SVOBODNA SLOVENIJA
AftO (LETO) XXIV. (18)
No. (štev.) 44
ERLOVBNIA LIBRE
<•
#
<>
)
)
\
<>
<>
<•

©felle in čestitke
k narodnemu prazniku Gsvnbojenja
dne 29o okrobra 1965.
Ob dvajsetletnici oklica narodne države Slovenije na Taboru v Ljubljani;
ob dvajsetletnici, odkar je na desettisoče Slovencev izbralo svobodo namesto življenja v komunistični diktaturi, zapustilo domovino in odšlo v politično izseljenstvo;	1
ob dvajsetletnici naše največje narodne tragedije, nasilne množične smrti slovenskih protikomunističnih borcev in drugih nedolžnih žrtev komunistične morije;
ob spominu na 29. oktober 1918, ko je naš narod odvrgel tujsko gospodstvo in napravil največji korak k politični samostojnosti v narodni državi;
ob proslavi tega narodnega praznika osvobojenja
NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO
kot demokratično predstavništvo suverenega naroda, tako onega v domovini, ki pod komunistično diktaturo ne more svobodno govoriti, in tega dela v zdomstvu, ki kot Slovenija v svetu edino more izražati voljo vseh demokratičnih Slovencev
NAJISKBENEJE ČESTITA K NARODNEMU PRAZNIKU OSVOBOJENJA
IN IZJAVLJA:
Zavedamo se odgovornosti pred narodom in zgodovino za vse naše delovanje, nastopanje in ukrepe. Glavni namen vseh naših naporov je držati pred očmi sedanjega in novih rodov Slovencev v domovini in zdomstvu plamenico svobode, ki gori iz vztrajnega prizadevanja za rešitev naroda iz sistema totalitarne družbe in policijske države in iz nenehnega bojevanja proti reakcionarni komunistični oligarhiji, ki si je z zločini prigrabila oblast in se z nasiljem ohranjuje kot dejanska vlada nad narodi Jugoslavije.
Zato prosimo, vnemamo rojake v zdomstvu, da se vključijo v napredek svobodnega sveta, da prilagode svoje politično, kulturno in gospodarsko delo zahtevam novega časa, da vzporedno utrjujejo slovensko ime in širijo naš narodni sloves ter da ustvarjajo pogoje za nastop velikega dne osvobojenja.
Pozdravljamo in podpiramo vsako zahtevo po uveljavljanju demokratičnih svoboščin v rojstni domovini, sodelujemo z demokratičnimi zastopstvi drugih zasužnjenih narodov, prosimo in prepričujemo vlade svobodnih držav in parlamentarna zastopstva svobodnih narodov, da podpro napore za osvobojenje in za odstranjevanje komunističnih diktatur povsod, kjer je le kaka možnost in priložnost.
Ugotavljamo, da v domovini — ne le med nekomunistično večino ljudi, ampak tudi med samimi komunisti prodira prepričanje, da teorija in praksa marksizma-Ieninizma ne prinašata uspehov in vodita v brezno. Mladina se upira, gospodarstvo se zvija iz krize v krizo, dinar je med najslabšimi valutami na svetu. Prevladuje nezadovoljnost nad razmerami, ki se slabšajo iz dneva ▼ dan.
Vsem postaja jasno, da komunistični režim ne more rešiti osnovnih vprašanj gospodarske podjetnosti in odgovornosti in zato nima ne izhodišča ne smeri za zdravo finančno in socialno politiko. Boleče in kričeče dnevne težave tudi komunistom vsiljujejo vprašanje, čemu naj vsa partija in vsa država dela in trpi, da bi nesposobna oligarhija ohranila oblast-
Odnose med narodi Jugoslavije je po dvajsetih letih zatiranja svoboščin in policijskega vladanja režim prignal v tolikšno medsebojno nezaupanje, nasprotovanje in celo sovraštvo, da se pojavlja zahteva po razbitju skupnosti brez ozira na posledice.
Demokratična politična emigracija mora spričo teh razmer doma in splošnega razvoja v svetu pomnožiti, poživiti in okrepiti svojo delavnost v pomoč domovini.
Da bi zajeli, zbrali in uporabili čim popolneje vse naše moči, prosimo organizirane skupnosti slovenskih emigrantov, da dajo pobude in predloge za prilagoditev novim zahtevam, ki jih je prinesla dvajsetletna doba. Tradicionalne demokratične slovenske politične stranke v izseljenstvu, ki sedaj sestavljajo Narodni odbor za Slovenijo na osnovi dogovora, sklenjenega še v domovini, so že pristopile k delu za prilagojevanje novim razmeram in zahtevam. Predloge in pobude drugih, novih političnih skupin in posameznikov bomo s hvaležnostjo sprejemali in skrbno upoštevali.
Mladi rod moramo vključiti. Iskali bomo pota in načine, da bi zlasti pritegnili kvalificirane zastopnike skupin mladega rodu, ki ima v velikem svetu nabrano zalogo koristnih skušenj. Vsaj del teh mladih se bo nekoč srečal, sestal, na poti z idealno mladino v domovini. Ti mladi bodo doživljali domovino v novi rasti in lepoti v svobodi, ti bodo dajali vsebino njenim demokratičnim ustanovam. Ta cilj je vreden vseh naporov in žrtev.
Vzajemno sodelovanje vseh, ki jim je slovenstva mar, bodi naša prva skrb. Narodni odbor naj tako sodelovanje ob podpori
in soudeležbi vseh načrtno usmerja in vodi. Tako bomo najuspešneje preprečevali vtikanje jugoslovanskih komunistov v emigrantsko življenje in delovanje.
Dejstvo, da v zdomstvu praznujemo praznik osvobojenja, kaže po sebi, da v dvajsetih letih nismo uspeli. Kljub temu Slovenija v svetu živi in daje bogato, razveseljivo podobo odlično urejene in ustvarjalne emigrantske narodnostne skupine. Iz nič smo se postavili krepko na noge, gospodarsko smo se opomogli, versko in vzgojno prosvetno delo med nami imamo lepo urejeno, v tujih družbah so se naši ljudje dobro uveljavili, na nepričakovano lepe sadove in dela v verski in narodnostni kulturi lahko pokažemo, celo v umetnosti in znanosti je precej naših ljudi seglo v značilne višine.
Pogled v Slovenijo v svetu nam vzbuja hvaležnost in ponos.
V spoštovanju in z občudovanjem se klanjamo junakom, ki doma v nedopovedljivo težjih in nevarnejših razmerah še vztrajno dvigajo luč ljubezni in zahtevnosti po svobodi in obenem ob tej slovesni priložnosti izrekamo priznanje in zahvalo vsem, ki se v zdomstvu trudijo in delajo iz ljubezni, zlasti:
a)	učiteljicam in učiteljem, ki poučujejo naše otroke, ne da bi vprašali za plačilo. V slovenskih šolah in tečajih oblikujejo v zdomstvu nove Slovence in se z njimi trudijo uro za uro, leto za letom, da bi mladi rod rad sprejel dolžnosti in z veseljem opravil poslanstvo očetnjave. Ti učitelji s starši in duhovniki grade novo Slovenijo v svetu.
b)	duhovnikom, ki skrbe, da tudi v rudnikih in tovarniškem prahu, v vseh nevarnostih in težavnostih življenja na tujem ostajamo v pogovoru z Bogom in so nam po vseh kontinentih, kjer smo se razselili, omogočili osebno udeležbo pri našem bogoslužju in tiskano besedo verskega oznanila in navodila v našem jeziku.
c)	tisku slovenskemu in vsem, ki se z njim ukvarjajo. Ta je najmočnejši in najuspešnejši veznik, usmerjevalec in besednik slovenskega izseljenstva, njegovega dejanja in nehanja.
č) kulturnim in prosvetnim delavcem. Tem posebej čestitamo, Slovenski kulturi so ustvarili lepote, ki jih je vsako oko veselo in bodo ostale trajne vrednosti. Tudi zaradi njih 'bo ta emigracija dobro ocenjena v narodni zgodovini. Posebej izraz hvaležnosti zlasti tistim nosilcem slovenskega duha v umetnosti in znanosti, ki jim je uspelo zasaditi slovensko sadiko v mednarodne ustanove, ki uspevajo v dosegljajih obče pomembnosti za človeštvo in utrjujejo našo prisotnost v zborih in ustanovah naprednih kulturnih narodov.
d)	delavcem v narodno političnem področju, ki vdano in vztrajno kljub dvajsetletnim, komaj kaj vidnim in pridnim nesebičnim prizadevanjem vztrajajo v naporih za isti skupni smoter: dobro naroda in domovine, za uspeh slovenske pravice.
e)	dragim sestram in bratom, vsem rojakom, ki jih komunistično rušenje naše odporne moči ni omajalo in dvajset let niso pozabili, zakaj so izbrali trpko pot v tujino, ki žive in delajo kot zavedni Slovenci, jih niso zmedli spori in razčiščevanja, ne oslabile družbene bolezni med nami, ki se slej ko prej zavedajo našega poslanstva.
Iskrena hvala in priznanje vsem.
Z veselo ljubeznijo znova poprimimo: stiska domovine naj priganja, lepota slovenske svobode naj nas vabi in ogreva.
Na narodni praznik 29. oktobra 1965.
NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO dr. Miha Krek, predsednik
BUENOS AIRES 4. novembra 1965
IZ TEDNA V TEDEN
450 škofov, ki se udeležujejo II. vatikanskega zasedanja, je razdelilo med ostale udeležence tega vesoljnega zbora, prošnjo, naj bi vatikanski cerkveni zbor povedal svoje mnenje tudi o komunizmu. Podpisniki te prošnje navajajo: „če vatikanski cerkveni zbor govori o svetovnih problemih, kot so npr. lakota, vojna, demografska eksplozija, pilule za preprečenje zanositve, kako naj opusti izjavo o pojavi komunizma, ki je po vsem svetu!“ —■ Iz Rima poročajo, da bo papež zaključil zasedanje koncila 8. decembra t. 1.
V	Brazilu je vlada 27. okt. izdala II. ustavni akt, v katerem je sedanji predsednik maršal Humberto Castelo Branco dobil tako široka pooblastila, da je postal dejansko diktator. Z novim dekretom so preklicane splošne volitve, ki so ■bile določene za mesec oktober prihodnje leto". Novega brazilskega predsednika tudi me bodo več volili s splošnim glasovanjem, ampak ga bo izvolil državni kongres. Dalje je vlada razpustila vse politične stranke in predvidela najstrožje kazni ža tiste liste, ki bi objavljali politične sodbe ter izjave oseb, katerim je vlada odvzela politične pravice. Ta odredba je v glavnem naperjena proti bivšemu predsedniku Ku-bičku, ki odkrito nastopa proti sedanji vladi ter so kandidati njegove socialdemokratske stranke pri zadnjih guvernerskih volitvah v treh vplivnih državah dosegli veliko zmago
Diktatorskih pooblastil, ki jih je dobil sedanji brazilski predsednik svetovna demokratska javnost ni sprejela z odobravanjem. V Uruguayu je list „El Dia“ med drugim zapisal tole ugotovitev: „Tragično pri vsem tem je, ker ta „osvobodilna“ avantura drži v emigraciji legijo Brazilcev, politične pravice je ipa odvzela Juscelinu Kubičku in mnogim drugim ter se je začela v imenu boja proti komunizmu. Tragično je ne samo v Brazilu, ampak v Ameriki sploh, da se za odstranitev ene diktature vzpostavlja nova, kakor da resnični sovražnik tiranije ni bi bila demokracija. V tem času preizkušnje znova poudarjamo to, kar želimo Brazilu in Ameriki: Močna politična demokracija brez odvratnega postavljanje ljudi pred zid. S pomočjo odločne demokracije pa zgraditev solidne gospodarske in socialne demokracije, ki se bo znala braniti pred notranjimi in zunanjimi sovražniki.“
V	Peruju sodijo, da je po smrti vodje kom. gverilcev Puente Uceda, ki je bil osebni prijatelj kom. diktatorja Castra, usoda perujskih kom. zarotnikov zapečatena. V skrivališču padlega gverilca so vojaške oblasti zaplenile tudi veliko važnega materiala. Med drugim knjigo šifer, s katerimi so komunistični poveljniki po radijski postaji v Cuzco dajali navodila komunističnim oddelkom v državi.
V	Venezueli je policija v bližini prestolnice Caracas odkrila komunistično podzemeljsko tovarno za izdelovanje orožja in streliva. V njej je bilo toliko kemikalij, da je z njimi mogoče pognati v zrak celo venezuelsko prestolnico. Med zaplenjenim materialom je dokazno gradivo o skupnem nastopanju kolumbijskih in venezuelskih komunistov.
Churchillova hiša v Londonu je bila prodana na javni dražbi za 102.500 funtov šterlingov (280.000 dolarjev).
Glavni tajnik sovjetske kom. partije Brežnjev je imel 29. oktobra v tej jeseni že drugi sestanek z voditeljem poljskih komunistov Vladislavom Gomulko. Prejšnji teden je bil v Moskvi vodja bolgarskih komunistov Todor Živkov, Brežnjev je bil tajno 15. oktobra v Pragi, pred tem je pa bil češki predsednk Antonin Novotny v Moskvi, kakor tudi predsednik Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht in predstavnik romunskih komunistov Nikolaj Ceauceascu.
Pojačano konferiranje komunističnih veljakov spravljajo v zvezo z zadnjimi spremembami, iki jih je začela uvajati v svoje gospodarstvo Sovjetska zveza, s poglobitvijo spora med Moskvo in komunistično Kitajsko ter utrditvijo Varšavskega kom. obrambnega pakta.
Odločil® nastopanje Indonezijske vojske proti
komunistom
V	Indoneziji se krvavi spor med vojsko in komunisti spreminja v pravo državljansko vojno. Kakor povsod, kjer zavlada komunistična partija, tako so tudi indonezijski komunisti v krajih, ki so jih dobili pod svojo kontrolo, uprizorili pokolje nekomunističnega prebivalstva in uvedli splošen teror. Vojska, ki odločno nastopa proti komunistom, odkriva skupne grobove in na stotine komunističnih žrtev.
V	centralni Javi je vojska proglasila obsedno stanje ter ga polagoma razširja na ostali del otoka in na drugo indonezijsko otočje. Proglasitev obsednega stanja pomeni dejansko vojno ! proti indonezijski komunistični partiji.
Do težkih spopadov med vojsko in komunisti je prišlo v Jogjakarta bivši prestolnici Indonezije ter v mestih Surakarta in Semarang. Vojska je zajela skoro vse komuniste, ki so 1. oktobra, na dan državnega udara, pomorili šest indonezijskih generalov. Na zaslišanjih so ujetniki, po številu 92, izjavili, da so bili organizirani v komandne skupine z nalogo pobijanja protikomunistov. Za svoje delo so dnevno dobivali od partije en kilogram riža in en tisoč rupij. Indonezijska policija je zaplenila tudi
veliko količino različnih komunističnih dokumentov, iz katerih je razvidno, da je partija imela pripravljen že celotni : bojni načrt, dolge sezname ljudi, ki so j bili določeni za likvidacijo, skupno z . njihovimi sorodniki.
Vojska in policija puščata predsednika Sukarna in njegovo vlado popolnoma ob strani in se ne ozirata na njegove pozive na pomiritev razmer. Enako postopa indonezijska komunistična partija, ki je dala svojim članom in pristašem navodilo, da se morajo za vsako ceno polastiti čim večjega števila strateških postojank' v državi. Partija se pripravlja na dolgo in krvavo državljansko vojno, kar 'je vojska ugotovila in hiti z uničevanjem komunističnih gnezd in komunistov samih. Po cenitvah tujih opazovalcev je vojska doslej uničila več stotin komunističnih funkcionarjev, blizu deset tisoč partijcev pa je že polovila in spravila v zapore. Prav tako je vojska komunistom zaplenila Velike količine orožja in municije.
Zadnja poročila iz Indonezije navajajo, da je vojska začela čistiti komuniste iz ministrstev, zlasti iz ministrstva za narodno obrambo in varnost ter iz sodišč.
BRALI SMO
Jtu/oslovani čutijo pritisk reform
Pritisk čutijo vsepovsod
Pod tem naslovom je David Binder, beograjski dopisnik „The New York Ti-mes-a“ dne 19. oktobra t. 1. poslal svojemu listu poročilo o posledicah, ki jih Čuti prebivalstvo Jugoslavije po zadnji komunistični gospodarski reformi. Glasi takole:
Po vsej Jugoslaviji še vedno odmevajo udarci zadnje jugoslovanske gospodarske reforme.
Pred tremi meseci je jugoslovansko komunistično voidstvo sklenilo napraviti nov dolg korak v tržno gospodarstvo, v katerem naj velja pravilo ponudbe in povpraševanja namesto okornega centralnega planiranja.
.Reforma, ki je bila posledica pritiska od spodaj, iz tovarn in od vztrajnih mladih gospodarstvenikov, je odpravila sistem cen, ‘ki je bil nerealističen. Odpravila je večino vladnih podpor tovarnam ter do kosti oskubila centralistično določane investicije.
Prvi korak reforme je bilo razvrednotenje dinarja od 750 na 1250 za en ameriški dolar. Cilj je morebitna na-daljna sprememba vrednosti dinarja.
Istočasno so se cene dvignile za 30 odstotkov, ko so dohodke postopoma dvignili za 23%.
Podjetjem je bilo ukazano, naj izhajajo brez vladne podpore, centralna vlada je zmanjšala svojo kontrolo nad dohodki podjetij od 50% na 29%.
Pojavil se je strah /pred množičnimi odpusti delavstva ter še vedno traja. Mnogim podjetjem grozi likvidacija.
Vsak Jugoslovan čuti pritisk reform.
Neki hotelski brivec, ki se je prebijal skozi življenje z mesečnim dohodkom 20 dolarjev in napitnino, je odpovedal službo in emigriral v Zahodno Nemčijo.
Neki inženir, ki je plačeval mesečno 4 dilarje za šolske potrebščine svojega otroka, je sedaj svojega sina izpisal iz otroškega vrtca.
Gospodinje v Novem Sadu in Niša so, kakor v vojnem času, začele kupovati črn kruh namesto belega. Brezmesna kosila so se pomnožila za 50%.
Neki partijski vodja je opozoril pisatelje, da bo več publikacij ustavljenih ter jim je svetoval, naj si poiščejo delo in štipendije v tujini.
„Vedno me je skrbelo, kako bom mo gel kupiti sebi ali svoji ženi obleko,*’ je dejal neki časnikar. „Sedaj pa me že skrbi, kako bom plačal stanovanje.“
Gostilne in kavarne so napol prazne, ker se je cena pivu in kavi močno dvignila. Nedavna karikatura v Borbi, partijskem glasilu, prikazuje štiri Črnogorce v kavarni, kjer naročajo „eno kavo in štiri skodelice“.
Nestrokovno delavstvo prizadeto
Najhujši udarec je doletel nestrokovno delavstvo, ki se je selilo iz vasi v
Afro-azijska vrhunska konferenca odložena
Za te dni je bila napovedana vrhunska konferenca afroazijskih držav. Pred njenim začetkom so bila močna trenja med predstavniki omenjenih držav zla-du, zlasti z ozirom na prihodnji sesta-sti zaradi sovjetske zahteve, da mora biti tudi ona povabjena na to konferenco. Za sovjetsko udeležbo se je zlasti zavzemala Indija, proti temu je pa z vso odločnostjo nastopila komunistična Kitajska.
Ker je ipo dolgih razgovorih z ,afro-azijskimi državami kom. Kitajska zagrozila; da se konference ne bo udeležila, če bo nanjo povabljena tudi ZSSR, se je večina 'afro - azijskih državic odločila, da naj konferenco prestavijo na poznejši čas', se pravi za toliko časa„ da bi se problem kitajske in sovjetske udeležbe na konferenci docela razčistil.
Afro-azijski blok, ki ga je rdeča Kitajska skovala na konferenci v Ban-dungu kot nekakšen tretji blok, je v razkroju. Mnoge afriške in azijske države so se naveličale neprestanega kitajskega vmešavanja v njihove notranje zadeve, prav tako kitajske revolucionarnosti, v katero sili le druge, sama pa ne stori ničesar, s čemer bi podprla svoje besedičenje. Za preložitev sedanje afro-azijske konference, ki naj bi se začela 5. novembra v Alžiru, je večina članov zato, da bi vsaj za sedaj še preprečili popoln razkroj tega umetnega političnega bloka.
Iz življenja in dogajanja v
Predsednika dr. Illia in dr. Frei v Mendozi
Od 28. do 30. avgusta sta imela v
Argentini
mesta. Na tisoče so jih odpustili ter se morajo vrniti v svoje vasi, kjer si bodo morali poskušati služiti kruh z obdelavo zemlje.
Kakor poroča jugoslovanski tisk, se je po mnogih tovarnah razdivjal „pravi lov za nediscipliniranimi delavci“ ter mnoge proglašajo za nesposobne za nadaljnje delo.
V	mnogih podjetjih, kakor npr. v ladjedelnici Uljanik v Pulju, so veliko uradnikov prestavili v delavnice, pogostokrat z znižanjem plače.
V	tovarni Niške strojne industrije je prišlo do hudih pritožb. Nižji uradniki so zahtevali, da ostanejo na svojih mestih, „kajti naše žene nas bodo zapustile, če ne bomo več uradniki“.
Zamrznjenje cen
Takšna je slika v deželi. Reforma je po vsej državi povzročila hude zmešnjave.
Hitro dvigajoče se cene vsakdanjih potrebščin so bile vzrok, da so Jugoslovani bojkotirali mnoge trgovine. Komaj deset dni po objavi reforme je bila vlada že prisiljena, da je zamrznila cene mesu, stanarini, električnemu toku in uslužnostim komune.
V	drugih slučajih pa so sodišča začela izrekati stroge kazni za „špekula-
Mendozi razgovore argentinski predsednik dr. Illia ter čilski dr. Frei Montal-va. Potekali so v vzdušju prijateljstva in medsebojnega razumevanja, ki je doslej navdihovalo še vse razgovore državnikov obeh držav. Tako sta tudi to pot oba predsednika poudarila obojestransko prepričanje, da je treba nadaljevati zgodovinski razvoj, ki se je začel z osvobodilno epopejo obeh narodov.
Na sestankih sta govorila o vseh vprašanjih, ki lahko privedejo še do tesnejšega sodelovanja med obema državama. Tako sta sklenila, da je treba koordinacijo gospodarstva med obema državama še poglobiti. Zlasti poljedelstva. Obe državi bosta zlasti poskrbeli, da se vse sedanje cestne in železniške zveze, 'kakor tudi telefonske in brzojavne izboljšajo ter modernizirajo, napravijo ipa še nove. Ugotovila sta tudi popolno istovetnost pogledov v sodelovanju obeh držav v mednarodnem pogledu. V skupni izjavi sta oba predsednika ponovno izrazila veselje nad skupno željo obeh vlad, da bi narodi Latinske Amerike z učinkovitejšim nastopanjem zadevnih ameriških ustanov ■— zlasti Zveze za napredek --- dosegli čimprej zaželeni gospodarski in socialni razvoj, da bi prišlo do pravičnejše delitve narodnega bogastva, da bi se tako dvignila življenjska stopnja ljudskih množic, da bi v polnosti lahko uživali ko-1 risti demokratskih režimov.
Med tem, ko sta oba predsednika v najbolj prijateljskem vzdušju vodila razgovore v Mendozi, je Jpa prišlo na jugu do dogodkov, ki zelo motijo prijateljsko sožitje obeh držav. Čilensiki orožniki so v provinci Santa Cruz 29. okt.
vdrli 15 km na argentinsko področje, ■■■■■■«§■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
eijo“. Samo v prvi polovici oktobra je npr. 26% vseh državnih podjetij že kršilo „duh“ reforme glede cen.
V Srbiji je od 6000 delavcev, za katere so ugotovili, da so „odveč“ in so bili zato odpuščeni, 4000 ostalo brezpo solnih.
Toda kljub zmešnjavi in težavam v prvih mesecih so reformo odločno izvajali. 'Cene mnogim predmetom so svobodne. Mnogo tovarn veča produkcijo, kljub temu, ,da ima manj delavstva in manjši obrat.
Trgovinski deficit so zmanjšali za polovico, -na okoli 200 milijonov dolarjev. Izvoz, 'ki še vedno predstavlja samo 9% narodne produkcije, se je dvignil 17% nad lanskim, medtem ko je uvoz za 4% nižji od lanskoletnega.
-Splošna proizvodnja, čeprav močno okrnjena, se je dvignila 6%. Investici--je so zmanjšali za 5%. Vse to da So cilji nove reforme.
zasedli dve estanciji ter odpeljali na čilsko stran 18-letnega argentinskega državljana. Na tem argentinskem področju so tudi razobesili čilsko zastavo. To se je zgodilo v bližini lagune Desierto in El Condor, tj. na področju južnega1 dela jezera San Martin in med jezerom Viedma.
Kakor hitro je bilo argentinsko orož-nitvo obveščeno o vdoru čilskih orožnikov na argentinsko področje, je takoj obvestilo glavnega poveljnika vojske generala Onganio, ki je poslal sporočilo o nevarnem dogodku ministru za narodno obrambo, ki vodi do imenovanja novega vojnega ministra tudi državno tajništvo za vojsko dr. Leopoldu Suärezu in zunanjemu ministru dr. Zavalu Orti-zu. General Juan Ongania in minister za narodno obrambo dr. Suarez sta imela večurno konferenco, na katero je bil povabljen tudi šef glavnega štaba su-hozemske vojske.
V času ko to pišemo listi poročajo, da je vse nanajboljši poti, da se zadeva prijateljsko uredi.
Državni proračun pred kongresom
Vlada je predložila državnemu kongresu proračunski predlog za proračunsko leto 1966. Proračun predvideva izdatkov v višini 513.032 milijonov pesov, primanjkljaj je pa določen v višini 107.500 milijonov pesov. Je manjši kot je v sedaj veljavnem proračunu, kajti letošnje proračunsko leto se bo zaključilo s primanjkljajem 125.000 milijonov pesov.
Belgijski kraljevski par v Argentini
Belgijski kralj Baldoin in kraljica Fabiola sta po obisku Mehike in Čila
2.	novembra prišla na obisk v Argentino. Iz Čila sta prišla najprej v Bari-loče, kjer sta ostala en dan, od tu sta pa prišla z letalom dne 3. novembra v Buenos Aires, kjer je belgijski kraljevski par in njegovo spremstvo sprejel predsednik republike dr. Illia z gospo soproge, ministri svoje vlade in ostalimi državnimi dostojanstveniki.
Belgijski kraljevski par bo ostal v Argentini do 9. novembra. V tem času bo v Buenos Airesu več slavnosti. Med drugim -bodo proglasili trg pred belgijskim poslaništvom za belgijski trg. Prav tako je v Buenos Airesu razstava slik flamskih umetnikov, ki so v Argentini.
Po nekajdnevnem zadržanju v Buenos Airesu bosta kralj Baldoin in kraljica Fabiola obiskala tudi Salto in Cordobo, nato pa bosta odšla na obisk v Brazil.	v
Belgijski kralj Baldoin je prvi evropski vladar, ki je prišel doslej na obisk v Argentino ter drugi kralj, ki je bil v tej državi (prvi je -bil perzijski šah).
4. zasedanje II. vat. vesoljnega cerkvenega zbora
POVZETEK O VERSK4 SVOBODI
Osnutek ima naslov: „Verska svoboda, ali pravica posameznika in družbe do svobode v verskih zadevah“. Sestavljen je iz uvodne izjave in dveh delov: 1. Umska utemeljitev verske svobode, 2. Nauk o verski svobodi v luči, razodetja
Uvodna izjava
Kratki uvod počrta važnost Spoštovanja človekovega dostojanstva, in to posebno danes. Odlok postavlja prvo trditev, da pravica do verske svobode temelji prav ta tem človekovem dostojanstvu.
Ta svoboda obstaja v tem, da nihče ne more biti prisiljen ravnati proti svoji vesti, pa tudi nihče ne Sme biti oviran, da ne'bi -mogel delati po ukazu lastne vesti; oblasti nad vestjo si ne more in ne sme lastiti nobena človeška ‘oblast.
Družba mora versko svobodo tako zajamčiti, da se posamezniki in skupnosti morejo sklicevati na to jamstvo.
Ta in takšna svoboda ne pomeni, da Človek ne bi imel nobenih verskih dolžnosti, ali da bi bil izvzet izpod božje oblasti nad nami; tudi ne pomeni tega, da bi človek mogel ostati neopredeljen (indiferenten) pred resnico in zmoto; da ne bi imel dolžnosti vzgojiti si pravo vest; ali da bi mogel po svoji volji izbirati med tem, ali naj služi Bogu aii ne in v kateri veri. Če upoštevamo te omejitve, potem ostane katoliški nauk o edini pravi veri in o edini Kristusovi Cerkvi nedotaknjen in neokrnjen.
PRVI DEL: UMSKA UTEMELJITEV VERSKE SVOBODE
Večni in splošni božji nauk je naj-višje vodilo človeškega življenja. Človek zazna in spozna ta zakon iz svoje vesti, kateri mora slediti v vsem delovanju in odločanju. Človek ima pravico in dolžnost, da išče resnico in da si vest pravilno vzgoji. A ker je človek že po naravi družben, zato išče in najde resnico po posredovanju družbe, po poučevanju (npr. po cerkvenem učiteljstvu) in po razgovoru (po dialogu).
Človek mora slediti Svoji vesti. V družbi -ga ne sme ovirati nikakršen pritisk, da ne bi mogel zasebno ali javno ravnati po vesti.
Versko življenje res sestoji v prvi vrsti iz notranjih dejanj, ampak človekova družbena narava zahteva, da se notranja dejanja vere in pobožnosti javljajo tudi na zunaj. Medtem ko notranje zadržanje ne pozna nobene meje, pa ima zunanje javljanje verskega življenja določene meje.
Preden osnutek določi te meje, najprej postavi načela, ki nam dajejo pravico in jasnost za presojo posegov državnih oblasti v verske zadeve. Odnosi človeka do Boga so nad časovnim redom in pristojnost civilne oblasti se mora omejiti le na vladanje v času, to vladanje pa bodi takšno, da daje človeku -možnost, da v popolni Svobodi vesti doseže svoj končni cilj. Civilna oblast zlorablja svojo oblast vselej, kadar se čezmerno vmešava v človeške odnose do Boga.
Meje verske svobode
Odlok postavlja dve meji verski svobodi.
Prva omejitev temelji na nravnem (moralnem) zakonu. Pravica do verske svobode je svojska zahteva človeške družbe. V skupnem življenju ima človek dvojno dolžnost, do sebe in do družbe: posamezniki in različne verske skupnosti morejo le tako izvajati svoje pravice, da istočasno upoštevajo tudi pravice drugih in da se zavedajo tudi svojih dolžnosti do drugovercev.
Druga omejitev izvira iz pravnega reda. Civilna oblast ima pravico, da se zavaruje pred vsakršnim možnim zlorabljanjem v imenu verske svobode; in po drugi Strani je prav tako civilna oblast poklicana, da nepristransko brani versko svobodo posameznih verstev po načelih, ki jih narekujeta skupno dobro in javni red. Civilne oblasti smejo le tedaj omejevati svobodo verskega življenja, kadar bi to zahteval mir v družbi, ali ohranitev javne nravnosti ah spoštovanje pravic posameznikov ali skupin v družbi. A zakon mora upoštevati načelo, po katerem nihče nima pravice okrnjevati svobod/ razen v skrajnem in nujno potrebnem primeru.
Dolžnosti državne oblasti
Državna oblast mora jamčiti uživanje verske svobode in preprečevati vsako razlikovanje med različnimi verami. Država ne sme vsiliti ali prepovedati pobene vere, še manj sme zatirati ali uničiti pravo vero v narodu. Vsako dejanje, ki je v to usmerjeno, je krivično.
Odlok zahteva, da vse države priznajo in spoštujejo pravico do verske svobode. Kot opombo dodaja, da ni proti verski svobodi, če država eno vero predpostavlja drugim, le da je zagotovljena verska svoboda vseh državljanov in vseh verskih skupnosti.
Svoboda verskih skupnosti
Pravica do verske svobode ni le last posameznikov, ampak tudi verskih skupnosti v celoti: to sledi iz socialnega značaja človeka in vere. Verska skupnost (npr. kat. Cerkev, protestantske ločine, pravoslavni idr.) imajo pravico do samostojnega vodstva in vladanja po lastnih zakonih; dalje imajo pravico do proste izbire in vzgoje cerkvenih služabnikov (npr. pri nas duhovnikov in škofov); pravico do svobodnih zvez s cerkvenimi oblastmi in z -brati po veri zunaj države, ne glede na državne meje; pravico do izpričeva-nja vere ustno in pismeno (svoboda tiske); pravico do zagovarjanja verskega prepričanja; pravico do vplivanja s svojega stališča in vidika na ureditev družbe in države; in končno ustanavljati in vzdrževati vzgojne, kulturne, dobrodelne in družabne ustanove.
Verska svoboda in družine
Družina ima pravico gojiti družinsko versko življenje pod oblastjo staršev. Ti določajo versko vzgojo otrok in starši izbirajo šolo ali zavod za umsko in splošno vzgojo otroka; pri tem imajo pravico do zadostnih denarnih sredstev, ki so za vzgojo potrebna.
DRUGI DEL: NAUK O VERSKI
SVOBODI V LUČI RAZODETJA
Človekova pravica do verske svobode temelji na dostojanstvu človeške osebnosti. Dostojanstvo in svoboda človekova pa temeljita v razodetju. Tu je dostojanstvo človeka dobilo pravi izraz in poudarek ter dejansko upoštevanje tega dostojanstva z vsemi posledicami (npr. socialne spremembe). Verska svoboda v družbi je v zvezi s svobodnim sprejetjem vere po dejanju vere iz rok družbe in s tem je v zvezi tudi misijonsko poslanstvo Cerkve.
V zgodovini odrešenja
Sv. pismo in zgodovina odrešenja dokazujeta, da je Bog ustvaril človeka svobodnega. To potrjuje: stvarjenje človeka (Bog ga je ustvaril sebi podobnega in ga odlikoval s svobodno voljo) in svobodna zaveza človeka z Bogom v stari zavezi; isto svobodo potrjuje razburkano življenje izvoljenega ljudstva; Kristusovo učlovečenje in njegov prihod med ljudi ter drugi znaki dokazujejo, da je Bog hotel, da ga človek sprejme svobodno in tako doseže „svobodo poveličanih božjih otrok“ (Rimij 8, 21).
Po tej poti, ki jo je Bog začrtal, je vedno tudi Cerkev hodila: zagovarjala je svobodo človeka pred vsakršnim zunanjim pritiskom in nasiljem, a obenem ohranila in gojila globoki čut prave pokorščine; zagovarjala je svobodni sprejem vere in vcepljala vernikom zavest, da imajo pravico terjati svobodo za izvrševanje verskih dejanj.
Srn SS I O	BAB
Na Sveti gori pri Gorici so se letos spominjai z raznimi slovesnostmi 400-letnice prihoda prvih frančiškanov v to lepo božjepotno Marijino cerkev. V maju so imeli slavnosti verniki iz solkanske župnije, junija so bili zbrani na Sveti gori predstavniki vseh frančiškanskih provinc v Jugoslaviji na čelu s provincialom bosanske frančiškanske
znesku 1,455.100 dinarjev. Obsojeno je bilo zaradi pretiranega zvišanja cene
jogurtu od 30 na 60 din, tj. za za dinarjev več kot bi lahko. Direktor podjetja ing. Zvone Zakotnik, ki je na podlagi kalkulacijskega računa določil nove cene, je bil obsojen na plačilo 120.000 dinarjev. Za dobo enega leta pa tudi ne sme v nobeni gospodarski organi-
f Apelacijski sodnik Franc Kovač
province, kajti pred 400 leti se je bo-' zaciji opravljati direktorskih poslov ali
sanska frančiškanska provinca raztega-J poslov namestnika direktorja, la od Benetk do Carigrada. V avgustu j Umrli so. V Ljubljani: Henrik Roj-je jubilejne siavnosti povečal s svojo j gek, upok., Jože Zornik, narednik vod-navzočnostjo -škof Slovenskega Primorja c pjk v p., Mirko Zaletel, frizerski moj-msgr. dr. Janez Jenko, v septembru pa j ster, Martin Prešeren, upok., Borut Bar-generalni vikar ljubljanske nadškofije j tol. diplomant biologije, Ivana čamer-dr. Stanko Lenič. Zaključne slavnosti so nik roj. Bremec, Maks Gašperlin, upok.,
bile napovedane za prvi november na praznik Vseh svetnikov z mašo provincial slovenske frančiškanske province p. Marijana Valenčaka in molitvami za rajne in sicer za vse tiste, ki so v prvi svetovni vojni padli v bojih za vrh Svete gore — sodijo, da je v tedanjih bojih izgubilo življenje Okoli 50.000 mož in fantov — zatem za vse tiste, ki počivajo na Sveti gori. To sta zlasti gori-ška nadškofa 'kardinal dr. Jakob Missia in dr. Frančišek Borgia Sedej ter no-vogradiški administrator dr. Mihael To-roš. Prav tako bo maša za vse umrle frančiškane, ki so v teku 400 let služili na Sveti gori Bogu ter njegovi božji Materi. Značilno je, da so vsi ti frančiškani, ki so pokopani na Sveti gori slovenskega ali vsaj slovanskega rodu, pač najlepši dokaz za slovenski značaj te priljubljene božjepotne cerkve na Goriškem.
Višje gospodarsko sodišče v (Ljubljani je obsodilo ljubljansko občinsko podjetje „Ljubljanske mlekarne“ na plačilo -6 milijonov dinarjev in na odvzem neupravičeno pridobljenega dobička v
Marijan Sešek, odbornik skupščine občine Ljubljana Center, Qril Cornino, Marija Inglič roj. Sojar, Drago Janc, izdelovalec harmonik, Josip Far, zidar, Tomislav Medžimurec, Anton Miklič, upok., Marjana Sedej, upok., Antonija Cerar. Oskar Mežnar, klepar, dipl. ing. Viktor Fettich, vseuč. prof. za kovinarstvo, Alojzija Brate roj. Žerovnik, Marija Schrott, učit., Antonija Gerjol, Ivana Erman in Jože Bahor, uslužbenec na Vinici, Andrej Perniili v Srednji Beli, Franc Hrobat v Ajdovščini, Miha Rozman v Češnjici, Mihael Furlan, upok. v Celju, Štefan Ovsenar v Tržiču, Ivan Vode, mizar v p. v Podgorici, Franc Zalar v Hrastniku, Jakob Poznič, tržni inšpektor v p. v Vranskem, Štefanija' Tavčar v Vuzenici, Jože Verlič, upok. v Vikrčah, Terezija Žagar roj. Senožet-
V zadnji številki Svob. Slovenije nam je osmrtnica povedala, da je v Ljubljani umrl g. Franc Kovač, apelacijski sodnik v p.
Rajni Franc Kovač je bil v predvojnem slovenskem katoliškem taboru vidna osebnost. Udejstvoval se je v ružnih katoliških ustanovah, zlasti Slov. kat. akademsko starešinstvo mu je bilo pri srcu. Vse je storil, da bi slovenski narod dobil čim več zavednega katoliškega razumništva. Zato je imel za kat. akademike vedno odprto srce.
Rajni sodnik Kovač pa ni užival spo štovanja samo v katoliškem taboru. Vi scko so ga cenili zaradi njegovega mir-hega, plemenitega značaja tudi ljudje nasprotnih nazorov. Sploh vsi, ki so ga poznali in 'ki so imeli opravka z njim na sodišču. Slovel je namreč kot strogo pravičen in nepristranski sodnik z velikim pravnim znanjem. Njegova službena mesta so pa bila v Ormožu, Kostanjevici, Novem mestu in nazadnje v Ljubljani, kjer je bil kot apelacijski srvinik upokojen.
Rajni sodnik Franc Kovač je s svojo družino živel srečno in mirno življenje v svoji hiši v Ravnikarjevi ulici pri Št. Petru v Ljubljani. Hišico, ki jo je on preuredil, je postavil njegov oče s nomočjo dr. Krekove ustanove. Svoje otroke je vzgojil v narodnem in verskem duhu. Zato ni bilo prav nobenega oklevanja, ko se je bilo ob nastopu komunizma treba odločiti ali zanj ali proti njemu. Njegova družina se je odločno ■postavila na stran večine naroda, ki je branila slovenska narodna in verska
nik v Črni, Antonija Marolt roj. Colarič j izročila. Zato sta se dva njegova sinova v Podbočju, Tine Narobe, strojni kiju- ! — Janez in France — pridružila domo-čavničar v Šmartnem pod šmarno goro, brancem.
Marija Porenta v Mengšu. Anton Macan in Jože Hertis v Strnišču pri Ptuju, Vlado Pernuš v Tržiču in Branko Segulin v Sežani.
S L 0
V I N C I V
BUENOS AIRES Praznik Kristusa Kralja
v nedeljo, dne 31. oktobra, so Slovenci tudi letos lepo proslavili. Dopoldne je bila sv. maša v Slovenski kapeli, popoldne pa v ukrajinski uniatski cerkvi v bližini Slovenske hiše.Obe maši je imel g. direktor msgr. A. Orehar. V cerkvenem govoru je poudarjal pomen praznika Kristusa Kralja, zatem pa ob omembi vtisov, ki jih je dobil ob obisku slovenskih skupin v ZDA, Kanadi ter evropskih državah, naglašal potrebo, da moramo slovenski izseljenci v Argentini ohraniti trdno in enotno slovensko skupnost še naprej. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi prenehalo naše organizacijsko, kulturno in versko življenje.
Po sv. daritvi je bila v proslavo praznika Kristusa Kralja tudi uprizoritev Eliotove drame Umor v katedrali v dvorani Slovenske hiše.
ARGENTINI
Na praznik vseh svetnikov in vernih duš dan
so se Slovenci s pieteto spominjali svojih dragih rajnih. Po pokopališčih na področju prestolnice in Velikega Buenos Airesa so obiskovali njihove grobove ter molili za ipokoj njihovih duš.
Na praznik Vseh svetnikov So bili v Slovenski kapeli najprej trije rožni venci, zatem sv. maša, nato pa je g. direktor msgr. A. Orebar ob asistenci opravil molitve za rajne pred spomenikom slovenskim žrtvam.
Eliotovo dramo Umor v katedrali
so v proslavo 10-letniee Slovenskega katoliškega akademskega društva uprizorili člani in članice tega društva v soboto, nedeljo in ponedeljek, tj. dne 30. in 31. oktobra ter 1. novembra. Vse predstave so uspele. Pfjročilo bomo chiavili v prihodnji številki.
Zgled Kristusa in apostolov
Besedilo osnutka nam predstavi nato
mi, ki so v zmoti in med nepoučenimi. Toda zadnji korak k veri je odvisen od
zgled Kristusa in apostolov: Bog kliče človekove svobodne volje in to moramo človeka k sebi, a ga ne sili in ne pri- j spoštovati, kot jo spoštuje Bog. Bog sili, marveč spoštuje svobodo, ki mu je ; vabi k veri, k zveličanju, a nikogar je sam podaril. Tako je ravnal Kristus, krotek ip iz srca ponižen ter zavračal
celo čudeže, če bi s temi kot nekako s silo uklonil razum in voljo poslušalcev. Tako so ravnali tudi apostoli, zaupajoč edinole v moč božje besede.
Svoboda dejanja vere
Svoboda dejanja vere je eden izmed glavnih členov katoliškega nauka. Vsako vsiljevanje s strani ljudi v verskih stvareh je že proti sami naravi dejanja vere, ker mora biti Svobodno in hoteno.
Svoboda Cerkve
ne ukloni proti njegovi volji Zaključek
Milijoni ljudi si želijo verske svobode, katero priznavajo ustave tolikerih
Leta 1945 je tudi rajnemu prineslo krut udarec. Ostal je brez peterih otrok: fanta domobranca sta se pred
•■ssBBBBBanaBBBBBBBBBasBS(iaKasaBaBBBBSBaBBaa*B«B«e
Osebne novice
f Andrej Uršič. Iz Mehike smo dobili sporočilo, da je v prestolnici te države dne 5. oktobra t. 1. umrl g. Andrej Uršič, krojaški mojster, doma iz Logatca.
Rajni je do pred nekaj meseci živel v Argentini pri svoji hčerki gospej Majdi in .njenem možu g. ing. Milanu Volovsku, nato se je pa Z njima preselil v Mehiko. Tam so se mu tudi iztekli življenjski dnevi.
Za njim žalujejo v Mihiki hčerka Majda, zet ing. Milan Volovšek in vnuki Marjana, Marta in Andrej, v domovini pa rajnikovä žena Ivanka, sinova Pavle in Andrej, snahi Francka in Dragica ter ostalo sorodstvo.
Vsem izrekamo globoko sožalje, rajni pa naj mirno počiva v Mihiki.
LANUS
V soboto 16. oktobra so v fari pok. msvr. Janeza Hladnika blagoslovili temeljni krmen bodoče dekliške srednje šole. Vodile jo bodo slovenske šolske sestre, ki že več kot 10 let delujejo v fari. Slovesnosti so prisostvovali zastopniki provincijska vlade.1 občinske uprave, predstavniki političnih strank in množica ljudi. Zidavo novega poslopja je prevzel lanuški rojak Tone Boštjančič.
častitim slovenskim šolskim sestram k njihovi podjetnosti čestitamo ter jim želimo tudi v bodoče mnogo uspehov in božjega blagoslova pri njihovem delu med žensko mladino.
PO ŠPORTNEM SVETU
komunisti umikala na Koroško z ostalimi domobranci, hčerke Tinka, Marjana in Katica pa s civilnimi begunci prav-tako v Celovec, odkoder jih je vodila pot v razna begunska taborišča v Italiji. Sinova Janeza in Franceta je na Koroškem doletela ista usoda kot osta le: Angleži so ju vrnili ter so komunisti starejšega Janeza ubili, mlajšega Franceta pa po mučenju in silnem trpljenju izpustili. Ti udarci so tedaj neusmiljeno zadeli tako rajnika, kakor njegovo go. soprogo. 'Samo. v molitvi sta mogla iskati uteho in tolažbo v tistih dneh groze.
Pozneje je sin France stopil v jezuitski red, bral novo mašo in deluje sedaj kot jezuit v Ljubljani. Hčerka ga. Tinka por. Fink, ga. Marjana por. Batagelj in gdč. Katica pa žive v Buenos Airesu v Argentini.
Pred več leti je rajni Kovač začel bolehati za sladkorno boleznijo. Pred časom ga je hudo prizadela odredba sedanjih kom. oblasti o razlastitvi hiše v Ravnikarjevi ulici zaradi zidanja klinične bolnišnice in selitve v mnogo manjše stanovanje na Kodeljevo. Tedaj se je sladkorni bolezni pridružila še možganska skleroza. Nekaj dni pred smrtjo so ga zaradi poslabšanja bolezni morali prepeljati na kliniko za možgansko trombozo. Zdravniki so storili vse, da bi mu rešili življenje, pa niso uspeli, ker je bila božja volja, da rajni zemeljsko življenje zamenja za nebeško. K bolniku so poklicali njegovega sina Franceta jezuita, da ga je spovedal, obhajal in .mazilil ter tako lepo pripravil na srečanje z božjim Sodnikom. V njegovih rokah je kmalu nato tudi umrl. Čisto mirno, brez najmanjšega znaka smrtnega boja. Umrl je v resnici tako, kakor umirajo pravični. Kot sv. Jožef v rokah Gospodovega maziljenca.
Rajnega sodnika Kovača so položili na mrtvaški oder v kapelici sv. Petra na Žalah. Tja so ga hodili v velikem številu kropit prijatelji in znanci njegove družine.
Pogreb je bil 15. oktobra na šte-panjsko pokopališče. Tamošnji kapucini so storili vse, da je bil globoko vernega značaja. Krsto s pokojnikovim
Vsak teden essa
O,	JAZ NE SPIM...
Mirko Kunčič
O,	jaz né spim, le čakam čas in čakam, vas, da gremo skupaj, -— * novi rod
z banderi našimi na pot, na božjo pot.
Beseda sladka:
Brezje —-trpečih src naj tišja vez je.
O,	jaz ne spim, vso noš bedim, vso noč strmim čez morsko plan in čakam, kdaj nam sine dan. ..
* Ti štirje verzi so iz nagrobnega posvetila junaku Malgaju na Koroškem
Prvi srednješolski izlet bo v soboto
13.	novembra, na praznik sv. Stanislava Kostke, nekdaj patrona Škofovih zavodov, v škofov zavod v Adrogué. Vsi učenci srednješolskega tečaja Ravnatelja Marka Bajuka iskreno vabljeni! — Odhod iz Slovenske hiše ob 9 s skupnim avtobusom. Ob 10 bo sv. maša, zatem dva kratka referata, skupen „asa-do“, popoldne pa družabne igre. Pred odholom nam bo govoril g. msgr. Orehar o svojem obisku v Evropi. Izlet bo ob vsakem vremenu.
Vsi bivši tranijski fantje in možje lepo vabljeni, da se udeleže sv. maše za pok. Janeza Obranek, člana naše skupnosti, v nedeljo 14. nov. v Slov. domu v Carapachayu ob 12.30. Nato bo skupno ‘kosilo in godovanje g. Skvarče.
K osrednji narodni prireditvi 14. novembra v Slomškovem domu, lepo vabimo vse može, fante, žene, dekleta in otroke, ki imajo narodne noše. Zbiranje za preobleko je ob 9.
Slovenski ljudski tabor dne 14. novembra bo tudi, če bi prejšnje dneve deževalo; slavje se prenese na naslednjo nedeljo samo v primeru izredno slabega vremena na dan prireditve.
Slomškov dom vabi vse svoje člane in prijatelje, da se udeležijo Slovenskega ljudskega tabora v nedeljo 14. novembra. Dopoldne po sv. maši bo blagoslovitev temeljnega kamna nove, moderne stavbe našega doma. Pričetek prireditve točno ob 10.
Četrta otroška kolonija v cordobskih gorah. .Odhod z vlakom 26. dec. zvečer, povratek pa 11. jan. zjutraj. Vsa oskrba (S štirikratno hrano) dnevno bo 250 pe-
truplom so prenesli v cerkev, pogrebno j ®°y- Celotno letovanje z vožnjo idr. stroški bo stalo 5.000 pesov. Prijave se
mašo zanj je pa imel njegov sin France. Pogrebne obrede je opravil sedanji šentpeterski župnik g. Pavel Simončič
sprejemajo v društveni pisarni Zedinjene Slovenije še do 15. novembra, ker je še nekaj mest na razpolago. K prijavi
ob asistenci salezijanskega župnika s; [b tret>a priložiti 1.000 pesov. Kolonijo
' bo spremljala tudi učiteljica gdč. Anica Šemrov.
Kodeljevega in župnika-kapucina iz Stepanje vasi. Tako so bili na Kovačevem pogrebu zastopani trije kat. redovi.
Pred odprtim grobom je rajniku govoril v slovo jezuitski superior g. Miha Žužek, ki ni samo redovni brat pokojnikovemu sinu Francetu, ampak tudi
V pisarni Zedinjene Slovenije naj dvignejo pošto sledeči: Zidarič Franc, 2; Ivančič Roza, 2; Ciril Masič, Zupan Herman.
POČITNICE V CORDOBI Počitniški dom v cordobskih gorah
bivši sosed pokojnikove družine v Rav-1 £°, odPr.t ^.26. decembra do 4 marca .	.	. T . ...	. „	i Kdor si zeli oddiha tam, naj čimprej
mkarjevi u ići v Ljubljani. I am so nam- priporočeno (certificado) javi dan pri-
reč pred vojno stanovali tudi žužkovi.
Kako velik ugled je .užival pokojni sodnik Kovač v vseh slojih, je pričala številna udeležba na pogrebu. Med pogrebci je bil med drugim generalni vikar ljubljanske nadškofije g. idr. Stanko Lenič ter več sodnikov in članov biv. Kat. akad. Starešinstva. Vsi so pokojnikovi vdovi in tistim njenim otrokom, ki so bili z njo na pogrebu izrekali iskreno sožalje, v mislih pa enako sto-
hoda in vrnitve na naslov: dr. Rudolf Hanželič, San Esteban, Sierras de Cordoba. Na izrečno željo staršev, bodo vpeljani po večerjah razgovori o vzgoj nib Vprašanjih. Vsak bo lahko zaupno izražal svoje želje in probleme s pomočjo listkov, ki jih bo oddal v za to določen nabiralnik tekom dneva.
Podrobna pojasnila glede kolonije bo do dobroti dajala tudi Dušnopastirstka pisarna.
ustavi oznanjajo versko svobodo in svobodo bogočastja.
Odlok prosi katoličane in vse ljudi, Cerkev znova zahteva od človeške i da razmišljajo o potrebnosti verske družbe v celoti in od vseh civilnih obla- | svobode, zlasti ob današnjem staniu sti popolno svobodo pri izpolnjevanju j sveta. Poleg drugih je tudi verska svo-od Kristusa ji poverjenega poslanstva, j boda važen činitelj miru. Pravo pojmo-
_ rili tudi pokojnikovim trem hčerkam Na svetovnem prvenstvu v cestnem ■ g0Spema Tinki ter Marjani in gdč. Ka-držav in tolikerih mednarodnih spora- j	p^	ki žive J izseljenstvu v Argentini,
zumov.	j svetovnega prvaka Anglež Simpson, dru-1 rajnemu pa želeli miren počitek v slo-
Toda danes marsikje vladajo režimi,} gi je bil Nemec Altig. Med amaterji pa venski zemlji, njegovi duši pa rajsko veki iščejo najrazličnejše načine, kako bi ; 1e hil ;prvi 19-letni Francoz Botherel, i selje- pri Bogu, kateremu je zvesto slu-
odtrgali ljudi od vere in kako bi zatrli | kl -^e PJ°K°	km pievozil v času, -.j vge življenje ter delal tudi za raz-
,	.	.	.	,	.	.	J 4 ur, 12 m m 52 s. Tsti cas je doseglo!
verske skupine (npr.'komunizem m pro-jvež tekmovalcev, med njimi tudi Pulj-1 širitev njegovega kraljestva na zemlji.
tozidarstvo katoliško Cerkev), čeprav j čan Bilič, ki se je uvrstil na 29. mesto.)
Slovenec Andrej Boltežar je zasedel z	OBVESTILA
nekaj sekundami razlike 80. mesto. j Predavanie dr. Debelj:aka. _ Dr. \ Slovenski nogometu, l,g, se je pri Tine Debelj.ak> profesor za slavistiko na
čelo tekmovanje v začetku septembra. V
Inštitutu za sovjetologijo katoliške uni-
ligi igra 12 -klubov: Rudar iz Trbovelj, ; verze v Buenos Airesu, bo imel 12. no-Trie-lav iz Jranja. Rudar _iz Velenja, vembra ob 1915 na Pacultad de Letras
SPREJEM V ŠKOFOV ZAVOD
Novi gojenci naj se priglasijo:
1.	Za osnovno šolo (samo 6. in 5. razred) z osebnimi podatki do 30. novembra ali po počitnicah prve dni marca, Če bo še prostor.
2.	Za 1. razred gimnazije do 30. novembra. Prineso naj te dokumente: a) Certificai!« de sexto grado, b) Cédula de Mentidad, c) Libreta de salud, d; Certificado de naeimiento (legalizado en Juzgado de paz).
3.	Za ostale razrede gimnazije po počitnicah prve dni marca.
Kaj ta svoboda obsega je nakazano v iprejšnjih odstavkih.
Poslanstvo Cerkve je uresničitev Kristusovega naročila, v katerem hoče, „da se vsi ljudje zveličajo in pridejo do spoznanja resnice“.
Kristjani imajo dolžnost, za osebno vzgojo vesti, da poslušajo nauk Cerkve, ki je učiteljica resnice, ta pa mora oznanjati Kristusa in širiti m-avna načela, ki iz tega nauka potekajo.
Katoličani imajo dolžnost spoznavati, širiti in braniti neprecenljivi dar 'Kristusove resnice; širiti da, ampak z ljubeznijo in potrpežljivostjo med tisti-
vanje verske svobode more odlično sodelovati pri vzpostavitvi ravnotežja med temi, ki zatirajo vsakršno svobodo in med tistimi, ki ne priznavajo nobene avtoritete nad seboj.
Cerkveni zbor želi vsem, posebno vzgojiteljem, da bi čutili odgovornost za vzgojo ljudi, ki bodo znali spoštovati oblast, ki bodo hoteli in prav spolnjevali odgovorne javne službe in ki bodo znali ceniti ter ljubiti svobodo.
Odlok o verski svobodi zaključuje z željo in prošnjo, da bi vsi ljudje dosegli in uživali „svobodo poveličanih božjih otrok“.
Ljubljana, Celje, Aluminij, Mura iz So- jste univerze (Bartolomé Mitre 2455) ’n
Naš naslov: Colegio Esloveno, Ri-
bote, Nova Gorica. Koper in Branik ter i 0^iru letošnjih” p^^^	Adrogué FNGR (Bs. As.),
Železničar iz Maribora.	I ske komediie Danteja Alighierija pre- ®e* ^44-0996.
V Dubrovniku je bilo 5. septembra davanje: „Dante en las literaturas cs-iugoslovansko državno Prvenstvo v pia- lavas“ (Dante v slovanskih literaturah); vanju. Kakor že lani, je tudi letos na- Na predavanje dr, Tineta Debeljaka že sKv osvojil 'plavalni klub' Ljubljana s danési opozarjamo in 'tfabimo SÌovence;
29.837 točkami, slede 'Mornar iz Splita, da se ga v čim Večjem številu udeležijo Mladost in Jadran, kranjski Triglav pa XII. kulturni večer SKA bo v sobo-je zasedel šesto mesto. Na tem prven- to dne 6. novembra ob 19 v dvorani stvu. je bT dosežen samo en državni re- Bpllrich, Sarandi 41, Capital. Predaval kord, postavila ga je Bjedova na 400 m bo g. vseuc. prof. dr. Filip Žakelj: Škof mešano. Ljubljančani na so .postavili 5 Gregorij Rožman 'in borba proti komu-slove-nskih rekordov: 4x100 m prosto — nizmu. Prosimo točne udeležbe.
4:00,0; 4x100 m mešano — 4:24(3: žen- V Slovenskem domu v Carapachayu ske 4x100 m nrnsto — 4:24.3; 4x100 m bo proslava slovenskega narodnega pra-mešano — 4:44,8 in Trtnikov« na 400 m znika v soboto fi. novembra ob 20. O I prosto 5:21,0: premagala je pet tekmo- graditelju slovenske svobode dr. Koroš-I valk, ki so bile na papirju favoritinje, eu bo govoril g. Joško Krošelj. Vab-j med nj:mi tudi Zeierjevo, ki spada med ijeni rojaki in rojakinje iz Carapaehaya j ' srednjeevropsko elito.	in okolice.	1
SREDNJEŠOLSKI
TEČAJ
Do konca leta bo pouk še naslednje sobote:
6.	novembra — redni pouk
20.	novembra — redni pouk
27.	novembra — navodila za izpite iz vseh predmetov. Izpiti bodo kot navadno pred pričetkom prihodnjega leta, prav tako tudi razdelitev spričeval.
S.LoM^KOV
'risrčno viabimo vse rojake k. blago-ilovitvi temeljnega kamna nove stavbe Slomškovega doma. Slovesnost bo v ledei jo, 14. novembra dopoldne ob pri-
V SOBOTO 13. NOVEMBRA ZVEČER
Na razpolago bo: martinova gos, pečeni in ocvrti piščanci, čevapčiči
Ves večer bo igral dr. Janeza Evangelista Kreka
ki slov. ljudskega tabora. Pridite!	.-—*«*
OB STOLETNICI ROJSTVA
OČETA SLOVENSKEGA ZADRUŽNIŠTVA
DR. JANEZA EVANGELISTA KREKA
BO V PROSTORIH SLOVENSKE HRANILNICE
RAZTAVA KIPARSKIH IN REZBARSKIH DEL
G. JOŽETA ŽEROVNIKA
Otvoritev razstave bo v soboto, 13. novembra 1965, ob 20.30 in bo odprta še v nedeljo, 14. novembra 1965, od 10—-12 in 16—21, Bme. Mitre 97 (in Moreno), Ramos Mejia (eno kvadro od postaje(
vj ASI
Leto II	Štev. 21
MLADINI Urejuje: MARTIN MIZERIT

VOLJA IN MOŽ
Tevž je	športnik. On vsaj misli,	da	je. No, kar je res, je res: ko	se
fantiči iz soseske zbero k nogometu,	je	Tevž najbolj razgiban. Dirka	za
žogo, da je veselje. Včasih se mu tudi posreči, da zabije kak gol. škoda, da ni tedaj poročevalca, ki bi po zvočniku oznanil: „Gol! Gol! Gol!“ Tev-ževo srce bi se tedaj kar topilo od veselja.
Oni dan sem Tevža srečal.
„Boš šel na Pristavo, kajne, ko si tako navdušen športniki'“
,JNa Pristavo?" Kdaj? Kaj pa bo tam?“ se je začudil.
„No, glej ga!“ sem bil hud. „Kaj nič ne bereš slovenski časopis?“
Počasi,	počasi se je domislil, da	je	nekaj bral o Mladinskem dnevu.
Ker	pa tam	ne bodo nič „brcali“ —	kakor je sam dejal — ga tisto	ne
zanima.
„Hm! Misliš, da je nogomet editti šport, ki krepi telo? — To je namreč namen športa, sem ga poučil. — Imamo tudi telovadbo: proste vaje, orodne vaje, lahko atletiko in podobno. Te to nič ne zanima?“
„Zdaj nič več. Dxakrat ali trikrat &em res šel na tiste „vaje“, pa mi ni bilo čisto nič všeč. Tam moraš samo ubogati, delati, kar drugi ukažejo, ena, dve, ena, dve. Ne, to ni za mene!“
„Napak! Napak!“ sem ga spet poučil. „Ne samo krepiti telo, tudi duha in! voljo — to je namen športa. Si lahko po telesu močan in spreten; če pa ne 'znaš ubogati, če ni v tebi volje, si slabič. Vsa tvoja moč in spretnost ne pomenita nič!“
VERNE DUŠE
Danilo Gorišek
Belo svečko smo prižgali, da pokojnim bi svetila, da brleča lučka naša bi ljubav do njih znanila.
Šepetali smo molitev, srca pa so trepetala, zabolelo je skeleče, solza iz oči je pala.
Pala je na belo svečko — lučka se je utrnila: a ljubdv do dragih rajnih nikdar nam ne bo minila!
Po Grimmu — M. Kunčič:
Miljaweek, Milenka in čarovnica
„Povem ti, če obljubiš, da ne boš tega nikomur izblebetala.“
„Veste da ne bom, saj nisem nobena čenča,“ je modro dejala Milenka.
„Poslušaj torej! Jutri zjutraj, ko bo očka gozdar odšel na lov, bom zakurila velik ogenj in ko bo voda v kotlu zavrela, bom vrgla vanjo Milančka in si ga skuhala za zajtrk.“
„Marjana, ali ste znoreli ?“ je prestrašeno zajecljala Milenka.
„Kaj bi znorela !1‘ se je odurno zarežala babura in grozeče pomigala s prstom: „Torej molči!“
Naslednjega dne je gozdar res navsezgodaj odšel v gozd na lov. Milan ček in Milenka sta bila tedaj še v postelji.
Pa je dejala Milenka:
„Milanček, če ti mene ne boš zapustil, tudi jaz tebe ne bom.“
„Nikdar in nikoli!“ je sveto obljubil Milanček.
In mu je Milenka s skrivnostno šepetajočim glasom razkrila, kaj namerava z njim stara kuharica Marjana. „Kar brž vstaniva in pobegniva!“ je h koncu pristavila.
Kuharica Marjana je med tem v kuhinji grela vodo. Ko je voda zavrela, se je starka po prstih splazila v spalno sobo, da bi Milančka zgrabila in vrgla v kotel. Ko je pa videla, da sta postelji prazni, so je grozno prestrašila:
„Hu, kaj naj zdaj rečem gozdarju, ko pride domov in vidi, da otrok ni nikjer? Jemnasta, jemnasta!“
Stekla je, kolikor so jo nesle stare koščene noge v hlev in ukazala trem hlapcem, naj pohite za ubežnikoma in ju privedejo nazaj.
Milanček in Milenka sta baš počivala pod košatim 'hrastom, ko sta zagledala svoje preganjalce. In je Milenka ljubeče položila desnico okoli Milan-čkovega vratu, mu prisrčno pogledala v oči in dejala:
(Dalje prihodnjič)
SHAS obvešča svoje članstvo, da bo prvi prihodnji sestanek 12. novembra ob ! 13 v Slovenski hiši. Predmet obravnavanja: Pojmovanje Slovenije v svetu. Fosebnih vabil ne bo.
Dekliški krožek — Fantovski odsek j
iz
Carapachaya
vabita na
I, Mladinski knStuimo-družabm i večer
. . . . v sobato, 13. novembra . . Začetek kulturnega programa ob 19
Nastopajo:
j
Naraš,čajnice ® Naraščajniki j j Dekliški .krožek © Fant. odsek 1 j Folklorna skupina iz San Justa I ! 'Mladina: dekleta in fantje ter 1 otroci, starši in prijatelji lepo | vabljeni!
SPORED:
10,—
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
Pripravljalni odbor

Pozdrav in dviganje zastav
SVETA MAŠA ZA SLOVENSKI NAROD in njegove voditelje s
•erkvenim nagovorom č. g. prelata Fr. Novaka
Blagoslovitev temeljnega kamna nove stavbe Slomškovega doma
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
vabi vse rojakinje in rojake na veselo
martinovanje
ki bo v prostorih doma
12.00

Kosilo in opoldanski odmor
14.30
20.-
Popoldanski program: sodelujejo SPZ „Gallus“, Slovenski harmonikarji, šola Dr. Prešerna, folklorna skupina govorili bodo gospodje: dr. Vinko Brumen, Ruda Jurčec, Miloš Stare Prilika za razvedrilo in prigrizek.
Gledališka predstava: KMEČKI UPORI besedilo dr. Tine Debeljak


e
f
Prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je dne 5. oktobra 1965 v Ciudad de Mexico umrl
Andrej Uršič
krojaški mojster iz Dolenjega Logatca
Priporočamo ga v molitev in v blag spomin.
Za njim žalujejo:
V Mehiki: hčerka Majda, zet Milan, vnuki Marjana, Marta in Andrej ;
v domovini: žena Ivanka, sinova Pavle in Andrej, snahi Francka in Dragica; vnuki, bratje in sestra ter ostali sorodniki
Hilli'«	^
XIII. MLADINSKI RAN
7. NOVEMBRA 1965 NA PRISTAVI V MORONU
Spored:
11.00 © zborna sv. maša za rajnega M. Kunčiča O skupno kosilo
15.30 ® dviganje zastav in uvodni govor © razdelitev pokalov © nastop naraščajnic in mladenk ® nastop članic SDO iz Ramos Mejia ® nastop naraščajnikov in mladcev ® nastop članic SDO ® tekma v odbojki reprezentance SFZ
Prijetno razvedrilo ob solidni postrežbi
Mladina: dekleta in fantje ter otroci, starši in prijatelji mladine
lepo vabljeni!
NAMEŠČENK©
:	;
za tekstilno trgovino S
iščem
S
SKOLARIS
:	:
» T. E. 55-4809 (po devetih zvečer) •
:	:
JAVNI NOTAR
Frsasseisco Raul Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Star« Redactor : José Kroselj Redacción y Administraciju : Ramón Falcón 4T58, Buenos Airea
T. E. 69-9503 Argentina
o
o z m w r _
K z Ü ce č h
8 S s
° X o
<
\
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Prepiedad Intelectual No. 817.086
Predzadnja pobinkoštna nedelja
14. novembra 1965
TRADICIONALNO SLOVENSKO REGNANTE
ob 6. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Kraljice v SLOVENSKI VASI
Spored: Ob 9.30: Peta sv. maša za dobrotnike cerkve
ob 12.—: Kosilo — domače koline — prijeten pomenek — slovenske plošče
ob 15.30: Petje mešanega pevskega zbora in otroškega pevskega zbora -—• Simbolična vaja mladine -— Otroška folkUra — Razne igre — Dom. zabava
Žegnanje z vsem programom se vrši ob vsakem vremenu ROJAKI, PRIJATELJI SLOVENSKE VASI, TOPLO VABLJENI!
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalie 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure 17—20 Na telefonu tudi dopoldne
Naročnina Svobodne Slovenije za lato 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarj«v.
Talleres Gràficos Vilko S. R. L., Estadoo Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Ob narodnem prazniku, 100-letnici rojstva dr. J. Ev. Kreka, 25-letnici smrti dr. Antona Korošca
V NEDELJ©, 14. NOVEMBRA 1965
v Slomškovem domu, Castelli 28, Ramos Mejia
SLOVENSKI LJUDSKI TABOR
■—___________________g.________
PISANI DROBIŽ Besedna uganka Spremenitev
Glej, polna sem zob — pa grizem in trgam ves dan.
A vendar moj drob na hrano je čakal zaman. Spremeni ime Peter v Pavel. Spreminjaš vedno le s križem zaznamovane črke.
PETER
+ — — — -F. = kmetovo pomladno delo
—	+ -F 4- — = vodno prometno
sredstvo
—	-F	— +	+	=	velika,	lepa dvorana
-F —	-f —	-F	=	drevo
-F —	— -F	+	=	denar,	ki ga terja
država
PAVEL
Šaljivka
Katero vino ima ipošten človek najrajši ?
Rešitve ugank v prihodnji številki.
NAŠI PREGOVORI — OVCA Ponižnih ovc gre veliko v en hlev. Ovca cela — volk sit —
to ne more bit’.
Tudi ovco jeza prime.
Kdor se ovco dela, ga volk sne.
Rešene uganke iz prejšnje številke: Kdo je to? : Krt. — Obnatnica: Tla —<
alt.