jelefon: CANAL 0091 n\ ,_ naročnina! fa čelo leto .. Za pol leta . ga četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Ka celo leto -$6.00 .15.1)0 „ 2.50 _ JI .50 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America« Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicagot 111. Phone: CANAL 009« Subscription H For one year____ For half a year - For three months--- _$5.00 _ 2.50 - 1.50 pol leta . četrt leta Chicago, Canada and Europe! For one year----$6.00 __3.00 _ 1.75 3.00 For half a year — J.75 For three months POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, Po kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker | tem veliko pomagate listu. _______________________ DOPISI važnega pomena ca hitro objavo morajo biti doposlani na ured-fclitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu |s čas do četrtka dopoldne.—Na dopis« brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov Inedništvo ne vrača._______ Entered as second class matter November 10. 1925, at the post office at IChicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ J. M. Trunk: Orijentalska politika * —- i. Politika je skrb za javne zadeve. Beseda ima pa še stranski pomen. Pravimo, da je ta ali oni političen človek, to pomeni, da je vrlo prebrisan, zvit, prekanjen, prefrigan in obenem nekako zloben. Orientalska politika je mogoča le v okvirju nekdanje in sedanje sovjetske Rusije, ko se tu meša zapad, toraj se lahko govori o pravi politiki, in vzhod, toraj pride "političnost" orienta do veljave. Politika je uravnavanje javnih zadev, in s tem se morajo baviti tudi v Rusiji, političnost pa se more pod ruskimi razmerami javiti predvsem v Rusiji, ker so si orien-talci znali pridobiti važna in vplivna mesta. Zadnjič se je javilo iz Moskve, da je bil sin priprostega vaškega kovača imenovan za železniškega komisarja. To je drugi Žid med komisarji, toraj na visokem mestu sedanje vlade. Dalje se je glasilo, da so drugi komisarji Rusi in nekaj Gruzincev. Gruzinec je diktator Stalin sam. Razvidno je iz tega, da imajo orientalci, Židi in Gruzinci, važno, morda celo odločilno besedo, saj mora v prvi vrsti obveljati to, kar "ukaže" gosudar Stalin. « Ako je kdo, kakor pravimo, "političen", toraj prebrisan, zvit, je orientalec na prvem mestu. Žide pozftamo, ker so med nami pomešani. Pravimo, da grejo glede prekanjenosti trije kristjani na enega Žida. V orientu je Žid potisnjen na stran. V Egiptu, Palestini . . . govorijo, da grejo trije Židi na enega Grka. Za najbolj prebrisane pa veljajo tam Armenci, da grejo trije Grki na enega Armenca. Znano je, da so Armenci v Turčiji do najnovejših časov zavzemali najvišja mesta. Z Armenci bodo pa Gruzinci na enaki stopnji, ako ne še malo višje, in ti delajo v sovjetski Rusiji — politiko. Prav sedanja Rusija pa zopet kaže, da sloni smer politike čestokrat na ramah samole enega moža, ene osebe. Sodim, da sedanja politika v Rusiji nikakor ni "ruska" politika, temveč zasluži po vsej pravici označbo, da je — orientalska, ker je silno zvita in prefrigana. Rus bi bil nezmožen voditi take prekanjene politike, za kaj takega ima talente le orientalec, Stalin. To jasno dokazuje "politika" v Moskvi v najnovejši dobi. Znano je, da je sovjetska vlada izdala dne 15. in 23. marca 1930 posebne "ukaze", kateri so se tikali kulakov, nasilne kolektivizacije kmetov, in zapiranja cerkva, ako večina ne odloči tako. Ti ukazi nikakor niso bili, kakor bi se na pravi hip zdelo, nobena izprememba boljševiške politike glede kolektivizacije stične politike. V masah se je pojavil tok, ki je postal neva ren komunistični vladi sami, oziroma komunističnim vladarjem, ker kolektivizacija in zapiranje cerkva se je izpremenilo v golo ropanje. To je ogorčilo kolikor toliko še razsodne kroge, ko je "kolektivizirala" in "zapirala" najnižja druhal, in so se javljali upori proti vladi. Za te upore in pomirjenje teh uporov je vladi šlo, ko je izdala nove ukaze, nikakor pa ne za kako izpremembo v smeri dosedanje politike. Ravno v tem pa je prišla — orientalska politika do popolne in značilne veljave. Že zadnjič sem pisal, da komunisti sprva niso računali s "psiho mas". Ta psiha mas je dvorezen nož. Masa lahko spravi nekaj v pravo smer, ker masa ima pogostoma več razsodnosti kakor oni, ki so na vladi. K šč io iz ži: Bc de 2d Da Ve; Vs Dice s ik sia do] Pri b0. *ofc Co: im< pred svojim pragom. — lepo druge na miru pusti, saJ kar začneš, ti vse pi-opade. S pametjo si se skregal in j" zavrgel; dal Bog, da bi te zopet enkrat srečala. Dobi'1 krščanska mati te je rodila Škoda, da si od tam doma, k*' kor naš priljubljeni Job" Germ, ki je poštenjak od not (Dalje na 3. str.) 'llllilllllllllllllllilllllllllllillllllllllillllllillllH PODLISTEK OB ZATONU CARSKE RUSIJE (Konec.) Ko je videl, kako se je knez začudil nad to obilico bankovcev v miznici, je Rasputin dejal, da se v kratkem poroči njegova Micika z nekim oficirjem in da bo ta denar njena dota. Za hip se je pričel Jusupov sramovati svojega podjetja, da vabi gosta k sebi zato, da ga umori. Toda še bolj ga je bilo sram, da bi mu očitali njegovi prijatelji figarstvo in zato je sklenil, da svojo namero izvrši. Veseli zvoki gramofona so doneli iz gornje sobe, ko sta vstopila Rasputin in knez v kletno sobo. Začudeno je obstal Rasputin: "Kaj pa.je to Ali je pri Tebi še družba?" Jusupov ga je skušal pomiriti, da je gori le nekaj prijateljev, ki pa bodo v kratkem odšli, nakar pride Irina Aleksandrovna. Ta čas pa bosta spila tu čašo čaja. Brez vsakega suma si je nato Jiasputin začel ogledovati sobo in imel nad nekaterimi dragocenostmi naravnost otroško veselje. Nato je pričel pripovedovati o svojih prijateljih, pa tudi o svojih sovraJžni-kih. Ti so v prvi vrsti med aristokrati, ker mu ti ne morejo odpustiti, da govori vedno resnico. Večkrat so ga že skušali umoriti, a mu nič„ne morejo, ker je Bog vedno pre- prečil njih nizkotne namene. Težko so zadele Jusupova te besede in šele po par minutah je mogel sebe zopet tako obvladati, da je ponudil Rasputinu zastrupljeno torto. Rasputin je hitro pojedel po vrsti par kosov in Jusupov je ves razburjen čakal na učinek strupa. Minila pa je minuta za minuto, a Rasputin je mirno govoril dalje, ko da se ni nič zgodilo. Pri tem je pridno praznil kozarce in zahteval novo vino. Jusupov je dal nato zastrupljeno vino, toda tudi to ni nič učinkovalo. Ves obupan si je razbijal Jusupov glavo, kako da strup ne učinkuje. Ali je mar dal doktor premajhno količino, ali pa je IJasputin v resnici nadčlovek? V tem premišljevanju ga zmoti Rasputin, da zapoje par pesmi. Jusupov je vzel kitaro in pričel peti. S prikupljivim glasom je pel pesmi za pesmijo in kakor hitro je je bil zvabljen v ta prostor, kjer ga čaka smrt. Potem vstane in v njegovih očeh jc čuden izraz dobrotnega razumevanja in nežne udanosti. V tem hipu naperi Jusupov revolver in prične streljati. Morilec se sklone nad svojo žrtvijo in prične otipavati še toplo telo, zadovoljen, da ga je ubil. V tem nakart oživi lice in odpre se najprej levo, potem še desno oko, obe pa se o zreta z neskončnim sovraštvom v morilca. Zadnjikrat je tedaj občutil Jusupov moč tega pogleda in v nemi grozi je otrpel ter hotel klicati na pomoč. Na smrt zadeti pa tedaj nakrat plane pokonci, njegovi krčevito upognjeni prsti se vzidg-nejo v zraku, se zasade z žleznim prijemom v Jusupove rame ter skušajo zagrabiti njegovo grlo. S pošastnim glasom kliče Rasputin vedno znova ime svojega morilca in njegovi pogledi so strahotni. Bil je odpel eno, že ga je prosil Rasputin, da mu, to zadnji smrtni tresljaj in par minut na-zapoje novo. Med tem pa so postali ostali to je bil Rasputyi mrtev. zarotniki zgoraj nemirni in pričeli so ropotati, da s tem opozore Jusupova, da je čas za hitro delo. "Najbrže se odpravljajo," je dejal knez, nato pa ves vesel, da more za hip oditi, dejal Rasputinu, da gre pogledat, kaj je pravzaprav. Jusupov je odšel k zarotnikom in jim povedal, da strup ne učinkuje. Takoj sp zarotniki sklenili, da Jusupov ustreli Rasputina. Z revolverjem v žepu se je vrnil Jusupov k Rasputinu. Ta je sedel na stolu ves zamišljen in podpiral glavo z rokami. V njegovih motnih očeh je bil neizrekljivo žalosten izraz. Naktat se spremeni njegov obraz in iz njega govori peklensko sovraštvo, kakor da bi čisto gotovo vedel, zakaj Truplo so odnesli na stopnišče in ga tu položili. Na levih sencih je zijala velika rana, obraz je ves presekan in oblit s krvjo, v očeh pa je smrtni krč. Še dolgo je stal Jusupov pri truplu in od groze se ni mogel niti zganiti. Nato pa je planila iz njega besnost, pograbil je železno palico, in ko brezumen udrihal po mrtvem Rasputinu. Nato so zarotniki vrgli obteženo truplo v Nevo. * * * Velikansko razburjenje je vladalo drugi dan ves čas med prijatelji Rasputina, ker nikjer ni bilo njegovega sledu o njem. Ves policijski aparat je bil na delu, da najde Rasputina. Počasi pa so se zgoščevala dej- stva in prišlo js na dan, da je Jusupov u-moril Rasputina in kmalu nato so našli tudi truplo. Roke in noge so bile zvezane, na truplu je bilo videti polno ran, vseeno pa je moral biti Rasputin še pri življenju, ko so ga vrgli v Nevo. V največji tajnosti so prepeljali truplo v veteranski azil Česmo, kjer so sestavili protokol o Rasputinovem umoru. Po odredbi carice je prišla nato sestra A-kulina, ki jo je Rasputin ozdravil, umila truplo in nato presedela vso noč pri njem. Zadnje besede carice svojemu prijatelju pa so se glasile: "Moj dragi mučenik! Podeli mi svoj blagoslov, da me spremlja na mukapolnem potu, ki ga imam tu še prehoditi. 'Spominjaj se v svojih svetih molitvah nas vseh tudi v nebesih! Aleksandra." Drjugi dan je pripeljala sestra Akulina truplo v Carskoje Solo, kjer je bilo v največji tajnosti dne 21. decembra pokopano. Samo carska rodbina, velike kneginje, Vi-rubova, Protopopov, adjutant Loman "in Malcev ter Rasputinove hčerke in sestra Akuljna so se udeležile pogreba. >fc * * Epilog umora je kratek. Takoj po umoru je odšel Jusupov v palačo velikega kneza Dimitrija Pavloviča, ker sem ni smela stopiti noga policista. Z nesramnostjo, ki je bila prav malo v skladu z njegovim "pa-triotičnim" dejanjem, je carici prisegel, da ni bil Rasputin pri njem. Toda tudi ta kriva prisega je prišla na dan. Vseeno pa so napeli veliki knezi vse sile, da dosežejo od carja popolno oprostitev morilcev. Prišlo je do nevarnih nastopov in car se je' le toliko omehčal, da je kaznoval morilce l1 z izgnanstvom. Veliki knkez Dimitri Pav' lovič je moral v Perzijo, Jusupov pa fl' svoja oddaljena posestva. Pa še ta kaz^ se je zdela velikim knezom pretrda in htevali so od carja, da jo čisto preklic6' Tu pa je ostal car trd in zapisal na pro«] njo te besede: "Nihče nima pravice riti." Ko je bil Rasputin še živ, je dostikrka1 govoril carici, da je on zadnji prijate'' qarske rodbine. Če pade on, takoj bo k" nec tudi carske rodbine. Kmalu, silno kP1"' lu so ae te besede uresničile in ko je V dveh mesecih izbruhnila revolucija in Pf dla carska vlada, se je pričela tudi zadni' in tako tragična pot carske rodbine. y Osebno brez vsake krivde, rodbina, ki J1 bila po svojem rodbinskem življenju ravnost idealna, je morala pretrpeti vy grozote revolucije in na zadnje dati tU1' svoje življenje, da ni bila v nevarnosti T1? va vlada. In v Tobolsku je leto pozneje !>' la na podel način umorjena vsa cars*i rodbina. v Konec je bilo carstva, prišla je nova or 'an r0* TH JU C hel, in t »f ( k* 'lea the "11 , h Sl % H % \ bie. I; ba, ki pa ni osrečila Rusije, temveč je P L J-.'l 1 d H'1 težki dobi gladovanja in pomanjkanja , krvavi meščanski vojni privedla do sem- nje žalostne stopnje, ko umira ruska de in brani ruski kmet zadnje sile ruskega roda. Dal Bog, da bi se ruskemu ki*1 posrečil njegov boj, dal Bog, da bi dos.er zmago, ker drugače bo sledil zatonu r skega carstva še težji in groznejši zatol zaton ruske države. ■ U) 'A Mi, \ < K Sreda, 23. julija 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 in bo jnil na-ilu-ijo-;vo-do->sta s ina, da uhu com )sta bo-seli-ere, a. >mo, ce-nen- niso aro- igov sre-)jzij faro :nik-i na iinic išni-kov, 5VitU dele [i je i is oslu-srca loria il P" te i" oo o-oteip . No-(ia iz leta ;i nobena 0 de-mela trok. anio! iz si-po- n P"' ch. K af sa) de. in j« te ž« )obr» odil* i, W JoJi« 1 not Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony JerSin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornica: Mary Gr'um, 4949 Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, 111. 2. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo. 3. porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St., Cleveland, O. 4. porotnik: Edvard Tomšič, 313 E. Topeka Ave., Trinidad, Colo. 5. porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midval?, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa Pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! IZ SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) V^OOO<><><>o<>OC><>^ IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA Z.S.Z. Izlet, Piknik, Izlet! Kakor je bilo že poročano v angleškem jeziku v Glasilu, Štejem tudi jaz v dolžnost, da napišem par besed v sloven-Scuri v prilog izleta. Odbor društev št. 1, 3, 6, 7, 9, 16 in 41 se je zbral v Co-|crado Springs, Colo., 29. junija in smo sklenili, da se priredi [zlet zadnjo nedeljo v avgustu in to je 31. avgusta 1930 v bližini Woodman Sanitarium, kateri se nahaja severno od Colorado Springs blizu tlakovane ceste, katera pelje v Denver. °lj natanko bo opisal sobrat Kapsh, predsednik izleta. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se za gotovo u-^ležijo tega izleta in se člani malo bolj spoznajo in potem z 2(h'Uženimi močmi še bolj delujejo za napredek in procvit Za-Padne Slovanske Zveze. Na izletu bo par govornikov, kateri bojo govorili v slovaškem in angleškem jeziku,'tako da bo lahko vsak razumel, ^k si lahko prinese za jesti in piti s seboj, kateri pa ne bodo Mflesli, bodo lahko dobili vsega na izletu, ker tam bomo imeli koštrune pečene po starokrajskem načinu in se »bo mar-^«ateri kesal, da je prinesel lunch s seboj. Imeli bomo tudi 'adoled (ice cream) in sodavico; mogoče se še kaj drugega «obi v steklenicah. Pridite in boste videli. _ Dolžnost vsakega društva je, da agitira za ta izlet in na Prihodnji seji avgusta zapiše vse člane in članice, kateri se °ojo za gotovo udeležili izleta, in imena ali število pošljejo ^bratu Mihaelu Kapsh, 508 N. Spruce St., Colorado Springs, olo., tako, da bo znal, koliko bo treba pripraviti, da bomo utleli zadosti vse dobrote. Torej vsi na naš prvi izlet Z.S.Z. dne 31. avgusta pri Co-10rado Springs, Colo.! Pozdravljam vse člane in članice širom Amerike ter osta-m Vaš Anton Kochevar, gl. predsednik. do glave, in pa naš John But-kovich, ki je tudi mož na svojem mestu, da mu ga ni para. Ti si zgrešil svoj poklic in te popolnoma nič ne briga, kaj smo mi. Ako bi tvoji starši vedeli, kam si zašel, bi jim srce izkrvavelo, ker si zavrgel svete resnice, ki te jih je učila tvoja mati in oče. Kljub temu, dasi visoko šolan, ti vse te šole nič več ne koristijo, kakor meni, ki sem hodil v šolo le pallet v starem kraju. Le vse to pametno presodi, pa boš videl, da je vse to bolj res kar jaz pišem, kakor pa, kar si ti zapisal. Spoznal boš tudi nazad-njaštvo, kje tiči. Povem ti, da ga ni na naši strani, pač pa ga je več na tvoji-. Nova maša nam je v veliko čast in ponos, pa če tebe še tako bode. Tudi ti povem, da jih bomo imeli še in vsake se bomo veselili. Pa še malo premisli na svoje šole: še tri leta, zanimive pokrajine, da smo nehote vzkliknili: Ej, lep je zeleni Oregon. Tako vse lepe bujno raste, da se ne moreš nagledati in nehote občuduješ naravo, ki je odeta v tako pestro, s cvetlicami okinčano pokrajino. Ko privozimo v Tillamook, se že dvigajo nekoliko večji'hribi, ki pa niso pusti, ampak lepo zeleni. Tu pa tam so nasadi sadnega drevja, k? je tako lepo bogato obloženo, da je krasno za gledati. Ko se tako pomikamo naprej, se lepo dvigajo griči na naši desni, na levi neizmerni Pacifiški ocean. Še pol ure, pa smo prišli na cilj, kamor smo se namenili v mesto Rakauaj. Tukaj je po letu vedno veliko izletnikov. Mesto ni veliko in je ravno ob morju in skozi mesto pelje cesta, tako imenovani Pacific Highway. Nastanili smo se v nalašč za izlete pripravljeni in z vsem potrebnim pa bi bil tudi ti lahko pel novo i ompremljeni hišici, ki ima ku mašo. Sedaj pa poješ svoj 'ho-Jhinjo, jedilnico in dve spalni-kus pokus". Mar bi ti ne bilo|ci. Na eni strani našega biva-boljše, kakor ti je sedaj, kc (nja je bilo mesto, na drugi se tavaš brez dela in mogoče tudi brez jela in iščeš utehe svoje- je ob solnčnem svitu blestela širna Pacifikova gladina. Tu- mu srcu s tem, da zabavljaš in kaj je posebno zdravo podne- sramotiš to, kar je nam in je bilo nekdaj tebi najbolj sveto. Dobro si zapomni, da Bog ne plačuje vsake sobote. Prišel bo pa čas zate, kakor tudi zame in za vse, ker nihče ne uide božji pravični sodbi. Naj ta kratek odgovor za enkrat zadostuje na obi> skrpucala, ki ju je spisal "Kritik v Prosveti". Luka iz Paebie. -o- ŠE NEKAJ IZ ZAPADNIH DRŽAV Oregon City. Ore. Zopet pošiljam nekoliko novic iz zapadnih naselbin. Pred kratkim sem poročala, kako smo potovali v Washington, sedaj naj vam malo popišem jugozapadni del Orc.gona, kamor smo šli na izlet za dan neodvisnosti. — Videli smo tako bje in zdrav morski zrak in se mnogi hodijo sem ne samo zabavat, ampak tudi zdravit. Ob morskem 6brežju je pesek tako droban, kakor fina moka. Po tem pesku polegajo in se solnčijo vsevprek. Mlajši gredo v vodo, starejši smo se pa vsedli na obrežje in gledali, kako se mladina koplje. Komaj en blok od našega stanovanja je katoliška cerkev, kjer je opravljal Father Helabean sv. mašo, kamor smo tudi mi prihajali. Cerkev je posvečena sv. križu in je jako lepa. V nedeljo večer smo se odpravili zopet proti domu. — Da pa bralca ne bo preveč skrbelo, kdo je to "mi", "smo se", naj povem, da je bila Mrs. Polajnar in njena dva sinova ter mala hčerka Marija in pa moja malenkost s starejšim si- ^Spooooooooooooooooooow^ Our Young ZSZ. Ice 'e pav pa iiJ kaz,eH in 2«' iklič* pro^ s m0. ikrk«| ijatel >o k" kn1"' je P1 in P3' adni ie. > ki i'' ju v* ti 4 ;i tiK" 3 ti P{ itd THE UNITED COMRADES JUVENILE BRANCH NO. 1, W. S. A. Denver, Colo. Our next meeting will be , eld on the picnic grounds, out "i the open, this Sunday (July 'th.) and I hope all members Of * our Branch will be present r have a good time and also °ar the first report on our filarial standing as found by ^ Auditing Committee. , Our meeting out there will 6 short and snappy, just like l^1' work, and then we will *ve one big time. Games and " sorts of sports are on the Ingram with cash privez and j^ftg a boy I expect the girls s.erve the refreshments. I am va je 1 j^lging along two new mem-^ to be initiated, to "he trucks will leave the ^°venian Hall at 1 P. M. sharp jy.be there on time. Only juve-^ memebrs of the W. S. A. ® entitled to go on this pic- i ja AM aM 1 < g*' kmcv, m os.etf' nu it or b * am deeply interested in our jjjj and would like to see °f the juveniles of the W. • who have not yet become to come and get in on it! ^ork. It is real interesting tu educational. I hope, when q* eligible to join the adult H, ® I will attend the lodge hi telefon: Canal 4918. Rezidenčni telefon: La Grange 3966. PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. I ČEMU bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO FRAN GRIJUL, predsednik 1729 W. 21st Street, Tel. Canal'7172-7173 Chicago, 111. +r«^ ^Hh ^ +++rHM> 4> VSAKDO ! I1 SE LAHKO OBRNE VSAK ČAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVAH: 1. Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin. 2. Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo. 3. Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine. 4. Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v stari kraj. 5. Potom nas si lahko preskrbite vozni listek («if-karto) za katerokpli linijp za v stari kraj- 6. V našem uradu lahko vsak čas plačate račune za plin ,elektriko in vodo. 7. Imamo zastopstvo od American Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke. / Amerikanski Slovenec 1849 w. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 23. julija 1930 ^ Gospodin Franjo > \ ROMAN. ' i gpisal Podlimbariki. '^W IT"— "Motiš se, ljuba! Drugačna srna pride sedaj v hišo, živa, dvonoga," je pojasnil soprog. iVrteč pismo v roki, je sedel za mizo. "Ti ne uganeš, ko bi ugibala vso noč." "Pa precej povej!" je rekla gospa, sto-pivši po moževe copate, ki so ležale za pečjo. "Kakor nalašč se je to pripetilo, ljuba moja !" "Ne brbljaj mi, Vinko, saj veš, da tega ne maram večno poslušati. Ako imaš kaj resnega na srcu ali v tistem pismu, povej pametno ali pa molči. Menim se za tvoje neslanosti!" Rekši je s copatami lahno udarila soproga po kolenu in jih položila k njegovim nogam. 'fRes, o pravem času nama pride ta pomoč. Stara Grgičevka je okorna, zato me je že skrbelo, kje bi ti dobil mlado, okretno žensko, ki bi ti pomagala, stregla, prala plenice, pre-vezavala, kadar pride tvoja bridka urica. He-he-he!" "Vinko, ne uganjaj mi nespodobnosti! Ozlovoljena je gospa iz mestej prinesla lonček kave, iz omare pa kos kruha. Oboje je postavila pred soproga na mizo. "Na, snej malico, potem si umij nespodobna usta, preden izpregovoriš. In prosim te, Vinko, vsaj pred otroki mi ne gobezdaj neumnosti, ti vse slišijo in obdelajo po svoje. Danes me je Mirko vprašal, zakaj me imenuješ matuško." "A-a, zanikarnež, lopov! Mirko je bister deček. A vse vtakne svoj nosek, vsaki stvari bi rad do jedra. Uvidiš, ako doživiš: ta postane še bosenski hofrat. Mislec — ti pravim." Tako je govoril Hren, sezuvajoč čevlje. Potem je vzel list iz ovoja. "Glej, tu notri stoji, da nama privede Vilar te dni neko preganjano nedolžnost. O j da, France je velik idealist. Saj je lahko. Kaj slabega še ni izkusil v življenju, zato vidi povsod preganjane nedolžnosti, zatirane ljudi, hlepi po pravici, svobodi in Bog ve po čem še. Ko bi šlo vse na njegovo kopito, pa bi nikdar ne imeli mraza, ne suše, ne toče. Po bratovsko bi se ljubili in lizali in živeli bi kakor evangeljski ptiči. Je tista, c(a se takšne reči lepo slišijo, a izvesti jih ni mogoče." "Nu, kaj je torej tista preganjana nedolžnost, ki nama jo privede?" "Deklico nama pošlje, živo punco, ki zunaj na deželi ni varna pred zapeljivostjo sveta, zato jo bova midva skrila, čuvala — in de-narce bova vlekla zanjo. Hercegovsko devoj-ko nama da v rejo, hčer junaškega vojvode — pomisli! — ki je pred petimi leti padel v bojih s Turki. In mati ji je umrla v cetinjski bolnici." Hren je dvignil glavo, nagrbančil čelo, razširil oči, da bi bolje videl, kako u-činkuje novica na radovedno in romantično soprogo "Njen oče je bil torej vstaški vojvoda, ne takšen, ki nosi na glavi šesteroobato krono." "Ne, pokrivala s tistimi roglji ali češarki ni imel na glavi, vsekakor pa je bil za našo Avstrijo zaslužen mož, ker je pomagal tirati Turke iz Hercegovine in nam je pripravljal pot v deželo. Za nas je šel po kostanj v ogenj in poginil. Tako misli o njem tudi Vilar. Nu, naj je bil takšen ali drugačen, njegova hči nama je dobrodošla. France piše in prosi, naj jo vzameva pod streho, ker je sedaj brez pravega zaščitnika in že toliko odrasla, da so ji nevarni orožniki in drvarji, sploh vse, kar je moškega spola na Konj-planini." "Za mojo mislijo hodiš, Mfnkec. To bo najbrž njegova nevesta. Takšen idealist! Pri majkini kravi sem ga še le prav spoznal. Zakaj pa ne.? Hči hercegovskega vojvode je lahko tudi bogata. Morda ima dote kakšnih dvesto ovac in baš toliko koz, vrhutega pa še Sto kozjih mehov starega vina ali pa pehar starih dukatov in križavcev. I, dobro je, kar je, čeprav France ne potrebuje. Iz tega se da napraviti majhna denarna zaloga, fond,iz katerega človek, kadar pridejo težki časi, lepo sesa .bresti. O, da sem jaz dobil takšen fond!" "Vedno mi očitaš, da ničesar nisem prinesla k hiši." "Ničesar ti n J včitam, ljuba moja. Ti sama si pridna, delavna, varčna in najboljši fond za potomstvo. Na, beri, kaj piše moj prijatelj !" Hren je malical, gospa je čitala Vilarjevo pismo. Iz druge sobe se je slišalo otroško rajanje. "Kaj — Minkec, ali ni to naravnost feno-menalna ponudba? Plača nama zanjo tri goldinarje na dan. To nese na mesec več, nego znaša moja mesečna plača s stanarino vred. Toliko pa vendar ne bo pojedla tista mlada bazukljunka na dan! Veš kaj, preden pride tvoj čas, je lepo uvedi v gospodinjstvo, da se bo znala vrteti v kuhinji, zakaj hči hercegovskega vojvode nemara ne ve navadnih hišnih poslov. Morda ume speči jarca ter opražiti čebulo in česen, a za takšnega gospoda, kakor je naš France, mora vedeti mnogo več. Najbrž ti pošlje preganjano nedolžnost zato, da jo olikaš in ogladiš. Naj se zgodi po njegovem !" "Gotovo je njegova nevesta, ker toliko žrtvuje zanjo," je rekla gospodinja, zamišljeno zroč preko lista na gospodarja. "Precej mu odpiši, da rad sprejmeš deklico v hišo. In ne čvekaj o tem na trgu! Gospod inženir želi, da ostane stvar, kolikor je mogoče, tajna." "To se ve," je hrknilo v Hrenovem grlu. Pol ure pozneje je nesel pismeni odgovor "Samo inženir ji ni nevaren — a ?" Vilarjevemu vozniku Mrkezkovemu Janezu, ki je nočeval v Agularjevem hlevu. Pri večerji in potem še dolgo v noč sta se zakonska prijetno razburjena pomenkovala o sreči, ki ju je doletela tako nenadoma. Še enkrat sta skupno čitala pismo izpod Konj-planine. Hrenu je sijal obraz, njegovi soprogi so od same ginjenosti mrlele oči, kakor da se pripravljajo na solzni naval. Gospa Minka je pod odejo res potočila solzo, tako močno se je zamislila v bedno usodo sirote brez staršev in v inženirjevo značajnost. Obljubila si je, da bo deklico ljubila kakor svojo sestro ali pa kakor svojo hčer. Vse je ukrenila, kako si bo uredila stanovanje, da bo preganjana nedolžnost najudobneje živela pod njeno streho. Danici se je zdelo prav, kar je želel in svetoval gospodin Franjo. V teh petih letih, od-l.ar ni imela več pravega domovanja, se je navadila kočujočega življenja in povsod se je lahko udomačila, kjer so bivali dobri ljudje. Dokler se ni zavedala svoje nedolžnosti, se ni bala moških, šele ko je bil Vilar zbudil njeno ženstvo, je vsakega tujega moškega smatrala za svojega sovražnika. Tako ji je ganil nedolžno srce, da bi bila šla z njim kamorkoli, samo h Katici ne. (Dalje prih.) ► TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci - Posamezniki t' dobijo v naši tiskarni vedno solidno in |očno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. i SIROM JUGOSLAVIJE Smrt pod vozom. Hlapec veleposestnika Ver-biča je peljal dva s senom naložena, skupaj speta voza po glavni cesti proti domu. Med oba voza se je povspel 71etni Franc Jerina in hotel na voz. Nesreča je hotela, da mu je spodneslo in je padel pod voz in kolo mu je strlo glavo, da je na mestu izdihnil. -o- Nezgoda. Kralj Anton iz Gradnega, se je ponesrečil, ko je vozil gnoj na njivo. Neznano kako je padel z voza in se občutno poškodoval, da se ga morali prepeljati v kandijsko bolnišnico. Prenovijenje v Tržiču Vse kapelice in znamenja po Tržiču, so prenovili. Vsak ki vse to vidi, pohvali cerkveno predstojništvo in posameznike, da so to popravili. S tem je lepota mesta precej povzdig-njena. Povečanje cerkve. Na Jesenicah se pohvalijo, da pridno napredujejo, pri kopanju temelja za povečanje cerkve. Našli so nekaj grobnic, ker je bilo poprej okolu cerkve pokopališče, za eno pravijo, da je bila prazna. -o- Nova planinska koča. Na Mozirski planini so slovesno blagoslovili novo planinsko kočo v nedeljo 22. junija. Ob vdeležbi 400 turistov, je vpokojeni župnik č. g. Goričar opravil na planini sv. mašo in blagoslovil novo zgradbo naših planin Se je pač zmotil. Ko je služkinja Marija Ger-mekova šla po opravkih v škofijsko palačo v Ljubljani, je pustila v veži nahrbtnik, v katerem je imela 6 steklenic kisle vode, je med tem časom tat u-kradel nahrbtnik, katerega je pa potem našel neki branjevec v Nunski ulici ter ga odnesel na policijo. Tam so ugotovili, da. tat ni popil vode.' Oddali so ga lastnici. -o- — Chicago, 111. — Epton R. Perfect, 37 let star policaj, se je kopal v Fourth jezeru v Lake okraju. Dobil je srčni napad in je utonil. Zapušča ženo in dva otroka. -o- Prijatelji! Podpirajte in širite list "Amer. Slovenec"! Razprodaja KNJIG! Cene znižane, kakor še nikoli, * Upoštevajoč sedanje razmere in da damo priliko ljubiteljem knjig, da pridejo na lahek način do Deset knjig z malo.svoto ,denarja in da naredimo prostor novim zalogam, zato dobite dokler zaloga ne poide sledeče knjige: "Štiri leta v Ruskem ujetništvu," navadna........ cena ..........................................................-2.00 "Ena božjih cvetk", krasna.povest............ 1.00 "Tolminki", navadna cena...........................95 "Krištofa Šmida Spisi", zelo zanimivi.........65 "Oče budi Tvoja volja", povest iz Istre.....50 "Ob srebrnem studencu", zanimiva povest .40 "Na noge v sveti boj"...................................35 "Zdravilna zelišča", zelo poučna knjiga.....35 "Za domačim ognjiščem", ...........................30 "Od srca do srca".........................................25 Skupaj........................$6.75 Kdor naroči vso to zbirko, dokler v zalogi jo dobi sedaj od naše knjigarne za Samo $2.95 Skoro štiri dolarje si prihranite! Naročite takoj, dokler je zaloga tukaj! Poslužite se tega kupona! j Knjigarna A. S. | Chicago, Ul. Prosim pošljite mi gori navedenih 10 knjig za j hzredno ceno $2.95, zakar prilagam potrebni znesek .—- S pozdravom, jpfooooooooooooo-oooooooooooKXvooooooooooooooo- PISANO POLJE ooooooockmkKf jyj Trunk ooooooooooo Kako pa pri nas? Vest iz Japonskega se glasi: "Tokio, 14. jun. — Admiral Hjo Takarabe, mornarični, minister in delegat na londonski mornarični konferenci, je sinoči odpotoval v Ise, kjer stoji veliki tempel japonske boginje Amaterasu, boginje solnca in 'matere japonske rase'. Takarabe bo slovesno informiral boginjo o detajlih londonskega pakta in jo prosil pomoči, da pakt ne prinese kake nesreče Japoncem. To je že res star običaj japonskih državnikov, da svoje bogove obvestijo o vseh važnih dogodkih . . ." Marsikak običaj je tudi pri nas le pač običaj. Vsaj tem japonskim državnikom pa to ni bil zgolj običaj, ker običaj ima podlago subjektivnega prepričanja, da je boginja Amaterasu. Pri nas v Ameriki bo malo ljudi, ki bi ne poznali zmote, ko ni nobenih boginj in bogov. Odkod, da je na Japonskem tako, pri nas pa malo drugače, tam zmota, pri nas vsaj glede bogcv resnica? Ali najmanj japonski državniki, in med temi je celo admiral, ne znajo "zdravo misliti", ne morejo misliti "z možgani", kakoi znamo in moremo misliti pri nas? Zdravo misliti ... in z možgani . . . hm . . . Rusi nekoč in v zadnji vojni celo Nemci so čutili na lastni koži, da zna-ijo Japonci vrlo zdravo misliti in imajo enako vrlo zdrave možgane. Zdi se, da nas Japonci pri tem celo prekašajo. Odkod pa zmota pri taki zdravi pameti glede boginje? In pri nas v Ameriki in še drugod, kjer ni zmote glede kake boginje? Prosveta, ki je prinesla vest o boginji Amaterasu v št. 140, ima v št. 142 vest: "Debata: Ali je Bog?", ki je bila dne 19. rožnika t. 1. v Chicagi med dr. Wardom in Rev. Rahillom, in je dr. Ward zavzemal negativno stališče in mnenje, toraj, da ni nobenega Boga. In kako je med nami Slovenci? Samo slučaj prav iz Pro-svete. V San Francisco je prišel predsednik katoliške jed-note, g. A. Grdina, in je nekaj govoril tudi o veri, o katoliški veri, toraj o Bogu, pa piše od tam Agnes Markovich, da je žalostno, ko tak mož govori o — coprniji, toraj bi bil g. Grdina in vsi v San Franciscu, ki verujejo na Boga in še nekaj držijo na katoliško cerkev, še daleč pod .japonskimi maliko-valci, ko so po izjavi te Agnes Markovich privrženci gole in neumne coprnije! Ali g. Grdina' nima zdrave pameti in nimajo take zdrave pameti slovenski katoličani v San'Franciscu in nima zdrave pameti Rev. Turk, ko se vsi držijo baje le coprnij, in bi imela zdravo pamet le ta Agnes Markovich in z njo še nekaj nadutih Belokranjcev, ki pa tudi ne vejo, po katerem vetru bi se naj obrnili, ko enkrat pobirajo v cerkvi ofer, potem pa zopet pokimajo, da je vera le — coprnija? Skoroda vsi v Ameriki in mnogi izven Amerike gledamo z nekim pomilovanjem na Japonce, da hodijo obveščat bo ginjo, katere ni, in veselimo se, da imamo zdravo pamet, ki nam pove, da ni boginj in ni bogov, ampak velika večina ravno izmed teh bi zopet ne imela zdrave pameti in ne mogla zdravo misliti, ako veruje v Boga, in bi imeli zdravo pamet le neki ljudje, kateri naj bi edino vedeli, da ni nobenegr — Boga, dasi jim popolnoma zmanjka pameti in so tiho k' grob, ko jih vprašaš po doka- zih, da baje ni Boga. Odkod vse te zagonetke? Poleg možg irov mora biti v Japoncih in v nas in v vseh ljudeh še n^kaj, kar nam pomaga do luči, pravega spoznanja, in še nekaj, kar nas drži v temi, v duševni zmoti. * * * Trunkov munšajn in — Mole-kovo čisto vino. Da čitatelji bolj umejo, za kaj gre, naj sledi Molekov članek v Prosveti št. 140 v celoti. Glasi se: "Munšajnaski župnik. — V Nebraski — mesto se imenuje Schuyler — so aretirali kat-.li-škega 'župnika radi butlegar-stva. Dušni pastir je kuhal 'munšajn' v svojem farovžu ga prodajal vsakemu, ki je prišel ponj. Ko so ga prijeli, je priznal krivdo. Župnik s« piše Anton Folda. Stvar sama na sebi ni vredna komentarja. Amerika je danes polna butlegarjev. Vsi poklici so reprezentirani. Med butlegarji najdeš delavce, farmarje — zlasti v biblijskem pasu na svetem jugu — učitelje, advokate, sodnike, umetnike, pisatelje, mežnarje in pro-testantovske dušne pastirje. Zakaj ne bi torej tudi katoliški župnik poskusil svojo srečo? Kuhanje in prodajanje 'munšajna' in druge pijače m noben greh. To je pribito. Go' business je. Kar je na tej vesti vredno komentarja, je fakt, da je župnik Folda prodajal dvojni 'munšajn'. Njegov 'munšajn' iz koruze, rži, sladkorja ali iz česar že, ki ga je kuhal v svojem kotličku, naredi odjemalca sladkoginjenega, njegove možgane pokrije megla in če g» preveč požre, je bolan." Enake posledice prinaša 'munšajn', ki ga častiti gospod Folda prodaja v svoji cerkvi-Cerkev je mentalna žganj ar-na. Tudi v tem slučaju so odjemalci sladkoginjeni, zaspan1 in san javi, pijani, možgane ji"1 pokrije debela megla in končno je marsikdo med njimi bolan — versko blazen. Bistvene razlike ni. 'Munšajn' iz koruZe in 'munšajn' iz katekizma i" biblije bankrotira človeško pa* met in reducira človeka na P1* janca. (Pomislite na 'munšajn', ki ga kuha naš slavni t- Trunk!) Vprašanje je le, zakaj sme Folda ali kdorkoli prodajat' ene vrste 'munšajn' in upiJ3' njevati ljudi, ne sme pa pr°' dajati druge vrste, dasi prV» vrsta prav tako ogroža zdrav' je kakor druga . . . Menda zato, ker je amer1' ški kongres tudi pijan." Folda je toraj prodajal dvoj' ni munšajn. Prvi je bil iz ^0' ruze, in tega zdaj ne bo vec> drugi pa je bil iz leče, in tegf bo Folda prodajal še napre1; Trunk koruznega munšajna 1,1 prodajal in ga ne bo, vsaj 0,1 sam tako upa, prodaja pa dri' ge sorte munšajn, in zopet vsa.' on sam upa, da ga bo še Pr° dajal-, in vse kaže, da je Trunkov munšajn za precej odstotkov slabši od saj naredi g. Molek pri TrUl>' kovem klicaj. (Konec prih.) -o- — Oklahoma City, Okla.^ Na povsem nov način je Prl. do državljanskega papirja dolf Foral, čehoslovaške rodnosti. Ko ga je spraševal* sodnik vprašal, kako se volu okrajni sodniki, mu je ta en ^ stavno odgovoril, da potom glaševanja, in še dostavil, ^ so prezident in najvišji so ^ nik izvoljeni istim potom og ševanja. Izpraševalni mu je kljub temu dovolil <1 žavljanski papir.