kulturno - politično glasilo
svetovnih in domačih dogodkov
.■> {Jv 7*V V*;
6. leto/številka 29	V Celovcu, dne 22. julija 1954	Cena 1 šiling
Premirje v Indokini
Velik uspeh za mir na svetu. — Politični dogodek, čigar dalekosežni pomen še ni mogoče oceniti. — Ali smo na pragu splošnega sporazuma tudi v drugih visečih sporih?
Se do nedelje je izgledalo, da bodo zaman vsi napori zapadnih držav priti z zastopniki Sovjetske zveze, Kitajske in Viet-minha do sporazuma. V ponedeljek pa so prva poročila objavila vesti, da se je v zadnjem trenutku francoskemu ministrskemu predsedniku vendarle posrečilo doseči kompromis. V torek so javljali časopisi in radio, da so samo še nebistvene sporne točke o demarkacijski črti in nekaterih formalnih oblikah odprte. V sredo zjutraj pa so radijske postaje po vsem svetu javile, da je bil sporazum sklenjen in premirje podpisano. V sredo, od treh zjutraj, molče topovi na frontah in oddahnilo se je ne samo
Pedagoški teden
Tečaj za učitelje dvojezičnih šol
Pod naslovom: „Vse za našo šolsko mladino!” so. se pričeli v torek, 13. julija, v Delavski zbornici pedagoški tedni. Marsikateri si misli, da je poklic učitelja najlepši pač zaradi tega, ker ima tako dolge počitnice. Vendar danes tisti, kateri se količkaj 'zanimajo za šolo, vedo, da se učiteljice in učitelji naprej izobražujejo v počitnicah. Tudi letos se je odločilo okoli 2000 vzgojiteljev posvetiti del počitnic za izpopolnjevanje svojega znanja.
Letos se vršijo pedagoški tedni že osmič. Prva leta so se vršili pod vodstvom deželnega šolskega sveta, zastopanega po dvornem svetniku dr. Hugu Sohwendenweinu in prof. Mairitschu. Z ustanovitvijo „Peda-goškega instituta” meseca junija t. h, je bil v tem pogledu storjen korak naprej. Ta omenjena ustanova je razdeljena v več sekcij, ena teh je posvečena nadaljni izobrazbi učiteljstva (Lehrerfortbildung); vodi jo pa g. prof. Mairitsch.
Veseli nas, da je letos v okviru „Peda-goških tednov” zopet poseben tečaj za učitelje dvojezičnih šol. Ko je leta 1945 izšel zakon o ureditvi dvojezičnega pouka, je bilo v njem izrecno poudarjeno posebno strokovno šolanje učiteljev in učiteljic nastavljenih na južnem delu Koroške. Le red-kokateri izmed starejših učiteljev je imel res priliko pred nastopom svojega poklicnega delovanja prisostvovati slovenskemu
nesrečno prebivalstvo Indokine, temveč tudi vse človeštvo, ki se je po pravici balo za mir tudi v svojih deželah.
Protokoli o sporazumu obsegajo nad 20 strani in obravnavajo posamezne točke in določbe. Vsak od teh je dokument zase in vsebuje še nekatere nepomembne potankosti, za katere ni bilo časa, da bi jih nadrobno prerešetali. Zato bodo protokoli formalno in vsi podpisani šele v naslednjih dneh. Premirje pa je gotova stvar.
Francoski ministrski predsednik Mendes France je uspel s svojo obljubo francoskemu narodu, da bo do 20. julija t. 1. rešil indokitajski spor.
pouku. Saj se je ta vršil deloma le na papirju.
Za izpopolnjevanje v slovenščini je bil lansko leto prvikrat vpeljan tudi tečaj za učitelje dvojezičnih šol. Tudi za letošnje ..Pedagoške tedne” se je prijavila cela vrsta učiteljev na ta strokovni tečaj, katerega sta dvorila v ponedeljek, dne 19. julija t. 1., deželni šolski nadzornik g. Volkmar Hasel-baeh in g. prof. Mairitsch, iniciator „Pe-dagoških tednov”.
Program tečaja za učitelje dvojezičnih šol je zelo obširen in ga bodo predavatelji obdelali v 5 dneh. Naslovi predavanj: „Iz-kušnje iz mojega nadzorniškega delovanja” (inšpektor za dvojezične šole, g. vladni svetnik Just); „Šola v službi medsebojnega razumevanja narodov” (univ. prof. dr. J. Mati, vodja slavističnega instituta v Gradcu); ..Terminologija računskega pouka na nižji stapnji osnovne ole” (učiteljica Terezija Partl); ..Slovenski pravopis 1950” (prof. dr. Valentin Inzko); ..Dvojezična začetnica — Vprašanje čitank” (okrajni šolski nadzornik g. vladni svetnik Maklin); „Sloven-ska koroška narečja v razmerju do pismenega jezika” (prof. dr. Vinko Zwitter); »Slovenska literatura zadnjih desetletij” (prof. dr. Valentin Inzko); „Iz prakse celotnega pouka na osnovni šoli (nadučitelj Janko Thaler); »Problemi pouka slovenščine na glavni šoli” (učitelj za glavne šole g. Fritz Maklin).
Duhovnik in narod
Te dni so nam bile Sveče pozorišče dveh dogodkov, ki sta vsak na svoj način potegnila nase pozornost širše javnosti. Iz teh dogodkov se nam jasno zrcali usoda duhovnikova s svoje sončne in senčne strani. Ker učenec ni nad učenikom, pač ne more biti drugače, kot da je usoda vsakega duhovnika v vsem podobna usodi velikega duhovnika Kristusa samega. Vsak duhovnik zato doživlja v svojem življenju cvetno nedeljo, ko ga množice navdušeno poveličujejo ter mu vzklikajo svoj „hosana”, a kmalu sledi veliki petek z rezkim odjekom divjega vpitja nahujskanih kričačev: »Križaj ga!”
V	Svečah je to pot izjemoma prišel veliki petek pred cvetno nedeljo. Ogorčeni smo culi krik sovraštva, ki so ga zagnali neodgovorni elementi po nemškem časopisju. Kakor nekoč na prvo velikonočno jutro, ko je zmagala resnica nad lažjo, tako so tudi to pot ob zmagi resnice nasprotne sile umolknile. Tisti, ki so hudo žalili čast sveškega župnika, naj bi na primeren način tudi popravili storjeno mu krivico.
V	zadoščenje nam je bil lepi sončni dan nove maše v Svečah. Medtem ko se današnja Evropa da primerjati vrtu, v katerem se bohotno širi ljulka in plevel novega poganstva, a »moderni” človek odklanja božje vrtnarje-duhovnike, nas je posebno veselilo videti, da veje med našim ljudstvom, hvala bogu, še dosti svežega verskega duha in da naša domača zemlja še ne spada med zanemarjene grede velikega vrta, ki mu pravimo Evropa. Naše ljudstvo je na slovesnosti: nove maše, zlasti ob prisrčnem sprejemu častitega gospoda novomašnika, jasno pokazalo vsemu svetu, kako zelo še spoštuje božje vrtnarje in delavce v vinogradu Gospodovem. Tu so res še z uspehom na delu maziljene roke duhovnikove, ki preoravajo trdo ledino človeških duš ter polagajo v razrahljana in z božjo milostjo orošena tla seme božje besede in božjih skrivnosti, da bi obrodilo stoteren sad. Novomašnika naj spremlja v vzvišenem poklicu blagoslov božji, duh božji naj ga votli na njegovih potih in ga navdaja z močjo, da bo i na cvetno nedeljo i na veliki petek svojega duhovniškega življenja mogel uspešno delovati v čast božjo in v blagor ljudstva, iz katerega je izšel.
Mi pa si hočemo še ogledati v prav skromnem pregledu, kako so naši duhovniki na Koroškem kot dušni pastirji in o-troci svojega naroda v preteklosti vršili svoje delo za Boga in narod. Zlasti hočemo na tem mestu na kratko pokazati, kako je naše ljudstvo nastopilo pot svojega zavestnega ustvarjanja, svojo kulturno tvorno dobo prav po zaslugi marljivega vsestranskega dela naše duhovščine.
Ob začetku slovenskega tiska je v proti-reformacijski dobi stopil med našim ljudstvom v ospredje slovenski cistercijanski menih Lenart Pachenecker iz Vetrinja z izdajo slovenske knjige za verski pouk. Istočasno so jezuiti v Celovcu, ki so vodili gimnazijo, začeli upoštevati jezikovne ]>otrei-be koroških Slovencev ter izdali med drugim znani Megiserjev slovar, ki je znamenit zlasti radi tega, ker se v njem v slovenskih besedah jasno odraža koroško narečje. Slovenski jezuit Ožbalt Gutsmann iz Grab-štajna je v drugi polovici 18. stoletja kot slovenski misijonar že prav sistematično razoraval zapuščeno leho naše narodne izobrazbe in omike. Razen najpotrebnejših knjig za slovensko bogoslužje je s sodelovanjem drugih duhovnikov izdal slovensko slovnico in slovenski slovar.
Ko je z 19. stoletjem pod vplivom romantike napočil čas splošnega narodnega prebujenja pri vseh evropskih narodih, je to gibanje našlo pot tudi k Slovencem. Tedaj je župnik in slavist Urban Jarnik, doma iz Potoka pri Sv. Štefanu pri Zilji, kot pesnik v svojih preprostih pesmih izražal
svojo ljubezen do rodne grude in svojega naroda, se z vso vnemo posvečal delu za ljudsko izobrazbo, s svojim znanstvenim delom pomagal ustvarjati slovenski književni jezik. Župnik Majar Ziljski, doma iz Gorič pri Zilji, je leta 1848 za časa marčne revolucije prvi predložil javnosti narodne zahteve Slovencev ter se leta 1867 udeležil narodopisne razstave v Moskvi. Ker se je odločno boril za (božje in naravne pravice svojega naroda, so ga narodni nestrpneži dolžili »panslavizma”, tolmačili njegovo kulturno delo kot »politiko”, ga stalno tožili pri svetnih in cerkvenih oblasteh ter dosegli celo njegovo »kazensko” premestitev na Sv. Višarje.
V istem času je začel že v Celovcu kot bogoslovec in pozneje kot spiritual svoje narodnovzgojno delo poznejši lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Njegova »nedeljska šola” je vzbujala mladino, njegove »Drobtinice” so dajale smernice krščanski in narodni vzgoji, njegova vzgojna povest »Blaže in Nežika" nam nudi naravnost mikavno podobo one dobe našega kulturnega razvoja. Ob novoustanovljeni Mohorjevi družbi, ki je dajala v roke dobro čtivo najširšim plastem, je naš narod hitro zorel iz otroške v mladeniško dobo svojega kulturnega življenja. Sloveča je Slomškova pridiga o dolžnosti spoštovanja materinega jezika, ki jo je imel na binkoštni ponedeljek leta 1838 v Blatogradu (Moosburg), ki je bil tedaj, še slovenski.
Poznejše razdobje nastopajoče moške dobe našega kulturnega razvoja je oblikoval na Koroškem Andrej Einspieler, — ki nosi častni naziv »oče koroških Slovencev” —, profesor za verouk in slovenščino na višji realki v Celovcu, doma iz Sveč v Rožu. Kot poslanec v državnem zboru se je ne glede na levo in desno dosledno potegoval za pravice svojega naroda, ustanovil za to borbo »Slovenca”, zelo razširjen, a kmalu prekinjen list, kateremu je pozneje sledil »Mir”; izdajal je z istim ciljem še štiri različne liste v nemškem jeziku.
Iz poznejše dobe omenjamo samo dve glavni vodilni osebnosti duhovskega stanu na Koroškem: škocijanskega župnika Vinka Poljanca, neustrašenega boritelja, ki je padel kot prva žrtev nacističnega divjanja na Koroškem, in dolgoletnega hodiškega in poznejšega šentlenarškega 'župnika in narodnega poslanca Janeza Starca. Njuno delo nam je še v živem spominu iz najnovejše preteklosti.
Vedno kadar so se v naši narodni zgodovini pojavljale nevarne struje, ki so grozile izpodkopati nravne temelje našega verskega in kulturnega življenja, je neomajno stala na braniku zlasti naša duhovščina, katera je dala našemu narodu v preteklosti razmeroma največ vodilnih osebnosti. Naj bi naš narod vedno zavestno izvrševal njihov testament v nadaljevanju njihovega katoliško-kutlturnega dela!
KRATKE VESTI
Po uradnem sporočilu dunajskega ministrstva za zunanje zadeve je bil bivši svetnik avstrijskega poslaništva v Budimpešti dr. Heibert Salchee suspendiran in izročen policiji. Obtožen je, da je med bivanjem na Madžarskem leta 1952 sodeloval pri nezakonitem prenosu premoženja.
V torek, dne 20. julija je prispel v Jugoslavijo Hailc Selassie, cesar Etiopije na sedemdnevni uradni obisk.
Na reki Jangcekiang so v zgodovini Kitajske najhujše poplave, ki jih pomnijo. Na tisoče rižnih polj je pod vodo. Poplave so večje kot leta 1931.
Ameriški rdeči križ. bo nakupil v Evropi za 15.001) dolarjev volnenih odej za poplav-Ijence v Avstriji.
Theodor Heuss je bil ponovno izvoljen za predsednika Zahodne Nemčije za naslednjih pet let. Od 987 delegatov je zanj glasovalo 871.
Vročina in nevihte so prejšnji teden povzročile v ZDA 190 smrtnih žrtev.
Mesto je naprotlaj. V Avstraliji so gradili velikanski jez in so morali postaviti za delavce in nastavi j ence pravcato mesto 500 hiš. Zdaj je jez dovršen in prebivalci tega mesta nimajo več dela in se bodo preselili drugam. Avstralska vlada zato mesto prodaja za 150 milijonov šilingov. Mesto ima 7 trgovin, kinodvorano, plesno dvorano in je kanalizirano, prebivalcev je imelo 3000.
Padalo se je prepozno odprlo. V Angliji je v teku svetovno prvenstvo v jadralnem letalstvu. Svetovnoznani avstrijski jadralni letalec Hasenknopf se je pri treniranju smrtno ponesrečil. S svojim letalom je zašel v nevarne zračne tokove, ki so letalu odlomili krilo. Odskočil je s padalom, ki pa se je odprlo prav v trenutku, ko je padalec že treščil na zemljo.
Sovjetski visoki komisar za Nemčijo, poslanik Semjonov, je odpoklican v Moskvo. Na njegovo mesto pride namestnik Sovjetskega zunanjega ministra Puškin.
Za tajnika italijanske vladne krščanske demokratske stranke so izvolili Fanfani-ja. Ta je znan kot zagovornik agrarne reforme in boljše socialne zakonodaje. Dosedanji tajnik De Gasperi je obdržal mesto strankinega predsednika in je predviden tudi za bodočega državnega predsednika, ko poteče delovna doba sedanjega predsednika Einaudi-ja.
Ukradli so celo vreče z nasipov. Ob zadnjih katastrofalnih poplavah Donave so morali postaviti več kilometrov novih nasipov, za katere so uporabili na tisoče vreč peska. Orožniki so zasačili tri tatove, ki so vreče spraznili, da bi jih prodali. 15 vreč je bilo vrednih komaj 150 šilingov.
Samomor v levji kletki. V Niirnbergu je nek mladenič splezal v kletke, v kateri so bili trije levi in se vrgel med nje. V trenutku so ga raztrgali. Policija domneva, da gre za samomor.
Pomoč žrtvam povodnji
Škofovo pismo
Dragi Korošci in Korošice! še vedno so nam v svežem spominu nesreče, ki so jih naši domovini in v sosednjem Predarlskem povzročili plazovi. Za nesreč polno zimo je prišlo nesreč polno poletje s poplavami, ki so opustbšile velike predele Avstrije. Tisk in radio sta poročala o teh velikih poplavah v krajih, ki leže ob Donavi. Tisoči in tisoči so čez noč izgubili svoje domove in imetje. V teh dneh se je posebno izkazala pripravljenost pomagati bližnjemu v stiski in se bo morala tudi v prihodnje. Korošci vemo iz večkratnih izkušenj, kaj nesreče pomenijo. Zato ne bomo v izkazovanju krščanske ljubezni do bližnjega stali ob strani. Poudarjam še posebno, da je v dneh stiske za našo koroško domovino posebno iz Gornje in Dolnje Avstrije bila poslana pomembna denarna (Nadaljevanje na 6. strani)
Politični teden
Pa sveta...
Spet je treba na prvem mestu pričeti z Ženevo, saj prav v teh urah prihajajo dokaj dobre novice, ki vedo povedati, da bo v kratkem vendarle prišlo do premirja v In-dokini. Do nedelje je še vladala velika črnogledost, ker večurni razgovori med francoskim predsednikom Mendes France-om in Molotovom niso prinesli pričakovanega ugodnega razpleta.
Amerikanci ne odobravajo vsega, toda ne ovirajo.
Ko se je Dulles razočaran vrnil v Wa-shington, je izjavil, da se niti on niti njegov zastopnik Bedeli Smith ne bosta vrnila v Ženevo, ker spričo zadiranja sovjetske in kitajske delegacije ni bilo mogoče računati na kompromis, ki bi bil sprejemljiv tudi za Ameriko. Medtem je Eden nadaljeval s svojim posredovanjem pri Kitajcih in Rusih, priključili so se še Indijci in Mendes France je imel več govorov, v katerih j,e ponovil svojo obljubo, oz. grožnjo, da bo do 20. julija dosegel premirje za Indokino ali pa odstopil.
če bi do premirja ne prišlo, bi bil mir na svetu v veliki nevarnosti. Naj bi vojna v Indokini končala tako ali tako, protikomunistične države v Južni Aziji bi se pod ameriškim vodstvom vojaško organizirale proti komunistični ekspanziji, Sjprejem rdeče Kitajske v UNO bi postal komaj še mogoč, med obema taboroma bi nastala ena velikanska oborožena fronta, na kateri bi prej ali slej moralo počiti in vprašanje je, če bi bilo'še'mogoče požar omejiti. Do sličnega razvoja bi prišlo tudi v Evropi.
Takega razvčja pa si tudi Vzhod ne more želeti in zato
je v interesu obeh taborov, da pride do premirja.
Razvoj pogajanj v Ženevi pa je bil v nadaljnjem približno sledeč: Mendes France je želel, da bi morebitnemu kompromisu botrovala vsaj, od daleč tudi Amerika in je zato uradno prosil Dullesa, naj se vrne v Ženevo ali pa pošlje Bedeli Smitha. Prišel je Bedeli Smith in tako so mogli pričeti z odločilnimi posveti. Najprej se je posrečilo ugotoviti, kaj jih še razdvaja: kje naj teče demarkacijska črta, kdo naj bo v nadzorstveni komisiji in, kdaj naj se razpišejo volitve.
Francozi so želeli demarkacijsko črto na 18. vzporedniku, komunisti na 14. Prvi so želeli v komisiji bolj ne- ali protikomunistične države, drugi take, ki so njihove ali njim naklonjene. Prvi so želeli razpis volitev šele po 18-ih mesecih, da bi prebivalstvo volilo svobodno in ne pod vplivom sedanjih dogodkov, drugi so želeli volitve takoj.
Obe stališči sta se močno in bistveno približali.
Glede komisije so se zedinili, da bodo v njej Kanada, Indija in Poljska. Kanada je „last” prvih, Poljska „last” drugih in Indija itak večni nevtralec. Glede razpisa volitev so komunisti pristali na 18-mesečni rok. Do tega časa, ko to pišemo, se pa še niso zedinili glede demakracijske črte. Kitajec Ču En Laj je bil prvi, ki je previdno in neobvezno menil, da bi se dalo govoriti tudi o 16. vzporedniku. Francozi žele še vedno osemnajstega, so pa pripravljeni za protiuslugo izprazniti Hanoi in ozemlje o-krog njega. Obenem zahtevajo, naj se o-zemlje severno in južno od domenjene demarkacijske črte demilitarizira. Ta franco-ska zahteva je pač posledica velikega negodovanja v krščanskem svetu, ko se je izvedelo, da je francosko vojno poveljstvo sklenilo izprazniti tudi predele, kjer je med 2 milijonoma prebivalcev mnogo katoličanov.
Ves razvoj je šel tako isto pot kot na Koreji in verjetno bomo že v prihodnjem „tednu” mogli pisati o premirju.
Kako je z Balkanskim paktom in Trstom?
Na Bledu bi se bili imeli sestati zunanji ministri Turčije, Grčije in Jugoslavije. Sestanek je bil preložen, ker so Turki imeli neke izgovore. O ozadju tega je bilo slišati mnogo domnevanj, podoba je, da sta v ozadju italijanska in ameriška diplomacija, ki želita vsaj istočasno rešitev tržaškega vprašanja. Italijani hočejo zase izbiti čim več, Amerikanci pa se hoje, da ne bi Balkanski pakt, ki ojačuje položaj Jugoslavije, preveč razdražil Italijane. Sicer je pa
njihov poslanik — gospa Luče v Rimu itak 'poznana po svoji diplomatični vnemi za Italijane in je tudi sedanji kamen spotike v Balkanskem paktu gotovo njeno delo.
Zadnje vesti tudi iz Beograda govore o razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja na približni podlagi, kakršno je predvidevala proslula londonska ddklaracija. Temelji na etičnem načelu, toda kljub temu bi prišlo pod Italijo namanj 60.000 Slovencev, ki se zaradi dovolj znanih poraznih izkušenj po pravici boje za svoj nadaljnji narodnostni obstoj. Vsi Slovenci doma in po svetu s skrbjo zasledujejo razvoj okrog Trsta. Bo jugoslovanska vlada tudi tokrat tako odločna, kot je bila lani? Sicer gre pa ta rešitev za ozdravitev neke rane na evropskem telesu, ki naj bo trajna, toda po možnosti ne na račun ubogih Slovencev.
Kaj je še na hitro novega?
Perzijci in Angleži so se pobotali. Mosa-deq je v zaporu, šahova vlada pa je napravila z Angleži sporazum, po katerem bodo znova skupno izkoriščali petrolejska polja. Anglo-perzij.ska petrolejska družba dobi odškodnino 73 milij. dolarjev. Njej na čelu bo direktorij, v katerem bodo tudi Perzijci.
Angleži so sklenili umakniti svoje čete iz sueškega ozemlja. Svoj sklep utemeljujejo s tem, da spričo moderne vojaške strategije ni pametno imeti na ozkem prostoru nakopičenih mnogo vojaških sil in da je vzdrževanje teh predrago.
Nemški zvezni svet je ponovno izvolil za predsednika zapadno-nemške republike prof. Heussa.
Jugoslovanska diplomacija je zelo aktivna. Te dni je v Jugoslaviji abesinski cesar Hajle Selasije neguš. Za Italijane nekoliko grenak spomin in povrhu se sprehaja še po nekdaj italijanskih Brionih ... F. F.
VesoUnl potop
Tako so govorili ljudje v hudo prizadetih krajih Zgornje Avstrije in Bavarske ter klicali Boga na pomoč.
Strašna, povodenj; o kateri smo pisali že zadnjič, jeprošli teden končno ponehala in zapustila strašne posledice.
V Linzu
je voda odtekla, a razdejanje je neskončno. Voda j-e izprala temelje hiš; nad 291 se jih je zaradi tega podrlo, naslednjih 337 pa še ne vedo, če bodo mogli rešiti, preden se podrejo. Nad 17.400 ljudi je povodenj- v Linzu prizadela.
Tudi znanemu kraju
W achau
povodenj ni prizanesla. Vas St. Georgeu je ležala pod vodo kot v bajki in veliko jezero je nastalo okrog in okrog. Tudi v Steinu je voda izprala temelje hiš, ki so se povrsti porušile. Po vodi so plavala trupla raznih živali in govedi, ki jih niso mogli več rešiti.
Posebno okoli
TuIIn-a
so se oblasti prizadevale, da bi zaščitile bregove, čez katere je kipela voda. Ravnina Tullna (Tullner Feld) je najbolj plodovita pokrajina Avstrije. Tu so nehala vsa na-sprotstva tudi med zavezniki.
Rusi in Amerikanci
so složno pomagali prebivalstvu in zastavili svoja sredstva. Neki ruski vojaški avto se je ob tej priliki ponesrečil. Vojaki so bili hudo poškodovani. Eden je takoj umrl, drugi pa dan navrh v bolnici.
Skupno škodo
ocenjujejo na več deset milijonov šilingov. Vendar bo to mogoče šele točno ugotoviti pozneje. V poplavljenih krajih je ves pridelek na poljih uničen. Po mestih in vaseh ter na poljih leži ponekod na meter debelo peska in navlake, ki jo je navalila voda. Dela bo Se ogromno, preden vse to popravijo. Vlada je sklicala poseben
Nacionalni komite za pomoč, ki ima nalogo smotrno uravnati pomoč prizadetim krajem. Mednarodni Rdeči križ v Ženevi je obljubil znatno pomoč. Tudi Karitas je poslala gmotno in denarno pomoč,
razen tega pa bodo po vsej, državi zbirali prispevke za pomoč prizadetim krajem.
Na Bavarskem
pa je povodenj; bila še hujša. O mestu Pas-sau pravijo, da zgleda kot po vesoljnem potepu. Ponekod je zmanjkalo tudi živeža, ker ga niso mogli v zadostni meri dovažati. Naj-hujše pa je pomanjkanje pitne vode, ker je umazana Donava vse poplavila. V nekaterih krajih mesta, ki ležijo više, je prišlo do prave invazije pogan, ki so se vse divje reševale iz kanalov in kleti. Ljudje se zbesnelih, lačnih živali skoro ubraniti niso mogli.
Na Severu je istočasno vladala do zdaj še neznana vročina. V Lap-land-u so merili SOstopinj vročine. Tudi v Rusiji je vročina bila neznosna in v Ameriki so ljudje umirali od vročine. V
New Jersey-u
je hudi vročini sledilo strašno neurje, tako, da cenijo škodo tudi na milijone, razen tega pa še čez 100 človeških žrtev.
Še lastovke
so se severno od Alp čisto, zbegale. Iz gnezd so na Bavarskem od hudega mraza popadali mrtvi mladiči in cele trope lastovk so se dvignile, da odletijo na jug. Na Bodenskem jezeru, kar še ne pomnijo, so videli cele trume lastovk, ki so bile na poti v toplejše kraje.
V vseh prizadetih krajih so odredili posebne ukrepe, da preprečijo
nalezljive -bolezni.
Na metre visoke navlake in trohneča trupla raznih živali so nevarna legla bolezni. Posebna previdnost je potrebna pri uživanju vode. Podgane, iki so zapustile svoja bivališča, so posebno nevarne, ker prenašajo kužne bolezni.
Hvala Bogu, nevarnost je minila in vode odtekajo. Ostalo je le mnogo dela, preden bodo popravili vso škodo in ruševine desetletnega dela pridnih človeških rok. Bojijo se pa, da bo Donava niže, na Madžarskem in v Jugoslaviji, še napravila dokaj; škode, zaradi česar so tam ukrenili že vse mogoče, da preprečijo katastrofo.
t Pristovnik Jože Karničar
V soboto, 10. julija t. L, smo polagali v grob rajnega Pristova Jožefa Karničarja. Z njim smo položili v grob dobršen kos korške zgodovine. Pomembnost tega moža se j,e pokazala na pogrebu. Udeležilo se ga je blizu tristo ljudi, predvsem veliko mož, kar je za Korte, ta svetu daleč odmaknjena kot naše dežele, gotovo nekaj posebnega. Prišli so tudi sorodniki iz Jezera v Jugoslaviji, škoda le, da niso mogli priti vsi. Pogreb se je vršil z vso v Kortah možno slovesnostjo. Vodil ga je bližnji sorodnik rajnega, prečastiti g. župnik Ignacij Muri iz Dj.ekš, od Pristovške hiše do cerkve in opravil sv. daritev za rajnega ob asistenci prečč. gg. Antona Cvetka, provizorja v Medgorjdh, Štefana Mesnerja iz Železne Kaple, p. Jakoba Vučine iz Celovca ter Ar-nulfa Memmerja v Kortah. Pretresljiva je bila v cerkvi pridiga preč. g. Cvetka. Domači dušni pastir z Obirskega pa je vodil pogrebna opravila iz cerkve do groba in se
tam posloviil od ranjkega z govorom. Cerkvene pesmi in žalostinke pri hiši in na grobu je pel Obirški pevski zbor. Sedanji Pristov je po stari navadi po pogrebu vse udeležence dostojno pogostil v prostorni Pni-stovški hiši. Bil je turoben, deževen dan, kakršnih smo imeli zadnje čase že veliko.
Pristov Jože Karničar se j,e rodil v Kortah 10. svečana 1872 kot edini sin in prvi otrok Pristova v Kortah. Oče mu je bil Pri-mož Karničar, mati pa Apolonija Štefan iz Štefanove hiše v Kortah. Imel je pet sester, ki so deloma še mlade umrle. Poročil se je 22. vinotoka 1906 z Ivano Skuber z Jezera. Očeta Primoža je izgubil, Sele 61 let starega, 1. 1913, naslednje leto pa svojo mater, ženo pa tudi že 1. 1926. Poslej mu je gospodinjila sestra Lenčka, ki je preminula lani 30. 9. po težki bolezni. Udarci zadnje svetovne vojne, ki so zadeli Pristovško hišo, bolezen in skrb za naslednika — lastnih potomcev ni imel — so možu, ki je bil sicer orjak, prikrajšali življenje gotovo za nekaj let. Še za življenja je izročil Pristovino svojemu, izmed mnogih sorodnikov izbranemu nasledniku, g. inž. Lambertu Muriju. V visoki, častitljivi starosti, ko ga je že dolga leta mučila tudi še bolna noga, je mirno
(Nadaljevanje na 5. strani)
... in pri nas v Avstriji
Zvezni kancler Raab je zavzel ob priliki sprejema domačih in inozemskih novinarjev stališče do vseh važnih vprašanj. V tej zvezi je govoril o raznih ukrepih, ki naj, bi zboljšali gospodarski položaj. Tako je omenil veliki investicijski načrt (10 milijard, kot smo že pisali), znižanje davkov, povišanje rent in splošno ustalitev gospodarstva in financ. Opozoril pa je v tej zvezi na veliko
nevarnost,
ki je v tem, da gotovi krogi vedno spet govorijo o potrebi povišanja plač in mezd. Obdolžil je delavsko zvezo, da premalo stori, da bi poučila delavce o tem, da s povišanjem plač zdrknejo navzgor tudi cene. Na ta način bi trpela stabilnost našega denarja, kar bi vendar delavci sami najbolj občutili. Delavska zveza je take besede nekoliko zamerila, vendar pa je zanimivo, da je vodilni socialistični časopis (socialisti so ja merodajni v delavski zvezi) „Arbeiter-zeitung” zapisal, da
življenjska raven
le ni padla tako, kot so ravno socialisti sami najbolj očitno pisali v svojih listih. Po raznih statistikah se da menda dokazati, da je danes življenje ceneje kot pred dvema letoma. Predvsem so zračunali, da je znižanje davka prineslo 7 % povišico netto-plače. Vse kaže, da sta se koalicijska partnerja zopet enkrat znašla na domenjeni liniji in slikata stvar vsekakor bolj optimistično, kot pa v resnici je. Delavci sami najbolj živo občutijo, da se je življenje le podražilo, ne pa pocenilo. Kaže pa, da bosta koalicijski stranki strogo čuvali, — to zahteva tudi zapadna gospodarska javnost, — nad čimbolj trdno stanovitnostjo našega gospodarstva in valute.
V stanovanjsko vprašanje so posredno posegli tudi Amerikanci. Do zdaj so dajali del dobroimetij, ki so nastala na podlagi ameriških daril Avstriji, na razpolago državnemu fondu za zidanje stanovanjskih hiš. Tokrat pa so dobile hipotečne banke ta denar, da dodajo zraven nekaj, (in sicer polovico) svojega ter vse potem posodijo privatnikom, ki imajo parcelo in hočejo zidati hišo. S tem so Amerikanci očitno podprli privatno iniciativo v stanovanjskem vprašanju proti socialistični tezi o zidavi stanovanjskih hiš — le iz državnega denarja. Po tej socialistični tezi seveda posamezniki ne morejo postati lastniki stanovanja, ker le-ta ostanejo v javni posesti. Istočasno so zastopniki vlade in raznih denarnih zavodov podpisali prošli teden
posojilo
za 800 milijonov šilingov, ki ga bo dobil fond za poravnavo vojne škode pri poslopjih. Mislijo, da bo tako mogoče vse še ostale škode popraviti najkasneje v dveh letih.
Tako je videti, — saj bo dobil tudi fond za splošno (pospešitev zidave stanovanjskih hiš, kot smo že pisali, nova sredstva, — da bo stavbarstvo vsepovsod zacvetelo. Nekateri seveda napovedujejo krizo po največji konjukturi, po kakih petih letih.
Rentnerji,
ki mislijo, da bodo po novi ureditvi dobili višjo rento (pisali smo že, da bodo to le redki), ipovišice še ne dobijo avgusta. Socialno ministrstvo je (povedalo, da je s tem treba računati v najboljšem slučaju šele oktobra, ker je treba napraviti vse račune na novo.
Deželni zbor
so sklicali, da se bo bavil s poročilom naj-višj.e revizijske ustanove za državno upravo in upravo podržavljenih podjetij (Rech-nungshof), ki se tiče koroške KELAG. Gre menda za precejšnje vsote denarja, ki ga je KELAG po nepotrebnem potrošila predvsem pri zidavi elektrarne Kamering. Pravijo, da bodo leteli menda očitki sem in tja, da pa sta se merodajni stranki OeVP in SPOe že sporazumeli in bo vse le bolj igra za javnost.
Posebno začudili so se vsi, ko se je zvedelo, da gre avstrijski
minister v Moskvo.
Na povabilo se bo udeležil kmetijske razstave, ki jo bodo v Moskvi odprli 1. avgusta, kmetijski minister Thoma. To je prvi obisk avstrijskega uradujočega ministra v Sovjetski zvezi. Socialisti, ki so morali seveda kot člani vlade tak obisk ministrskega kolega tudi potrditi, da se sploh lahko vrši, se v posebnem poročilu svoje novinarske službe nekako — prav čutiti je, kako jim j,e nerodno, — opravičujejo. Pravijo, da obisk nič ne pomeni in da gredo v Moskvo merodajne osebe tudi iz drugih zapadnih dežel, ter da j.e vsa zadeva le strokovno-informa-tivnega značaja.
Delo in življenje
Nek bogat trgovec je dal vklesati v svoj nagrobni spomenik sledeče stavke:
„Ne pozabi nikoli, da je delo ena glav nih nalog našega življenja.
Čas je denar. Tudi minute ne potrati zastonj, o vsaki vodi račun.
Uližnjim napravi vse to, kar želiš, da bi oni tebi storili.
Kar moreš danes storiti, ne odlašaj na jutri.
Kar lahko sam narediš, ne nalagaj drugim.
Ne želi, kar je tuje.
Tudi na malenkosti polagaj vedno važnost.
Ne govori vnaprej o tem, česar še nisi storil.
Strog red naj vlada pri vsakem tvojem delu.
Stori čim več dobrega v življenju.
Ne pritrguj sebi, kar je za življenje potrebno, vendar živi skromno in varčno.
Do zadnjega dneva svojega življenja pridno delaj.”
Kaj naj še k tem lepim mislim — življenjskim smernicam trgovca dodam? Prav nič, le eno veliko željo imam, da bi si vsak mlad koroški Slovenec, vsaka mlada koroška Slovenka globoko vtisnila te stavke v spomin, jih zato večkrat prebrala, da bi ju vsak dan vzpodbujali k življenju po njih.
Draga koroška slovenska mladina, če boš pridno delala in ne lenuharila, storila kar največ dobrega zase, za svoje domače in bližnje, za svojo domovino in rod, ter ne želela tujega, sme naš narod z vso gotovostjo upati na lepšo bodočnost, ki bo tudi tebi sami prinesla srečno življenje.
-2zz mladino
in prosveto
SPOŠTOVANI Q. MAVSER!
VABILO
Katoliško prosvetno društvo iz Globasnice ponovi v nedeljo, dne 1. avgusta, ob pol 3. uri popoldne v Farnem domu v Šmar-jeti v Rožu 4 dejansko igro „STARI ILI-JA.” Nastopil bo tudi globaški mešani pevski zbor.
Vsi od blizu in daleč iskreno vabljeni!
ALI ŽE VESTE ...
... da je v Indiji v rabi in veljavi 30 različnih koledarjev. Zaradi tega vlada velika zmešnjava, ker se ponekod v enem mestu na raznih koncih ravnajo po treh ali štirih različnih datumih. Uporabljajo koledarje eni po luninem štetju, drugi po sončnem in spet tretji po kombinaciji obeh. Vlada sedaj namerava postaviti en sam koledar za vso Indijo in ga bo poimenovala po Gan-dhiju.
Pa še raje bi rekla, dragi sobrat po veri in narodni Danes, na dan Sv. Trojice, ko sem prebrala Vaš članek v ».Tedniku — sonce sije tako lepo toplo. Po trudapolnem delu se vležem po južini, da se nekoliko spočijem za prihodnji teden, ko me čaka zopet ogromno dela, ker je pač zelo hudo za delavne moči. Vse beži v mesto. Zakaj vendar, se včasih sprašujem, ko je vendar na deželi toliko lepote. Bojijo se dela na polju, pa je vendar tako lepo in prijetno. Oh, kako lepo je ob zgodnjih jutranjih urah, ko sonce vzhaja... Na polju kopljem kar sama, sonce pripeka, pa nič zato, zemlja se ga veseli, posebno po dežju ga potrebuje. Kako je lepo, kadar grem po našem polju, kako čist zrak, vedno lepše se mi zdijo naše Karavanke. Ne morem se jih nagledati, čeprav jih gledam že nad 60 let. In pogled na Rož, na blestečo Dravol Ko stopim na grič nad našim poljem in gledam vso to krasoto — pa hvalim Vsemogočnega, ki je vse to naredil, tedaj mi je toplo pri duši in si zraven mislim, kako bi bilo lepo na svetu, če bi se ljudje med seboj ljubili...
Iz vsega Vašega pisma je razvidno, kako ste navezani na našo lepo Koroško, na naše lepe slovenske kraje. Oj, dom in domovina draga, saj res nikjer ni tako lepo...
Vi veste, da je zdaj, okopavanje sirka, pa žal ni zadosti ljudi, da bi okopavali. Kako je včasih hudo. Pa človek, ki je navezan na svojo zemljo, jo ljubi, dela z veseljem in si briše potno čelo. — Nič zato, samo, da bi pridelal vsakdanji kruh za svoje, če je dobra volja, gre vse, dan za dnem.
Ravnokar smo končali prvo košnjo. Tre-
ba je bilo vstajati ob 3. uri zjutraj, vzeti koso na ramo in iti na travnik. Letos nas je dež precej zadržal pri sušenju. Druge vir dimo, kako posedajo po sencah, podporo imajo, saj jim ni treba delati pravijo, mož dobro zasluži, za otroke dobijo doklade itd. Ampak, kam bo vse to privedlo...? Nam v mladosti seve ni šlo tako dobro, marsikateri trd oreh smo morali streti v življenju, poleg tega pa smo doživeli dve svetovni vojni, ena hujša od druge; kje je vse to trpljenje, ki smo ga prenašali za obstoj našega naroda?
In Vi ste v tujini, tako daleč. Tudi Vi ste okopavali sirk, tudi Vi ste gonili kramp in lopato. Zboljšalo se je Vam življenjsko stanje, a srce Vam želi domov, na Koroško nazaj,, v lepe kraje, ki ste jih prehodili, med znance in prijatelje ...
Upam, da mi, gospod Mauser, ne boste zamerili, da se Vam upa pisati čisto preprosta kmetica in neizobražena, vendar sva po veri in narodu brata.
Če boste pa še kdajkoli hodili po Koroški, v Rožu, tedaj pa poglejte na „Hure” preko št. Jakoba, tam je moj ljubi, dragi dom.
Tu gor na Otožu je ljubi moj dom, iz njega podala se nikdar ne bom.
Tako sem zapisala, ko sem bila dekle v najlepšem cvetju. Pa j,e prišlo res tako, da sem tu ostala.
Pošiljam Vam kakor tudi vsem Vašim mnogo pozdravov stara izmučena mamica
T. Hauptmannova
Misijonarju se lahko
Misijonarju se res lahko vse pripeti... Tako se je moral nekje na Filipinih — če verjamete ali ne — oče John Meany boriti z opicami, ki so ga obmetavale s pomarančami.
Zelo vroč dan je bil, ko je oče John ves
potan in zmučen prišel na svoji običajni
mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiMiimimiimiiiiiiiiiiHijiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ DIJAŠKEGA ŽIVLJENJA:
ZA ŠOLSKI CITAT
Umrl jc učenjak, slaven paleograf, ki je bil zelo ničemurcn; menil jc, da bolje pozna srednjeveško pisavo, nego menihi, ki so jo pisali. V knjižnici ga je zadela kap. Zgrudil se je umirajoč svojemu naj-Ijubšemu in najmarljivcjšcmu učencu v roke in šepetal: „Bodi me vreden. Išči v arhivu. Našel boš najboljše, kar je kdaj zapisala človeška roka.” Pa-leografa so pokopali, njegov duševni dedič pa se je zaprl v arhiv in je začel iskati s pieteto hvaležnega človeka in s strastjo mladega učenjaka. Bil je mlad, lep in zdrav. Toda žrtvoval je plemenitemu smotru pomlad in cvetje in veselje svoje mlade krvi. In čim vneleje je iskal in listal za neznanim, predragocenim, tem večje je bilo njegovo ko-prnenje. Našel je kup nove, neobjavljene tvarine in jo odstopal manj marljivim tovarišem, da so si ime proslavili in želi visoka odlikovanja in sijajne službe. Videl je, da mu niso niti prehvaležni, da celo majejo z glavami. Ob teh prilikah se mu jc vnemala zanosno dobra volja in je mislil: privoščim jim srečo, kaj prijazni gospodje so. Ampak, prišel bo čas, ko bodo vsa njihova dela izginila pred veličino mojega odkritja.” In jc iskal od dne do dne strastncjc dokument dokumentov in ni mu bilo žiil življenja, ki mu jc potekalo v iskanju za listino, vredno ne enega, nego deset življenj. Že je iskal s strastjo, s strastjo blaznega strahu, da ne najde. In tedaj je našel. Našel je zganjen pergament in na pergamentu je bil pisan kaligrafično v kur-zivi dvanajstega stoletja distihon iz Ovida:
„Donec eris felix, multas numerabis amicos, tempera si fuerint nubila, solus eris!”
(Ko boš srečen, boš imel veliko prijateljev, v nesreči pa boš sam ostal), ali kakor pravi Gregorčič: Prijatelj” senci tvoji je enak, ki zvesto za teboj se vije, dokler ti sreče sonce sije; a ko se pripodi oblak,	<
ko sonce ti zagrne mrak, se tudi „senca” tvoja skrije!
On pa je prepoznal v pisavi roko svojega starega učitelja. Omahnil je proti oknu in čital vedno znova. In nato je dvignil oči in jc videl skozi okno velik in sijajen pomladni dan. In je videl vesele in mlade ljudi, dečke in deklice in male, zdrave do-
jenčke v gibkih vozičkih in na prsih košatih, krepkih dojilj. In je videl šetati se mlade pare, slišal je tajnostne besede, šepetane v uho, govorjene v srce. Videl je stoteri ogenj mladih oči, videl je ponosno pozo moža in filistrozno eleganco gospe v sijajni toaleti. In je slišal šum tisočerega veselja in klic življenja, brezkončen spev... In si je segel v glavo in je videl, da je plešcc. In je vzkliknil o-bupno:
„Ničcmumik! Za en šolski citat sem žrtvoval življenje!”
In je šel in se je obesil.
NA POČITNICE!
Šolska vrata so se zaprla in študentje smo se podali na počitnice. Mestni trušč bo o-stal, mi pa bomo šli na deželo, na polje, v vasi.
Dolgo si že nisem želel tako počitka kot letos. Počitka v naravi. Ne vem, ali sem u-trujen tako, ali žejen lepote. Vem samo, da bom počitnice preživel v svežem zraku, med rožami, nekaj, dni v planinah in potem med ljudmi v vasi.
Rad ‘bi povabil na deželo vse prijatelje in znance. Ljudje bodo gledali slovenske dijake. Mislim, da ne bodo razočarani nad nami. Potovali bomo kot dobri ljudje. V vasi, kjer vlada morda zavist in sovraštvo, bomo prinesli evangelij ljubezni. Poznali bomo samo prijateljstvo, dobroto, pravico in resnico. Tako nas bodo veseli in bomo izpolnili svojo dolžnost.
Levstik, Trdina in še toliko drugih je potovalo po deželi z beležnico v roki. Vedno bolj spoznavam, da je v našem ljudstvu res mnogo duhovnih zakladov. Zato se bom tudi jaz vrnil v jeseni s polno beležnico zapiskov o naših ljudskih navadah in običajih, rekih in pregovorih.
Lepe počitnice želim vsem; tudi profesorjem, čeprav so bili nekateri skopi z dobrimi ocenami. A vendar so nam v enem letu odkrili toliko novega. Doživeli smo mnogo prelepih ur v tem šolskem letu. Na veselo svidenje v jeseni in mnogo veselih in zdravih počitniških dni!	N. K.
marsikaj pripeti . . .
poti od misijonske postaje do malega je-zerca v senci. Da bi se shladil in spočil, je stopil v vodo in zaplaval. Tedaj pa se je začelo pravo bombardiranje iz vseh vej. Kdo ve, zakaj se je opičji zbor odločil za bombardiranje. Dejstvo je, da ga je na desetine opic obmetavalo z zrelimi pomarančami. Čeprav oče John telesno ni ravno slabič, se je vendar moral umakniti in — opice so seveda zmagale.
MARSIKDO ŠE NE VE ...
... da so novejši zgodovinarji poimenovali posamezna stoletja krščanske dobe takole: 1. stoletje — stoletje odrešenja; drugo *- stoletje svetnikov; tretje — stoletje mučencev; četrto — stoletje cerkvenih očetov; peto — stoletje severnih barbarov; šesto — stoletje prava; sedmo — stoletje mo-hamedanstva; osmo — stoletje Saracenov; deveto — stoletje Normanov; deseto — stoletje nevednosti; enajsto — stoletje križarskih vojska; dvanajsto — stoletje verskih redov; trinajsto — stoletje Turkov; štirinajsto — stoletje topništva; petnajsto — stoletje prenovitve; šestnajsto — stoletje umetnosti; sedemnajsto — stoletje mornarice; osemnajsto — stoletje prebujenja narodov; devetnajsto — stoletje svetlobe in dvajseto — stoletje letalstva in atoma.
rDekle z biseri
Ali si morda brala knjigo o dekletu z biseri. Ne bom Ti opisovala te knjige, ampak posvetila nekaj besed Tebi, ki naj bi bila tudi „Dekle z biseri.” Čudno se Ti morda zdi, pa je res, pač pa so to drugi biseri, ki naj bi krasili Tebe, slov. dekle.
Prav nam dekletom je Bog položil v naročje največji biser, in ta je ljubezen — materinstvo. Velika, lepa, a težka in sveta dolžnost je to. Usoda našega bodočega rodu je v naših rokah. Ali ni to naša največja in naj lepša naloga, ohraniti naš Korotan Slovencem, ki tu gospodarijo že stoletja. Srce bi nam zakrvavelo, ako bi morali v poznejših letih gledati, kako se tujec šopiri po naših domovih, kako se namesto lepe slovenske pesmi razlega tod glas, ki je nam več ali manj tuj. Zato dekleta, glejmo, da o-hranimo naš lepi Korotan. Saj je tako lepa naša zemlja! Pesniki in pisatelji, naši veliki geniji jo opisujejo. Tudi jaz bi zapela z njimi, ako bi mi bilo dano. Pela bi o njeni krasoti, o njenih ponosnih gorah, ki jo čuvajo; o šumečih gozdovih in poljih. Ako se ponoči zazrem v tvoje zvezdnato nebo, Korotan, se mi zdi, da zrem svetišče. Želim, da bi tudi Ti dekle, ki greš preko vsega tega, spoznala ta veliki dar, ki Ti ga je Bog podaril v Tvojo lepo domovino.
Marsikatera misli: mladost se naj izživi! To pa ni prav. Ravno v mladosti delajmo, se pridno učimo in sejmo dobro seme, da bomo v poznejših letih lahko s ponosom gledale na naše sadove. Posebno one, ki so v tujini, navdajajo razne skrbi. Ideali, ki si jih vzela od doma za na pot, naj Ti bodo v tujini vzor; zavest, da si Slovenka, naj v tujini ne zamre, le tako boš tudi sama našla svojo srečo.
Morda si kdaj v življenju doživela razočaranje, pa celo tam, kjer bi pričakovala najboljše razumevanje. Tvoje nad e »so zbežale, tvoj ideal ubit, tvoje dekliške sanje so se razblinile, ne moreš se dvigniti! Ali boš morda zaradi tega pustila vse in dejala: ».Zakopala se bom v tujino.” Več kot sreča posameznika je vredna usoda Tvojega naroda. V tujini Ti prav lahko razbijejo Tvoje lepe nazore in ideale, ki jih boš še rabila ob urah, ko bo morda okoli Tebe postalo temno in se boš počutila osamljeno in Te bodo navdajale razne skrbi, katere bo treba prekoračiti, bodisi družinske, zasebne ali kakršnekoli.
Največja naša naloga je, draga dekleta, da obvarujemo naš narod sužnosti. Gledati moramo, da bo ostal vedno v pomladanskem cvetju. Ako bomo dovolj močne, nas ne bodo strli. Pokazati moramo svetu, da smo, da živimo in delamo, potem bomo tudi ostali, ne samo ostali, močnejši bomo postali. Ne samo to, kar je naša dolžnost, kar je v naših močeh, to moramo storiti. Dekleta, trdni biseri našega naroda, njegov up in njegova moč smo. Vzgojimo naš bodoči rod v pravem duhu. Kakršna mladina, taka je bodočnost — pravi pregovor. V mladini je moč naroda in ta mladina bo v naših rokah. Glejmo, da bo naš narod prišel skozi sedanjo temno, viharno noč zopet v sončen dan, da mu bo zasijala zopet zarja vstajenja in ne bo v tej noči zgrešil prave poti.
Dekleta, Bog nas ni zato ustvaril, da same sebi služimo, ampak zato, da njemu in svojemu rodu nekaj damo, in sicer damo vse kar je v naših močeh. Zato hodimo pravo .pot — pot poštenega in vernega slovenskega dekleta in naše geslo naj bo:
„ V trudu in znoju polnem radosti, domu gradimo slavo in čast!” Pozdravljam vse absolventke gosp. šol
Rezika H.
+ France Kremžar
Dne 26. junija je po težkem trpljenju umrl v Buenos Airesu v Argentini g. France Kremžar, bivši narodni poslanec, dolgoletni urednik ..Slovenca” in ..Domoljuba” v Ljubljani. Lani decembra je še zdrav in krepak praznoval 70-letnico.
Rojen je bil 4. decembra 1883 v Cerovici pri Litiji. Kot akademik na Dunaju je prišel v stik z dr. Korošcem in se izoblikoval v resnega in zmožnega politika in javnega delavca. Dolga leta je deloval na Goriškem in urejeval „Gorico”, »Primorski glas” in »Novi čas”. V Ljubljani je bil v uredništvu »Slovenca”, od leta 1943 je urejeval »Domoljuba”. Po vojni je živel v Avstriji in Italiji, leta 1949 se je izselil v Argentino.
S Kremžarjem lega v grob eden najboljših Slovencev, ki je vestno izpolnjeval dolžnosti do sebe, bližnjega, naroda in Boga. Vsi, ki so ga bili poznali, so ga nadvse spoštovali. Sam do sebe je bil asketsko strog,
skromen in m uče n iško potrpežljiv, do drugih vedno prijazen, odkrit in dober, kristalen značaj in vedno neumorno delaven: še do bolezni je neprestano predaval, pisal in sodeloval pri vsakem socialnem, verskem ali narodnem delu. Vera mu je bila v zasebnem in javnem življenju nekaj nedotakljivega in nadvse vzvišenega. Njegovo versko življenje je bilo tako iskreno in prepričljivo, da je vsakega osvojilo.
V duhu vere je junaško prenašal tragične izgube v družini; sina Marjana, idealnega, junaškega in požrtvovalnega duhovnika so na njegovih misijonskih in dobrodelnih potih med slovenskimi pregnanci v Srbiji ubili partizani, drugega sina Franceta so isti zažgali v Grahovem.
Ljubezen do naroda ga je gnala, da se je za narodno delo ves žrtvoval in za svobodo naroda dal tudi najdražje. Naj se spočije po preobilnem delu v Bogu, ki mu je bil vsebina življenja in je sedaj njegovo plačilo.
Koroški sejem v Celovcu je pred vrati
Našim gospodinjam
Mati, nosiš sonce v očeh in srcu?
Čas največjega dela je sedaj na deželi. Kako izmučena se mati-gospoclinja Vlezeš vsak večer v posteljo! Včasih je morda tvoje telo celo taKo utrujeno, da ne moreš dobro zaspati še tistih nekaj uric, ki ti je tako pičlo odmerjenih za počitek, čez dan te veuno čaka toliko dela, ua dostikrat ne veš, kaj bi najprej prijela v roke. Saj je vse vazno in vse se mudi. Skuhati moraš, pospraviti, oprati, zašiti, polje te kliče.
in koliko časa ti vzame tvoj mali drobiž — tvoji otroci? Komaj te čakajo opoldne in zvečer, da se vrneš s polja, saj se morajo revčki dostikrat doma kar po svoje sami 'zabavati. Ali jim prineseš tedaj kljub utrujenosti sonca — sonca v očeh in srcu?
O mati, vzgojiteljica, nosi sonce v srcu in v očeh vedno! Zaradi otrok poizkušaj, da ohraniš v sebi enakomerno, prijazno, veselo razpoloženje; bodi podobna soncu, ki vsako jutro na novo vstaja in sije in deli brez besede gorkoto dobrim in hudobnim, pravičnim in krivičnim.
Žena, ki je živela v najtežjih razmerah — vsak dan je morala biti zaradi zaslužka ves dan daleč od doma; zaradi moža, ki je bil vdan pijančevanju je strašno trpela — pripoveduje iz lastne izkušnje:
„Matere, ne prihajajte nikoli z mračnim obrazom domov; mislite, kako so se ubogi otroci ves dan veselili materinega prihoda, zaradi njih se obvladajte in zatrite v sebi trudnost, skrbi, srd in jezo. Pokažite jim,
da se tudi ve veselite, da jih imate. Dvignite jih v naročje; pustite jim, da pripovedujejo vse, kar so počeli čez dan, vse dobro, in vse slabo, da jilr morete poučiti in pokarati in da ohranijo zaupanje do vas. Napor, da se obvladujem zaradi otrok, me je pogosto obvaroval obupa in tako smo včasih 'kljub najhujšim časom preživeli najlepše ure med sabo.”
Vsi ti otroci so lepo dozoreli in vedno ljubili svojo mater.
Še nekaj iz življenja. Mati sedi v težkih Skrbeh z mračnim obrazom v sobi. Štiriletni sinček pride k njej in ji pravi: ,,Mamica, danes je tako temno!” — „Oh, kaj, neumni otrok! Saj sije sonce tako lepo, le stopi k oknu in poglej!” — Medtem, ko otrok steče k oknu, se mati zave in napravi prijazen obraz. Sinček priteče nazaj, nasloni se z ročicami ob materino naročje, jo gleda in opazuje ter reče zadovoljno; „Da, sedaj je pa prav svetlo.”
Mati, ne pozabi, da si sonce v življenju svojega otroka, in to sonce uživa otrok, v tem soncu živi in se greje, ko tebe že zdavnaj ni več. Pa morda porečeš: „Da, če bi zmogla! Zahteva je prevelika, pretežka!” Prav imaš, tega v resnici ne zmoreš sama. Toda stopi v sonce ljubezni božje in ogrela se boš. Preden se zjutraj odpraviš na svoje delo ali med svojce, poišči živo zvezo z živim Bogom — virom večne ljubezni — od tu boš črpala sonce ljubezni in ga posredovala svojim.
Dne 5. avgusta 1954 se bodo vrata slovesno odprla. Razstavni prostor obsega 100 tisoč kvadratnih metrov, 25 velikih dvoran in veliko razstavnega prostora je na razpolago. Sejem bo imel mednaroden značaj, saj bodo razstavljale: Italija, Trst, Zapad-na Nemčija, Jugoslavija in Avstrija. Sejem bo imel poseben pomen za lesno industrijo in poleg razstavljalcev, ki bodo pokazali, kaj so napravili na polju industrije in poljedelstva, bo letos velike vrednosti strokovna razstava strojev in orodja za obdelovanje lesa.
Letos se bo Koroški sejem mogel postaviti z vrsto posebnih prireditev.
Del razstave bo posvečen surovemu lesu. Ta odsek je prevzelo Zvezno ministrstvo za trgovino im obnovo ob sodelovanju z Zvezno trgovsko zbornico in Koroškim institutom za pospeševanje gospodarstva. — Posebni oddelek bo predstavljala tudi razstava za razne vrste lesa, katero je prevzela Koroška trgovska zbornica ob sodelovanju z Deželnim svetom za gozdno gospodarstvo. — Zborovala bo Zveza industrij za obdelovanje lesa.
S KOLESI
V NARAVO Kolesa raznih tipov pod ugodnimi plačilnimi pogoji — tudi na obroke pri
NIEMIEZ & RIEPL
popravljalnica in nadomestni deli
VELIKOVEC - VOLKERMAftKT
Posebnosti sejma bodo tudi razstave o transportiranju v poljedelskem gospodarstvu, o izvozu koroškega industrijstva, oddelek za nove iznajdbe itd.
Treba je pripomniti, da imajo obiskovalci Koroškega sejma 25% popust na vožnjah po zveznih železnicah in poštnih avtobusnih progah po Koroški in Vzhodni Tirolski na ta način, da plačajo za povratno vožnjo samo polovico vozne cene. Poštna in telegrafska direkcija Koroške bo imela na razstavnem prostoru poseben poštni u-rad s posebnim poštnim žigom.
Zvezno ministrstvo za trgovino in obnovo je Koroškemu sejmu priznald pravico prednosti. Tistim, ki delujejo na področju patentov je Obrtniška zbornica Koroške zagotovila brezplačno posvetovanje v njihovem poklicu. Avstrijski trgovski zastopni-
CENE ZA GOVEJO ŽIVINO IN PRAŠIČE
Na glavnem sejmu za govedo, 12. julija na Dunaju, so prodajali govejo živino po sledečih cenah:
vole	8.50	do	11.30	(največ	do	11.90),
bike	9.30	do	11.70	(največ	do	12.— ),
krave	7.90	do	9.50	(največ	do	10.30),
teličke	8.80	do	11.50	(največ	do	11.90)
in živino za klobase: krave 6.50 do 8.40, vole in teličke 8.20 do 9.— šilingov za kilogram žive teže.
Na glavnem sejmu, dne 13. julija, pa so prodajali prašiče po teh cenah: prvovrstne in drugovrstne, največ* 14.—, tretjevrstne ....	13.80 do 14.— ,
plemenjake ....	13.— do 13.50
in rezane merjasce .	.	12.— do 12.80
šilingov za kg žive teže.
KMETIJSTVO NA ČEŠKEM
Najnovejša poročila o kmetijstvu v češkoslovaški kalejo, da se je po uvedbi nove liberalnejše kmetijske politike položaj namesto izboljšal še nadalje poslabšal. Novo politiko so vpeljali z objavo novih načel, novih ukrepov, stvarno je bilo pa napravljeno le malo novega. Ta vtis je tudi potrdil češki ministrski predsednik v svojem govoru.
Ničesar še ni bilo storjenega za povečanje dobav umetnih gnojil in strojev in tudi ne za zagotovitev zadostnih dobav krme. Pridelek mleka je v januarju nadalje padel.
še bolj značilna kot govor premierja je statistična zmeda, ki vlada v centralnih uradih kot je to razvidno iz raznih člankov v statističnih revijah in tudi sploh iz časopisnih člankov. Nasprotujoči si podatki o žetvi in produkciji živine dokazujejo, da so načrtovalci izgubili kontrolo nad temelji kmetijskega gospodarstva. Na dnevnem redu so na primer zlasti pritožbe zaradi »izgube poljedelske zemlje” in negotovosti o tem, kako je zdaj večina površine stvarno obdelana.
ki iz Frankfurta am Main in Beograda bodo na Koroškem sejmu vsak dan na razpolago vsem tvrdkam, 'ki se zanimajo za trgovski promet z Zapadno Nemčijo in Jugoslavijo.
V teh kratkih obrisih j,e približno priba zana slika glavnih značilnosti letošnjega Koroškega sejma, slika o velikem obsegu in zanimanju, ki vlada zanj doma in v inozemstvu. Priznanje, katerega si je Koroški sejem že pridobil, prihaja do izraza tudi v dejstvu, da so mu zagotovila podporo vsa merodajna mesta in stanovske organizacije.
Gospodarski pomen koroškega sejma leži predvsem v tem, da goji s sosedoma Italijo in Jugoslavijo željo po čim večji izmenjavi blaga. Pomen Koroškega sejma je razvide-ti tudi iz dejstva, da ga bo zvezni kancler ing. Raab tudi letos o tvoril. K otvoritvi so se jjrijavila tudi zastopstva iz Italije, Jugoslavije in Trsta, zastopniki gospodarskega oddelenja ameriškega glavnega stana v Niirnbergu, avstrijski trgovinski zastopniki v Frankfurtu am Main in Beogradu in še mnogi poznani delegatje vseh vrst gospodarstva iz tu- in inozemstva.
Vodstvo Koroškega sejma je v svojih dol-gomesečnih predpripravah polnih odgovornosti vse storilo, da bi zagotovilo priredi tvi uspeh, številne tvrdke iz Koroške, o-stale Avstrije in inozemstva bodo še močneje zastopane in to s svojimi najnovejšimi proizvodi. Brž, ko se bodo vrata sejma odprla, je pričakovati posetnike od blizu in daleč in iz vseh stanov. Sleherni, naj bo obrtnik ali industrijalec, vsak trgovec, kmet ali gospodinja, vsi bodo našli mnogo novega in zanimivega ter se spoznali z napredki v vseh področjih gospodarstva.
Sejmska loterija vrednot bo nudila kot prvi dobitek osebni ayto (Steyr-Fiat) v vrednosti S. 44.000.— in še 1.500 drugih dobitkov, 'kar bo gotovo pripomoglo k še številnejšemu obisku sejma. Veliki zabaviščni prostor bo prav tako doprinesel k uspehu.
URADNE URE NA KOROŠKEM SEJMU
Tiskovni urad Koroškega sejma sporoča: Kot javlja Koroška trgovska zbornica, bosta ob otvoritvi letošnjega Koroškega sejma prisotna delegata za trgovino ing. Ludwig R i e d 1 iz Frankfurta am Main in dr. Nor-bert K r a u s iz Beograda.
S prostimi razgovori bosta oba pooblaščenca na razpolago tvrdkam, ki se zani majo za trgovinski promet z Jugoslavijo in N emčijo.
TRI MILIJONE OSEBNIH AVTOMOBILOV v 6 MESECIH
Avtomobilski trgovski list sporoča, da je proizvodnja osebnih avtomobilov v Združenih državah v prvih 6 mesecih 1954 dosegla 3 milijone voz. V istem času so izdelali 559.287 tovornih avtomobilov.
| S Išii.n VI \ciliri
ZEMLJA IN LJUDJE
* hi « o
(76. nadaljevanje)
Ne nasmehneta se mu, ne podasta mu roke. Kakor okamenela stojita z odkrito glavo, roke jima vise ob telesu kakor v pozoru. »Pokažite mojemu gostu drevesnico,” veli knez in šele sedaj, sta spet oživela. »Prva tu so pritlična drevesa in špalirke,” je začel sadjar. Ob pogledu nanje se je Cim-buri srce krčilo od žalosti. Opazil je nizka drevesca, kakor da so na križ razpeta, vejice so jim razpete kot roke in trdno privezane na late.
»Revice,” je vzdihnil kmet, »čemu vas tako mučijo in trapijo — in vendar, kako le po sadje imate.” Sadjar se je nasmehnil in dejal, da so to drevesa za zid in za špalir ob stezah, cestah, da ne delajo napotja. »Ostala tu so polpritlična.” Ta so Cimburi že bolj ugajala. Bila so lepa drevesa in pripravna, da jih lahko brez lestve obrežeš, pobereš gosenice in očediš. Toda kljub vsemu so najlepša le visokostebelna drevesa, »To je oddelek jablan,” naznani vrtnar in razlaga, »v tej vrsti so novinke, Bismarko-ve jablane, v drugi francoske renete, tam v oni grabštanjske, za njimi car Aleksander.”
Cimbura že spet ne posluša in hiti k hruškam.
Kub
MLEČNE JEDI
Mlečni riž. — V 114 do 2 1 vrelega mleka zakuhaj 14 1 riža, počasi naj vre 1 do 114 ure. Potem ga osoli, dobro zmešaj, stresi v skledo, potresi s Sladkorjem in cimetom ter daj na mizo. Hitreje bo riž kuhan ako ga zakuhal v 14 1 vrele vode ter, ko je že gost, zalije! zli vrelega mleka. Pridaš lahko košček sladkorja. Riž mora biti mehak, a v celih zrnih.
Ali stresi riž v skledo, le malo ga pusti v loncu, temu primešaj sladkor in cimet ter ga naloži v obliki kolobarja ali zvezde na beli riž.
Ali potresi riž s strtim medenjakom ali čokolado.
Ali stresi riž v skledo, ga močno s sladkorjem potresi ter z razbeljeno lopatico rumeno zapeci. Namesto tega ga moreš zabeliti s scvrtim presnim maslom.
Mlečni zdrob. — V 2!4 1 vrelega mleka \suj med nenehnim mešanjem 14 1 pšeničnega zdroba. Ko si vse vsula, naj šc ti do 7 minut počasi vre, potem ga osoli s kavno žlico soli, dobro zmešaj, stresi v skledo ter daj na mizo. Lahko pridaš mleku ko.cck sladkorja ali potresi zdrob v skledi s sladkorjem ter ga zarumeni z razbeljeno lopatico.
Mlečni rezanci. — Zakuhaj v 214 1 vrelega
»VVurtenberške hruške, za njimi v vrsti hruška Napoleon, tu pa vrsta holandskih jn olnograških.” Cimbura se je znova za grni'1 v žalost, malomarno gleda na češnje in višnje, na slive in češplje, na breskve in marelice. Kar razveselil se jie, ko je zagledal ograjo in odprta vrata ob njej, za vrati pa njiivo graščinske detelje, ki je še sedaj ua jesen rdeče cvetela. Dišala je prijetno in v jesenskem soucu so se črni čmrlji sladkosnedno in brenče spreletavali po velikih rdečih cvetnih klaskih.
»To je detelja,” jo je pohvalil Cimbura, »in kakor vidim letošnja, mlada, ki se je kosa še ni dotaknila.”
»Pustili smo jo za seme, kupili smo ga na štajerskem,” je opomnil knez, »od semena je mnogo odvisno; zato imam pšenico iz Rusije od reke Dona, rž iz Zelandije, repo bernsdorfsko ali bavarsko. Zdaj vam bom pa pokazal nekaj posebnega — ozrite se okolil”
Cimbura je že od daleč slišal hropot, kakor da tod kje vozi vlak, toda ko je stopil na vzpetino in se ozrl na stran, je opazil čuden prizor — parne pluge.
»Pred mesecem sem jih dobil naravnost iz Anglije. Izvrstno delajo. Glejte, tri brazde režejo hkrati, četrt sežnja široke in globoke in stroj gre kakor v prazno.”
»Kaj pa to orjete?” je vprašal Cimbura, ko se je nagledal.
i n j a
mleka drobne rezanec, narejene iz pičlega V4 1 moke in jajca, vro naj 7 minut. Nato osoli s kavno žlico soli, premešaj, stresi v skledo in potresi s sladkorjem.
Enako lahko zakuhaš krpice ali široke rezance.
Otroški kuh. — Gladko sežvrkljaj v pol 1 mleka !4 1 moke ter vlivaj med nenehnim mešanjem v l!/2 1 vrelega mleka. Ko je že nekaj minut vrelo, pridaj košček sladkorja in kavno žlico soli.
Lahko ga potreseš z vanilijevim sladkorjem.
IN KAKO SPREJMEŠ GOSTA TI?
Znano amerikansko žurnafistko Elzo Maxwell je nekoč vprašala ena izmed prijateljic, kaj. je njena skrivnost, da ima hišo vedno polno obiskovalcev. Njen odgovor je bil preprost stavek, ki pa nam pove zlato resnico. Tole je odgovorila: »Zadostuje, da vsakega gosta sprejmem s prijaznim .Vendar enkrat!’, ko pa gost vstane za odhod, mu porečem ,Že?...’ To je vsa moja umetnosti”
Tepla beseda odpira vrat^ do slehernega srca. če dodamo temu še božjo zapoved ljubezni do bližnjega ter smo do bližnjega ljubeznivi zaradi nje, si pri tem tudi lahko marsikaj pridobimo za nebesa.
»Pašnike uničujem, preoral jih bom. Za živino bom pripravil pičo v hlevih, ovce bom opustil, z ovčjaka pa bom naredil skedenj.”
»Tu pa se motite, gospod knez. Ovca kot sveta žival prinaša gospodarstvu blagoslov. Celo Gospod Jezus jilr je rad imel in sam sebe imenoval jagnje božje. Na ovci je vse koristno — volna in meso, mleko in gnoj, kakor pri nobeni drugi živali.”
»Ne motim se, Cimbura,” se je nasmeh-ni'l knez. »Kakor vi govorite, tako se v gospodarstvu ne sme govoriti. Ravnati se moramo (po računih, ne po čustvih. Ovce rediti se ne splača, če se ne pasejo. Ker smo pa pašnike uničili, ali pa jih spremenili v travnike ali preorali in ker deteljišče in strnišče takoj po kosi tvi orjemo — tu ne trpimo ledin in prelogov — se ovce nimajo kje pasti, zato jih bom opustil. Abel je pasel, Kajn oral. Kajn je ubil Abela in na teh bratih vidite oba načina gospodarjenja in njegovo usodo. Naše gospodarstvo ne sme biti pastirsko, marveč poljedelsko, vi kmetje ne smete biti pastirji kakor Abel, ampak morate za Kajnom, biti morate poljedelci. Kajn bo v vas ubil Abela.”
»Ali naj opustim živinorejo?”
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
DVOR
V petek zvečer se je razlegalo po Dvoru petje moškega zbora, ki se je poslavljal od svoje pevke in naznanjal, da bo drugi dan poroka gospodične Katarine Vol in a pd. Rut jako v e iz Dvora in gospoda Gregorja Krištof pd. Ferlinovega. Mlaji in ovenčana vrata so govorili, da zapuščata v tej vasi dve osebi svoj samski stan in 'hočeta stopiti v zakonski stan. Po sedmi poti sta se pripeljala v soboto dopoldne v farno cerkev, da sta tukaj sprejela zakrament svetega zakona. Gospod župnik so se pri poročnem govoru zahvalili dolgoletni pevki za njeno požrtvovalnost, ko je hodila h pevskim vajam in pela v božjo čast več let v naši farni cerkvi. Moški zbor je pel med poročno mašo, pri kateri sta prejela poročenca poročni blagoslov. Tega daje Cerkev onim, ki prejmejo zakrament svetega zakona v zvezi s sveto mašo. Kratko izvencerkveno slavje je družilo v domači družabnosti svate na ženinovem domu, dokler ni Opetnikov avto odpeljal srečni zakonski par na postajo,
PARILNIKI, kolesa R a d i o-aparati naj-lepSih in najmodernejših izvedb, mlini, elektro-motorji in druge kmetijske in | gospodinjske stroje najceneje in pod u- I godnimi pogoji v za- I logi strojev
Johan Lbmiek
ŠT. LIPŠ, Post EBERNDORF
da nastopi svojo ženitovanjsko potovanje. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova! Katica naj pa še posebno ohrani svoj; sončni značaj tudi v zakonskem stanu! Na mnoga leta!
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Na obljubljeno postajo čakamo kar zastonj. Vedno nove obljube in vedno manj izgledov. Zato se je več ljudi odločilo, da se poskižijo drugih modernih prometnih sredstev. Šolo za vožnjo smo imeli. Vsak teden trikrat je bil avto z rumeno tablo „Fahr-schule Pogačnik” na cesti Pliberk — Šmihel. V Pliberku so bili kar veseli, ko je bilo konec te 'šole, saj so vse ulice bile prej neštetokrat prevožene. V četrtek, 8. 7., pa je pristopilo 43 učencev k izpitu, iz vseh vrst so bili: učitelji, inženirji, duhovniki, delavci, kmetje, obrtniki1, ena gospodična in štiri gospe, izpite so delali za vse vrste vozil, od malega motornega kolesa do težkega in najtežjega avtomobila s priklopnicami, ter za traktorje male in velike. Učenci so dobro Tešili svoje naloge, samo par jih bo moralo ponoviti izpit. To je bilo pač prvič, da so delali šolo za vožnjo z motornimi vozili v Šmihelu in prvič je dovolila oblast, da so delali izpit na licu mesta — na deželi. Vsem voznikom želimo srečno pot ter jim kličemo v slovo: „Počasi in ne s polnim plinom! Smrt preži za vsakim voglom!”
OBIRSKO
Dolgo se že nismo oglasili Obirčani v »,Našem tedniku”, zato bomo pa zdaj malo več napisali. Dogodilo se je med tem časom že marsikaj pri nas. V zakonski jarem smo vtaknili kar tri pare zaporedoma. Najprej se je porOčil Karničar Jože, ipd. Prelesnikov, s Smrtnikovo Marico. Kar kmalu za njim je stopil v zakonski jarem Karničar Nacej pd. Varh, s Pegrin Elizabeto.
In končno se je ojunačil mladi kmet, Smrtnik Florijan ipd. Vestričnik in stopil v zakonski stan s Karničar Cilko.
Vsem skupaj želimo veliko sreče in božjega blagoslova, da bi se prav dobro imeli v zakonskem življenju!
Prav posebno se zahvaljujejo sorodniki mladega Prelesnika za povabilo na „hoh-cet” in lepo |xjgostitev.
Pred kratkim smo imeli na Obirskem »žegnanje”, ki smo ga prav dobro opravili.
Se eno veselo novico vam moramo povedati. V podružnico sv. Lenarta bomo dobili dva nova zvonova. Čudno se nam zdi, da cerkveni odbor tako malo misli na to, da bi dobili tudi v farno cerkev nove zvonove. Dovolj je za danes, pa še drugič kaj.
Resnici in miru na ljubo
V našem kraju širijo gotovi ljudje vest, da sem dopis z Obirskega v 14. št. »Našega tednika”, / dne 8. aprila t. 1., napisal jaz. ^ napačni sodbi mi celo grozijo s tepežem.
Tega dopisa pa jaz nisem napisal in zato ne odgovarjam za njegovo vsebino.
Ročnik Ignacij, Obirsko.
(Resničnost gornje izjave potrjuje uredništvo lista.)
GLINJE
God sv. Ane obhajamo letos na Macni gori 26. julija (ponedeljek). Sv. maše bodo: ob pol 9. uri z ljudskim petjem brez pridige in ob 10. uri glavna sv. maša s skupnim petjem in slovensko pridigo. Od prve do druge sv. maše je tudi priložnost za sv. spoved. Naj, bo udeležba iz župnij tostran in onstran Drave in gorjanskih hribov velika, bogata na zdravi vernosti, molitvi in pokori. Kdor sprejme na Macni gori sv. obhajilo, sme zaradi dolge in težavne poti eno uro pred sv. mašo še piti mleko, kavo, ali čaj, le alkoholnih pijač ne. Macen naj bo naše rožanske Višarje, kamor pojdemo spokornega srca, da si izprosimo po sv. Ani in Žalostni Materi božji verske vztrajnosti in odločnosti na poti v višave vzglednega in požrtvovalnega verskega življenja. Macen nikakor ne sme postati kraj prepira, kraj nezmernosti in posvetnosti.
Fara Borovlje pa obhaja po svoje god sv. Ane na Macni gori šele v nedeljo, 1. avgusta, z eno božjo službo ob 9. uri z nemškim petjem in nemško pridigo. Upamo, da bo obojno praznovanje, 26. julija in 1. avgusta, na Macni res le v čast sv. Ani ter Materi božji.
DOLINA PRI POKRČAH
Vsem dolinskim romarjem sporočamo, da moramo shod, ki je bil oznanjen za 1. avgusta t. 1. zaradi nepredvidenih ovir preložiti na jesen, in sicer na drugi dolinski praznik, ki bo letos v nedeljo, 10. oktobra. Tudi napovedana tombola se bo vršila tedaj.
Župni urad v Pokrčah.
BOROVLJE
Borovlje so minuli teden iproslavile 75-letnico puškarske šole. Kraj sam slovi že desetletja po svoja puškarski obrti. Strokovne delavce za to Obrt pa je vzgajala puškarska šola. Delo boroveljskih puškarjev ali pilijjev je na višku, saj smo imeli v Borov-
POHISTVO V STAREM SLOGU — TAPECIRANO POHIŠTVO - DEKORACIJE
<VeLika izbira! - iZmerne eene!
P R A U S E
>lovec, Bahnhofstrasse 8, Fleischmarkt 9
Ijah pred vojno celo dobavitelje raznih kraljevih dvorov.
Proslave 75-letnice puškarske šole sta se udeležila tudi deželni glavar g. Wedenig in prosvetni minister g. dr. Kolb. Ob priliki proslave so učenci šole pokazali svoje znanje tudi na posebni razstavi.
ZAHOMC
V 84. letu svoje starosti je umrl v Ma-loščah pri svojem sinu župniku Korenov oče, g. Janez Milonik. Rajnega so prepeljali na njegov dom v Zahomcu in ga na bistriškem pokopališču položili k zadnjemu počitku.
Korenov oče je bil poseben strokovnjak v konjereji in v vsakem oziru napreden gospodar, ki ni gledal le svojih koristi in svojega napredka, marveč je bil napredek vse soseske njegova1 prva skrb. Že pred 40 leti je s svojim delom posredoval vsej zahom-ški vasi električno luč.
Korenov oče j-e bil steber tudi domače prosvete in vsega kulturnega delovanja. Tedaj, je bil Zahomec še trdnjava klenih značajev, ki so stali in držali tako neomajno in pri tem pa bili povsod po deželi znani in poznani tudi preko deželnih meja.
Hudo je zadelo pokojnega, ko je pred leti legel njegov sin naslednik na Korenovem domu v prerani grob. Zadnje dni pa je preživel pri svojem sinu župniku Lipu v Maloščah in tam tudi mirno v Gospodu zaspal.
Da bi se spočil v domači zemlji, da bi vse žalujoče tolažilo zaupanje v svidenje nad zvezdami!
LOGA VAS
Zopet smo stali ob odprtem grobu. Miha Šlajher se je poslovil iz naše srede. Njegovo delo in njegovo življenje je lep kos narodne zgodovine koroških Slovencev. Vseh svojih osemdeset let j,e stal na prvi fronti dela za družino in narod: doma kot podjetnik, v fari na prosvetnem polju in v deželi na gospodarskem polju kot revizor Slovenske zadružne zveze. V tej svoji lastnosti je povezaval in kontroliral slovenske posojilnice in hranilnice po deželi skoraj celih dvajset let. Kdor je videl pokojnega Šlaj-herja pri delu, ta je videl tudi vso njegovo vestnost in resnost, s katero se je mož delu posvečal.
Kakor vse druge prvake narodnega življenja na Koroškem, tako je tudi Šlajhar-jevega očeta zadel udarec za udarcem in končno še v času največje preizkušnje izgon iz lastnega doma in domovine. Tudi
on je moral s svojo ženo okusiti vso grenkobo tujine in tujega kruha. Vse te preizkušnja pa rajnega Slajherja niso strle. On je nosil do svoje smrti pokonci glavo v polni zavesti, da se je vse svoje življenje boril za pravico svojega naroda. Velikošte-vilna udeležba na pogrebu je dokazala, kako zelo smo vsi cenili Šlajherjevega očeta in vse njegovo življenjsko delo.
V	domačo zemljo smo ga položili ob prepevanju domačega pevskega zibom Poslovilne besede ob grobu pa je govoril dekan g. Kristo Košir, ožji šlajherjev rojak, ki je poudaril narodno zavednost in globoko vernost rajnega.
Vsem zaostalim naše prisrčno sožalje.
PODGORJE (Pranganje pri Kapelici)
V	nedeljo, dne 25. julija, bo ob 9. uri v Podgorjah pri Kapelici sv. maša in pranganje. Verniki iz sosednjih župnij, vabljeni!
NOVA MAŠA V SVEČAH
V	nedeljo, 18. julija t. L, se je vršila v Svečah velika slovesnost nove sv. maše. Le dve primiciji sta bili letos na Koroškem. Zato je razumljivo, da je naše verno ljudstvo uporabilo to redko priliko in je od daleč priromalo k prvi sveti daritvi preč. g. Franca Potočnik a.
Častiti novomašnik se je rodil 10. oktobra 1926 na Mačah v sveški fari kot edini sin vernih slovenskih staršev. Oče in mati sta si vse pritrgala, da sta mogla svojemu sinu plačati dolgoletni študij. Le kar j,e najpotrebnejša za življenje je ostalo od delavske očetove plače doma, vse drugo pa je šlo za sina, ki je po obisku ljudske šole na Bistrici vstopil najprej, v celovško gimnazijo. Med vojno je moral prekiniti svoj študij. Mogel ga je nadaljevati šele po letu 1946. Vstopil je kmalu v Liesereggu ma Zgornjem KorOškom v noviciat reda duhovnikov Srca Jezusovega. Bogoslovnim študijem se je posivečal na Dunaju in v Freiburgu ob Renu.
V nedeljo, 11. julija, je sprejel prečastiti v Solnogradu sv. mašniško posvečenje, pri katerem so bili navzoči tudi njegovi starši. 18. julija pa se je vršila v Svečah na prostem prva njegova sveta daritev.
Obširno poročilo o tej izredno lepi slovesnosti, ki je bila za celo faro veliko notranje doživetje bomo priobčili v prihodnji številki.
PODGRAD
Dne 23. junija se je zgodila v naši fari težka nesreča. Bil je ta dan zek> soparen, proti večeru so nebo zagrnili temni oblaki in komaj so začele podati prve kaplje dežja, je strela udarila v hlev pri Tonču v Goričah. Takoj j,e bilo vse poslopje v ognju. Hitri pomoči sosedov se je zahvaliti, da se ogenj, ni razširil na sosednja poslopja. Ton-ču pa je prav vse pogorelo, ostali so samo zidovi. Težko je tudi to, ker ni bil dosti zavarovan. A hvalevredno je, da nesrečo razumejo kmetje iz Podgrada in Medgorij
(Nadaljevanje na 6. strani)
■f- Pristovnik Jože Karničar
(Nadaljevanje z 2. strani)
zaspal v Gospodu v četrtek, 8. julija 1954, ob 5. uri zjutraj, oskrbljen z vsemi tolažili sv. vere, ki mu jih je podelil prav ta čas v Kortah pri Pristovniku na zdravljenju bivajoči preč. g. Arnulf Memmer.
Pristov Jože Karničar je bil prava gorjanska kmečka korenina, na zunaj včasih grčav in trde skorje, v srcu pa dober, pošten. Značilna je bila zanji verna pobožnost, vdanost Cerkvi in duhovniku. Vsakdanji skupni rožni venec je bil na Pristovi lepa navada. Kot gospodar je bil varčen, skromen, preudaren, družinsko čuteč; skupno s sestro sta gospodarila, skupno z vsemi posli so molili in jedli pri eni in isti mizi in skledi. Bil je dobrega srca; kdorkoli je prišel k njemu česa prosit, je prejel pomoč, bodisi da je dovolil posekati par smrek, bodisi da mu je pomagal z denarjem. Tudi Mohorjevi v Celovcu je pomagal zdaj, po vojni, da se je dvignila, z brezolbrestnim posojilom. Koliko dobrot njegovih se veže zlasti zadnje leto okoli predaje Pristovine! Rad je bral. Bil je Mohorjan. Posebno ljube so mu bile knjige duhovne vsebine in zlasti zadnja leta molitveniki. Na njegovi mizi so ležali pred njim stalno molitveniki, vsi tisti stari, ki so jih tako radi imeli tudi naše matere in očetje. Telesno sta ga trla starost in bolezen. Njegov duh pa je bil začuda svež in živahen, njegov spomin jasen do zadnjih dni. Po cele ure je lahko pripovedoval o Kortah in duhovnikih, ki so tam bivali, o Jezeru, o Obirski in sorodstvenih in gospo-darških razmerah raznih kmetij v davno
preteklih letih. Bil je živa kronika. Bil je vez iz starih časov v sedanjost. V spoštovanju do te korške tradicije se držimo v tem poročilu tudi v imenih starih, klenih oblik, kakršne slišimo v Kortah in so stare, krepke, lepe, slovenske: Pristov, ne Pristovnik, Jezero, pri Jezeru, ne Jezersko. Znak njegove duševne živahnosti je bila njegova, še zadnje dni izražena želja, da bi rad še živel toliko časa, da bi dogradili cesto prav do Pristova.
Jože je bil vnuk onega Pristova Mihaela Karničarja, ki j,e bil — kmalu bo tega 100 let — pobudnik in glavni nositelj zamisli cerkve v Kortah in ki jo je kljub raznim velikim oviram od strani oblasti, toda ob vnetem, navdušenem sodelovanju korških kmetov in vseh ostalih Korčanov postavil tako prostorno in lepo, da je vsak obiskovalec Kort iznenaden. To zapuščino svojih prednikov je rajni Pristov z vso ljubeznijo zvesto negoval. Bil je malodane celo svoje življenje Cerkvenik in cerkveni ključar korške cerkve. On je vedel za vso cerkveno obleko, perilo in sveče in zvonjenje in red božje službe in razna praznovanja. Naprava novih zvonov po prvi svetovni vojni in sedaj; spet po drugi, poprava cerkve in hiše za duhovnika v Kortah, to je bila njegova stalna skrb. Veliko je prispeval za ta namen. In z njim vred so vsi Kor-čani to svojo dragoceno tradicijo hranili in jo ohranjajo požrtvovalno še naprej.
Pristovina v Kortah je lepo posestvo. Toda nobeno imetje ni tako veliko, da bi se ne dalo zapraviti. V težavnih okoliščinah ga je prevzel in ga držal, zvesto držal on, neuki kmet. Neuk je bil, toda zdrava domača pamet, verska načela in nravnost so
kazali zanesljivo, pravo pot. Držal je Pri-stovino zvesto kot dedovino, jo vodil skozi težavna leta in čase. Najhujše je bilo za druge svetovne vojne, ko je bil pred njegovimi očmi razdejan Pristovški dom. Vztrajal je, krčevito se je držal rodne grude. Marsikdo bi bil vse skupaj; prodal in si ustvaril kak 'bolj udoben kotiček, on pa je vztrajal. In ne samo da je držal posestvo za svoja leta, skrbelo ga je zanj tudi za čase, ko bo počival že pri korški cerkvici. Skrbelo ga je, ali bo prišlo v prave, domače roke, ki ga bodo varovale kot sveto dediščino, tako kot jo je varoval on. Izbira pravega naslednika je bila s tega vidika težka. Težka je bila 'tudi zato, ker je imel mnogo sorodnikov, mnogim ali vsem ustreči je pa nemogoče. Odločiti se je moral in se je odločil tako, da lahko rečemo, kolikor le moremo človeško prav presojati, da je storil prav. Ko se je Pristovniku odvalila skrb za Pristovino od srca, se je oddahnil. In ko je občutil in okusil in gledal vso skrb novega gospodarja in gospodinje okoli sebe in na posestvu, se je razžaril njegov obraz in raznežil se je trdi mož v solzah veselja. Rekel je: »Zdaj, vidim, da je Bog por sebej pogledal na našo hišo.” Na Pristovini gospodari spet pravi vnuk začetnika korške cerkve Mihaela Karničarja.
Tako je Jože Karničar, Pristov v Kortah, izpolnil svojo versko, narodno, kulturno in gospodarsko nalogo in postal vzor vsem, ki jim je izročena slovenska zemlja, da rodi in ohranja naš živelj na Koroškem. Stvarnik te zemlje in vseh rodov na njej, ki je odmeril tudi Pristovu Jožetu njegovo življenjsko nalogo, mu bo zdaj tudi pravi, večni plačnik.
Pomol žrtvam povodnji
(Nadaljevanje s 1. strani)
in materialna pomoč. Zato nas že hvaležnost veže, da pomagamo sedaj našim nekdanjim dobrotnikom, ki so sedaj tako težko preizkušeni. Iz Linza in St. PoLtna sem pravkar dobil nujno prošnjo za pomoč, da bi čimprej pomagali z denarjem 'in posebno s posteljnino (odejami, rjuhami, blazinami in drugim).
Kličem katoličanom in vsem dobrim Korošcem in Korošicam, da se tej akciji za pomoč poplavljenemu po svojih najboljših močeh pridružijo.
V nedeljo, 18. julija, se bo po vseh cerkvah in pri vseh službah božjih pobiralo za žrtve poplav.
Pričakujem, da bo vsak prispeval svoj dar. Prečastiti dušni pastirji in cerkveni
ŠPORT
Takoj smo jih dobili po grbi zaradi naše zadnje športne rubrike. Čas zdravi rane in zato se oglašamo šele sedaj. Medtem smo itak doživeli še večje katastrofe tam okrog plave ali modre Donave in tudi pri nas je kaj klavrno vreme. Zato smo se potolažili in dobili novega poguma za športno pisarjenje. Dobili smo jih po grbi radi tega, ker smo slišali, da nas pravi športniki dolžijo, da jih hočemo spolitizirati, na drugi strani pa so se karajoče oglasili tisti, ki so prepričani, da je politika tako vzvišena čednostna krepost, da jo kakršnokoli druženje s športom samo kompromitira.
Težko stališče smo imeli. Prav zares. Že sama slika žogobrcarja je bila nekaterim v napoto. Žogo-brcar je pač žogobrcar, kratke hlače ima in leta po travniku za žogo. Če se spotakne in pobije, je njegova stvar. O tem mi sploh ne bi pisali, čeprav sem in tja zaradi kronike zapišemo tudi, če si je kje krava nogo zlomila. Nič ne de, to so domače novice, ta preklemani žogobrc ic pa svetovnega pomena in naša časnikarska dolžnost nas sili, da o njem poročamo.
Zaradi tega moratno nadaljevati s poročilom, kako je bilo na svetovnem prvenstvu v nogometu. Sicer se je končalo že pred tedni, a nič ne stri. Mi
predstojniki naj s prižnice poudarijo nujnost pomoči in naj darove takoj ipošljejo škofijskemu ordinariatu. Kjer bi to naročilo prepozno prejeli, je poslati ofer naslednje nedelje, to je 25. julija.
Nadalje prosim, da darujete posebno posteljnino, odeje in obleko.
Za sprejemanje darov sem določil škofijski Karitativni urad. Vsa darila oddajte ali pošljite na ta urad v Celovcu, Sandwirt-gasse 4. Če bi zbirka bila velika, sporočite to Karitativnemu uradu telefonično (telefon Celovec 50-29). Ta bo potem prevzel darove.
Dragi Korošci! Pomagajmo naglo, izdatno in požrtvovalno na vse mogoče načine našim dragim rojakom. Vaš škof vas to prosi.
Jožef, škof.
smo zadaj na tekočem. Zdaj natanko vemo, kako je pravzaprav bilo in kaj se je zgodilo. V času, ko bi imeli to zapisati, je bilo še osem žogobrcarskih petelinov v Švici. Da bo krajše in manj zamere bomo koj povedali, kdo jo je tam dobil po grbi. Angleži so morda iz državniškega spoznanja prepusti, li zmago kolonijalnemu Urugvaju, Švicarji so se spomnili svojega Viljema Tella in so italijanske „azzurc” premagali. Nemci so bili bolj diplomatič-ni kot (v zadnji vojni in so proti Madžarom postavili le rezervno moštvo, ki je izgubilo, toda Nemčija je vsled zmage nad Turčijo (za 300 let prepozno) vendarle prišla v zadnje runde. No, in Jugoslovani so bili pa največji „gentlcmani”, saj so Nemcem obisk v njihovi domovini res velikodušno vrnili: kar sami sebi so zabili gol in potem so si pustili iz enake kavalirske vneme zabiti še drugega, sami so pa simbolično streljali na prečko in mimo. Tako se jim je posrečilo izgubiti samo z 2 proti 0, medtem ko so potem opogumljeni Nemci Avstrijce „anektirali” kar s G proti 1.
Ja, potem pa so prišle finalne tekme in ker so se Avstrijci bali priti kar tako na Dunaj, ki se z Berlinom od nekdaj nič dobro ne razume, so sc pa „skupaj vzeli” in premagali Urugvaj, bivšega svetovnega prvaka. Na ta način so prišli zdravi in čili ter celo slavljeni domov. — Za svetovnega prvaka v žogobrcu pa sta se borili potem Madžarska in Nemčija. Zmaga Nemcev je ves svet presenetila. Nemce same pa najbolj. Njihova „bliskovita vojna” je bila tokrat defenzivna. Geslo je bilo: noben Madžar ne sme poslati žoge na gol! In če je bilo na tem, je Nemec rajši z glavo treščil onemu pod noge, je zadnja trdnjava — vratar ubranil. Kar
Voljo živo da SCHLEPPE-PIVO
Tempo-Pritschenwagen( &T S 43.000.— Tempo-Matador, 1000, IT S 57.000.— Tempo-Matador, 1400 S 64.000.— Tempo-Matador, 1400, GroSraum-, Kasten- und Pritschenwagen.
AUTOHAUS RIVA
Celovec, Rosenfaler Strasse 17, Telefon 31-91
NAZNANILO OTVORITVE
Dovoljujem si naznaniti, da sem trgovino z mešanim blagom K. GREGORCIČ-vdove nisi.
I0.-Oktober-Sftrasse 26
prevzel in izpopolnil v najmodernejšo trgovino z življenjskimi potrebščinami. Zelo me bo veselil Vaš obisk in Vaša naročila.
Potrudil se bom, postreči Vam kar najbolje ter si s tem nakloniti Vaše zaupanje. Pri večjem nakupu Vam blago brezplačno dostavim na dom.
FERDINAND SCHMID specialna trgovina
CELOVEC-KLAGENFURT, lO.-Oktober-Strassc 26, tel. 30-64
Naslonjači, vrtno pohištvo, predpražniki iz kokosa, suha roba, krtače, metle vseh vrst, otročje igrače, samo v strokovni trgovini KORENJAK, Celovec, Benediktinski trg
BLAGO, PERILO, VOLNA VELIKA IZBIRA! NIZKE CENE!
LUDU/IG
MAURER
Celovec, Altcr Platz 35
Krasni damski puloverji 29.— šil. Kombineže 22.— šil. Moške srajce od 35.— Sil. naprej, klotaste moške spodnje hlače 15.— šilingov. STOFFSCHVVEMME, Klagenfurt, Marktplatz.
Lederbekleidung nur beim Erzeu-ger. VVeroisch Friedrich, Villach, Italiener Strasse 22. — Qualitat entscheidet!
štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki z bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajevalnico s kurjavo na les ali elektriko, Sepp Krobath, gradnja peči in štedilnikov, št. Vid na Glini - St. Veit a. d. Glan, obisk in ponudba brezplačno.
Očala na bolniško blagajno
od optičnega mojstra
BUFFA jun.
Celovec, tel. 55-30 Obstplatz 3
Modroce, tapecirano pohištvo, dobro in poceni samo pri proizvajalen Johann Ortner, Beljak, Wid-mangasse 31 ter Ringmaucrgasse Nr. 11.
Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3.
K 5 N O
CELOVEC-KLAGENFURT
PRECHTL
Do 26. 7.: „Dcr trene Husar” (ni za mladino)
Od 27. 7. do 2. 8.: „Vorhang auf”
ST ADTTHEATER
Do 26. 7.: „Komm zuriick”
Od 27. do 29. 7.: „Opfergang” (barvni film, ni za mladino)
DOBRLA VES
24. 7. ob 20.30 in 25. 7. ob 17. uri: „Das unsterblichc Herz”, Soder-baum, George (ni za mladino) 28. 7. ob 20.30: „Die Spielholle von Las Vegas” (ni za mladino)
Vrtno pohištvo. Naslonjači, sončniki v vseh cenah in izvedbah
Ijlttinet
Celovec - KLAGENFURT Obstplatz 2
LIENZ, Rosengasse 2 Bogato skladišče vzorcev
Želim spoznati ugledno kmečko dekle, zavedno katoličanko od 28 do 30 let. Dopise na upravo s sliko pod „Jcscn”.
Obrtnik najboljših let — mladosten, želi poročiti pošteno dekle s prihranki. Ponudbe na „Naš tednik” pod „Lcpa bodočnost”.
Že za 50.— šil. mesečno modemi radijski aparat RADIO-ELEKTRO Ing. F. Jabornig, Klagenfurt, Vbl-kermatkter Platz Nr. 9.
Pralni električni stroj naposodo. Pralni dan ena zabava. 8.— šil. za eno uro. Vse električne predmete najceneje „Ingste”. Celovec - Klagenfurt, 10,-Oktober Strasse 4. Te-lefon 2442._____________________
Blago za pohištvo, gradi za blazine, oprtnice, motvoz, umetno usnje, afrik, juta, dekoracijsko blago najceneje pri NEDELKO, Celovec, 8.-Mai-Strasse 11.
tako mimogrede pa je eden od njih zbežal na nasprotno stran in Madžarom zabil odločilni gol.
O je, o jej! Zdaj se pa povrnemo na naš zadnji športni pregled, kjer smo jjoleg Madžarov tudi Južnokorejcc dokaj počastili. Zdaj je pa zadeva že bolj privatnega značaja. Madžari so namreč že bili prepričani, da bodo svetovni prvak, pa so jih Nemci (ki res ne znajo tako žogo brcati kot oni) premagali. Če že niso bili o tem prepričani igralci, pa je s tem trdno računala madžarska vlada, ker jun je poslala v Švico (še predno so izgubili) njih družine. Bajc bi imeli kar več tednov ostati v Švici in
W A L C H ER
CELOVEC lO.-Oktober Strasse 2 priporoča poceni plašče iz balonske svile, moške obleke, športne sakoje, moške hlače, perilo, kopalne hlače.
še kaj drugega obiskati... Tako pa so šli kar domov na spokorno pot. In presneti Južnokorcjci so svojun prcmagavcem prav takrat poslali brzojavko v korejskem jeziku, iz katere so nasledniki Arpada vendarle nekaj razumeli: pinke, pinke luč, gvam il dom...
Pri vsej šali roko na srce: Madžari veljajo slej ko prej kot najboljši nogometaši na svetu in bi bili tudi proti Nemcem zmagali, če jim ne bi napačna |>olitika poslala za pete njihovih žena. Teh so se ustrašili in zato so žene krive nacionalne in socialne nesreče „pinke, pinke luč”...	I. I.
um nxi DCei^olhein
PODGRAD
(Nadaljevanje s 5. strani)
in mu po svojih močeh skušajo pomagati!
Že tri mesece pri nas obnavljamo pokopališče in cerkev. Farna cerkev nima nič premoženja, a ima dobre farane, ki vsako soboto od jutra do pozne noči brezplačno delajo pri obnovi. Veliko so že naredili, podrobnejše poročilo s primerno zahvalo bomo poslali pozneje. Sedaj le to povemo, da upamo, da bo vse dovršeno do 1. avgusta, kajti na ta dan bomo imeli slovesno žegnanje. Lepo vabimo vse iz sosednjih fara to in onstran Drave na ta dan v prenovljeni Podgrad. Se posebno povabimo Smar-ječane dn Glinjčane Ikot tudi Medgorčane in Radišane. Dopoldne bo prva sveta maša ob 7. uri. Točno ob 9. uri bo pranganje s petjem in godbo, ki bo opremljala cerkvene pesmi, nato po pranganju v cerkvi slovesna peta sveta maša in po sveti maši darovanje za stroške pri popravilih prenovljene cerkve. Prijazni Podgrajčani bodo vse goste lepo sprejeli in tudi ;po svoji tradiciji pogostili. Vsi res lepo vabljeni v zlati Podgrad.
	KOROŠKI SEJEM	JL
	V CELOVCU	\ji|/
ZDRUŽEN Z VSEAVSTRSJISKIM LESNSM SEJMOM
OD 5. DO 15. AVGUSTA 1954
— 25% popusta pri vožnji po železnici in poštnih avtobusih —
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja 25. 7.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 26. 7.: 14.30 Poročila, objave. 14.40 Za kmeta in gospodinjo. — Torek, 27. 7.: 14.30 Poročila, objave. 14.37 Zdravniški vedež: Kritična doba pri moških. 14.45 Okno v svet: Umetnostna galerija Tate v Londonu. 18.30 Klavirski koncert Damijane Bratuž. — Sreda 28. 7.: 14.30 Poročila, objave. 14.40 Za. ženo in družino: En večer je bil gospodinja. Kratkočasna, a poučna dogodivščina. — četrtek, 29. 7.: 14.30 Poro-
IK0FLEX la
Novar 3.5 — Prontor Sv šil. 1701
V 1 l l A C H
Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici
Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke.
Johann Novak
MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschal-Konrad-Pl. 1
čila, objave. 14.40 Slovenske pesmi poje Mirko Ker-njak ob spremljavi harmonike. Harmoniko igra Rudi Pilih. 18.30 Za našo vas. - Petek 30. 7.: 14.30 Poročila, objave. 14.40 ,.Medvedek Godrnjavček". Pravljica iz živalskega življenja, napisal M. Jezernik. — Sobota 31. 7.: 8.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — Nedelja 1. 8.: 7.00 Duhovni nagovor. 7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
Nova specialna trgovina v Celovcu.
Na lO.-Oktobcr Strasse 26 je otvoril g. Ferdinand Schmid poslovanje podružnice Meinl v Celovcu v bivši trgovini Gregoritsch-vdove z moderno trgovino z raznimi življenjskimi potrebščinami. Načrt za prenovitev lokala je napravil dipl. inž. Hopf-miiller. Kakor znotraj tako je tudi zunaj trgovina ena najmodernejših specialnih trgovin v Celovcu. Dobi se tudi brezplačno prvovrstna kava, imenovana „Arabia-Kaffc-Mokka”.
rp(ippMulokt()r
TRGOVINA OTROŠKIH POTREBŠČIN
nudi:
O Poletne igrače O Obleke za deklice O Kopalne gardarobe O Hlačke za fante O Narodne noše O Otroške vozičke
po naj nižji h tenak CELOVEC, OBSTPLATZ
ZAHVALA
Vsem, ki ste izkazali našemu pokojnemu stricu in bratrancu, gospodu
Jožefu Karničarju
p. d. Pristovniku v Kortah
zadnjo čast, ko ste ga spremljali od hiše žalosti k zadnjemu počitku na korško pokopališče, se prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo preč. g. Arnolfu Memmerju, ki je rajnemu v zadnjih tednih delil duhovno tolažbo. Zahvaljujemo se vsem preč. gg. duhovnikom za pogrebno opravilo in lepe nagovore, obirškim pevcem za petje ob slovesu od doma, v cerkvi in ob grobu, vsem darovalcem vencev in vsem, ki ste prišli od daleč k pogrebu in ki ste molili za rajnega.
Žalujoči sorodniki
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. Laitnik ln i"U' jatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak. - Tiska tiskarna Družbe sv. Mohoria, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 28. - Telefonska številka uredništva m uprave 43-58.