semanario yugoeslavo
APARECE LOS SABADOS ' •
Dirección:
Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires

CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Conc««ión 2466
"EL NUEVO PERIODICO
M
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto III.
BUENOS AIRES, 18. JULIJA 1936
Štev. 138
NAROČNINA« Za Juž. Ameriko in sa celo leto 9 arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Z« druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr« LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Sporazum med Nemčijo in Avstrijo
Nemčija priznava neodvisnost avstrijske republike — Vpliv Italije, ki skuša menda z Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in nekaterimi drugimi državami
ustanoviti v Evropi protisovjetski blok
V	evropski politiki se je izvršil preteklo soboto važen dogodek: nemški poslanik von Papen in avstrijski kancelar Schuschnigg sta podpisala dogovor, ki določa naslednje:
Netncij» priznava popolno su verenost Avstrije; obe vladi, nemška in avstrijska, smatrata notranjo politiko, in s tem tudi vprašanje avstrijskih nacijev, za izključno notranjo zadevo, v katero se nobena druga nima vmešavati; avstrijska vlada bo glede svoje splošne politike vsik-dar vpoštevala dejstvo, da jo Nemčija priznava kot neodvisno germansko državo ; rimski protokoli iz let 1934 in 1936 o-stanejo v veljavi; Nemčija iti Avstrija bosta odpravili vse n-krepe, ki niso v skladu z novo politiko prijateljstva in sodelovanja.
V	skladu s tem dogovorom je avstrijska vlada že sklenila po-
bil sklenjen na podlagi predhodne Hitlerjeve in po vsej priliki tudi Mussolinijeve odobritve, je naredila v svetu velik vtis.
Nesoglasja med Nemčijo in Avstrijo so se pojavila brž, ko so nacijevci prišli v Berlinu na oblast, ker je politični program Hitlerja, kateri proglasil načelo, da se morajo vsi Nemci v Evropi združiti v eno državo, bil v nasprotju z željami sedanjih avstrijskih oblastnikov po popolni neodvisnosti. V Berlinu niso prav nič prikrivali, da nameravajo zlepa ali zgrda priključiti Avstrija Reichu. Splošno je bilo razširjeno mnenje, da je Avstrija radi te nemške politike postala ena izmed najbolj občutljivih točk v Evropi in mnogi so napovedovali, da bo bodoča vojna izbruhnila baš zaradi nemškega pohlepa po Avstriji. Bili so v zadnjih letih trenutki, ko je izgledalo, da se ne-
republika, ki kakor blazinica ublažuje nemške udarce proti jugu.
Zato je povsem razumljivo, če sklepamo, da sta se Italija in Nemčija dogovorili in pobotali prej, nego je prišlo do spora zuma med Berlinom in Duna-jem.
In kakšen je moral biti ta italijansko-nemški dogovor? — Koga se tiče in proti komu je usmerjen ?
O tem se čujejo in čitajo na' različnejša ugibanja. Najbolj pa je razširjeno mnenje, da sta se Italija in Nemčija sporazumeli glede ustanovitve proti -sovjetskega bloka držav, ki naj bi obsegal, poleg Italije, Nemčije in Avstrije, še Finsko, Pol jsko, Madžarsko in, po možnosti še Romunsko, Bolgari jo in — Jugoslavijo!
Proti zvezi med sovjetsko Ru sijo in levičarsko Francijo naj
milostiti avstrijske hitlerjevce ki so bili obsojeni zaradi raznih političnih deliktov; na zadovoljiv način se ima urediti vprašanje političnih beguncev iz 0-beh dežel, zadeva z avstrijsko legijo na Nemškem ter še razna druga vprašanja, ki so doslej ustvarjala nesoglasja med Berlinom in Dunajem.
Vest o tem sporazumu, ki je
Diego Martinez Barrio, predsednik španske poslanske zbornice, iz katere je sedaj izstopila opozicija zaradi umora monarhističnega voditelja, Calva sotela, v razgovoru z novinar j em H. Knoblaughom
Poglejmo se!
^ozel je zamotana reč; če se ga ne ''»tirno nu pravem koncu, bo zaman naš trud in le še bolj- ga bomo zamo-u'i. Tudi v življenju je polno vozlov, katerih srečne razrešitve je odvisen ^Peh človeških prizadevanj. Žal, du fie razreševanja takšnih življenskih N°zlov navadno prepozno lotimo, ako sPloh kdaj pridemo do tega! Ponavadi s,"o hudo nejevoljni, če nam kdo oči-da življenja ne razumemo, kajti ^•sak izmed nas misli o sebi, da je ''ovolj hrihten, dalekoviden in preučen. Dejstva pa nam dokazujejo, da "l Povsem tako — če že ne smem tr-lli«, da je baš nasprotno. Posebno po prilikah med Slovenci v ^Rontiniji je razvidno, da moja trdi-6v ni neutemeljena. Koliko je med """»i rojakov, ki so doumeli življenje 111 ki so razrešili vozle débele vrvi, s katero smo privezani k tlom? Ni jih
In zakaj? l£er vozlov, .ki se 'Jas tičejo in ki nas vežejo, ne vidimo.
Pogledamo okoli sebe, bilo s social "e strani, bilo z moralnega ali gospodarskega
ozira, že Vidimo bližnjega na kr'Vi poti, namrdnemo se in delamo "Dazke, sac 11 i sebe pa prezremo. Tn ^ to je vzrok, da je tako malo šte-Slovencev razrešilo svoje življenje Vozle ter se povzpelo do višje s,opnje v izseljeništvu, v tujini, ka-'n°r smo vendar vsi prišli z namenom ^a bi v enem ali drugem ozira napredovali, da bi se povzpeli.
Ni seveda rečemo, da bi se morali lri mogli vsi gospodarsko dvigniti ali 1)8 celo obogateti. Po mojem mnenju "1 napredoval samo oni, ki je zbral l>ar stotakov ali mogoče tisočakov, ka-1f!ro je skoraj gotovo moral pristrada-I sP"čo težkih časov, v katerih živilo, pač pa je napredoval tudi oni, « se je kulturno in moralno dvignil 1ako, da bi od njega lahko sorojaki "fičakovali pomoči, bilo v kateremko-pogledu, in ki bi bil v ponos nam, *°t izseljenski skupini, in domovini.
Na žalost pa moramo ugotoviti, da '"enda
liti pet odstotkov, posebno nas I ^'"vencev iz Jugoslavije, ni usmerilo <Sv°je poti navzgor. Socialni čut je o-"lejen, kulturno smo skoraj mrtvi, za ^spodarski napredek nimamo smis-- če izvzamemo, kakor gori reče-prav majhen odstotek, in zakaj ne moremo navzgor? Glavna spona, ki nas drži k tlom, h Pijača. Kako strašno in pogubonos-•j dolo opravlja prekomerno uživan-e '''iače v Argentinij i j to ve samo tisti, ^ Pogleda v jedro in vse žalostne luk-Je izseljenskega življenja. Pijančevanj® je naša grda razvada in naša nabila sramota. Ali ni žalostno, da nas JK'i, ki le nekoliko poznajo naš na-proglašajo za "vinske bratce"? hi se mi za knjige, in sicer po-' jj^o knjige, tako zanimali, če bi kui-^e in gospodarske ustanove obisko tako, kakor krčme, če bi se na
- 'turna,
gospodarska in socialna ^rašarija tako razumeli, kakor na li-M e 'n "-čope", če bi naše glave vsebo-1 ^ 6 toliko učenosti, kolikor škodljive °holne oraoticoj bi bilo za nas iz-, Jen«ko vprašanje
že več ko na po-
<*vi„
i ^ rešeno; kajti, če nam ne bi pričakovalo izobrazbe, ki ji alkohol o-I- t|[ "°goča vsaj razvoj, in vzajemnosti, j ^ )eUiosti ter vztrajnosti, ki jih pre-"	uživanje alkohola ubija, bi na-
•3 .r'lr)t navzgor ne bila tako strma, v ,|a 1u,i igranje raznih iger, pregove-){1 j jj^'*1 in dovoljenih, je za Slovence v oi ]jU(,n°s Aircsu prava poguba. Naši P nc lfl 'Krajo, igrajo mnogo in si nikoli ^-Postavijo vprašanja: Koliko jih je, ki S° z obogateli, in koliko jih ]e, ¿'«o pokopali? [t-' ^ t	je dejstvo, da so podjetja,
'	s pi'ačo in "dobrim ra¿-
b» if| (j °np'm"> vedno bolje obiskovana •, <i<> a "spevajo, nego naše kultur ^	RosPodarske ustanove. Res je,
•V^ki" Kostilne '¿a to, da jih ljudje o-^ I Hg^J1'0;'0 in zmernemu uživanju prist | V>„|Vlna niti zdravniki ne oporekajo. Hi n° ,1a J<! za nas ''a zmerno-
Poznamo.
^alosf,,
0 gledati, kako ob nede-
ljah mladi očetje in matere svoje 0-troke vlačijo v gostilne, kjer se naučijo le onega, kar je nam že itak v sramoto, dočim je cerkev, ki je vsaj za otroke bolj primerna, le prazna... In túdi v naših društvih ni velikega dre-nja, dasi jih je toliko, da človek lahko izbira: če se ti ne dopade eno ali drugo, greš lahko v tretje ali četrto, saj jih je vseli barv in najdeš v njih ne samo za otroke, marveč tudi za odrasle zdravejšo, koristnejšo, bolj ce neno in bolj častno zabavo.
Poglejmo se — pa ne samo očetje in matere, marveč tudi fantje in dekleta —, da bomo videli, kakšni smo, da betno videli, kje so vozli, ki jih moramo razrešiti, da se rešimo spon, ki nas sedaj ovirajo pri delu za lastni blagor in za častno ime naše izseljenske skupnosti?
A. Podlogar.
kaj takšnega res pripravlja; spo mnimo se le na napetost, ki je bila nastala, ko so avstrijski pristaši nemškega diktatorja umorili Dollfussa ter poskušali osvojiti oblast, s čimer bi se takoj izvršila združitev obdonavske republike z Nemčijo.
Nemška politika napram Avstriji se je sedaj, s sklenitvijo dunajskega dogovora, temeljito spremenila.
Kaj je dalo povod za takšno spremembo?
Avstri ja je bila nekakšno spot-no jabolko med Italijo in Nemčijo. Obe državi sta se na Dunaju borili za vpliv; Italija potom zvez, ki jih je vzdrževala 7, avstrijskimi oblastniki, ki so od časa do časa hodili k Musso-liniju po nasvete in navodila, Nemčija pa potom podpiran ia nedovoljene hitlerjevske organi zacije, o kateri je upala, da se bo prej ali slej priborila do oblasti. Italija je odločno nasprotovala nemškim načrtom glede "anschlussa", ker ji nikakor ne gre v račun, da bi na svoji severovzhodni meii dobila za sose do močno nemško državo, marveč se čuti bolj varno, če je med njo in Nemčijo mala avstrijska
antanti že dolgo ni več; dočim je Češkoslovaška priznala Rusijo ter se z njo celo domenila za medsebojno vojaško pomoč, je Romunska glede Rusije samo cincarila, Jugoslavija pa je vsako sodelovanje z S'SR naravnost odklonila. Na zadnji konferenci v Bukareštu, kjer so se zbrali najvišji predstavniki držav Male antante, je bilo sicer rečeno, da je Mali sporazum še zmerom trden in složen, prav močno pre pričani pa o tem ne moremo biti.
Iz Romunije poročajo, da je položaj zunanjega ministra Ti-tulescuja, ki je velik prijatelj Francije, močno omajan in se ne ve, koliko časa bo še ostal v vladi. Njegov padec bi pa pome nil, da se je Romunska odločila za takšno politiko, ki ne bo Franciji in Rusiji preveč prijazna.
Kar se Jugoslavije tiče, je tudi opažati v vladi nekakšno iskanje novih smernic za zunanjo politiko, ki je bila doslej vedno v francoskih vodah. Po smrti kralja Aleksandra se je menda mnogo spremenilo v tem pogledu. In če smemo kaj sklepati po pisanju listov, ki so zelo blizu sedanji jugoslovanski vladi, kakor je na primer ljubljanski Slo venec, se nam skoraj vsiljuje mnenje, da niso neutemeljena ona ugibanja, ki računajo s tem da bo tudi Jugoslavija najbrž vstopila v zgoraj omenjeni blok l>od italijansko-nemškim vodstvom. V pisanju teh listov se opaža velika zmernost in skoro dobrohotnost napram Italiji, do čim se je njihovo razpolpženje napram Franciji temeljito spremenilo, odkar so tam levičarji na vladi; glede sovjetske Rusije pa je bilo na pr. "Slovenčevo" pisanje zmerom nepovoljno.
Iz dejstva, da je papež pred nedavnim pozval katoliški svet na boj proti komunizmu, sklepa jo nekateri, da bi se tak protisovjetski blok ustanovi z blagoslovom, če že ne pod neposrednim vplivm Vatikana.
Ponavljamo pa, da jc položaj še v mnoeih ozirih nejasen in zato nočemo delati v naprej ni-kakih zaključkov. Kar se pa Tu-goslavije tiče, si dovoljujemo zelo dvomiti, da bi morebitni pri stanek beograjske vlade na tak protisovjetski blok odgovarjal resničnim potrebam in koristim Jugoslavije ter dejanskemu razpoloženju jugoslovanskega naroda napram veliki slovanski državi.
- " ♦ RAZNE VESTI
Dež so dobili po šest tednih suše v
nekaterih državah Severne Amerike. Strašni vročini je podleglo v tem času okrog 3.500 oseb in suša je povzročila poljedelcem za več ko 500 milijonov dolarjev škode.
Voditelja španskih monarhistov Cal va Sotela, enega najbolj vplivnih političnih mož v republiki, so umorili njegovi politični nasprotniki.
Ukinitev sankcij so proslavili v Italiji z raznimi fašističnimi ceremonijami.
Na angleškega kralja Edvarda VIII. Je hotel streljati neki G. A. Mahon v londonskem Hyde Parku, ko je* kralj pregledoval čete, pa so atentatorju v zadnjem hipu izbili revolver iz rok.
bi se združile vse te države, da zaustavijo prodiranje marksizma v Evropi.
Položaj nikakor še ni jasen, vendar pa so v Evropi nastale v zadnjem času mnoge okoliščine, ki to domnevo vsaj deloma utemeljujejo.
Da je zveza med Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko že kolikor toliko gotova stvar, je razvidno iz sedanjega sporazuma med Hitlerjem in Schuschni ggom. O Poljski vemo, da je že dolgo kolebala med Nemčijo in Francijo; ne bilo bi torej izključeno, da se je rjemški vpliv toliko povečal, da je postal odločilen. Tudi sedanja poljska vlada se drži v zunanji politiki proti-ruskih smernic, katere ji je bil vtisnil že pokojni Pilsudski.
Pristanek Romunske in Jugoslavije pa je odvisen od usode Male antante, katere članice sta skupno s Češkoslovaško, ki se je pa, zaradi nevarnosti, ki ji preti z nemške strani, že zvezala, tudi v vojaškem pogledu, s Francijo in Rusijo. Že več ko leto dni ni opažati v Mali antan ti one sloge, ki se je najbolj, jasno kazala v skupni zunanji politiki. Takšne skupnosti v Mali
PISMO Z ARGENTINSKEGA JUGA
■lunin de los Andes, 8. julija 1930 7,c delj časa jo, odkar sem Vam obljubil, da se o priliki oglasim s kakršnim pisanjem ter povem, kako se iiimm v tem od domovine tako oddaljenem kotu zemlje. Obljuba dolg dela, pa jo hočem zato danes vsaj deloma izpolniti. Tu, 11a jugu, delujem že od leta 1928. Najprej sem bil v Roca Río Negro za učitelja. Kakor gotovo vsak človek v tujini, tako sem tudi jaz poizvedoval, če bi kje našel kakšnega rojaka in res sem v Rio Negro nalete! 11a nekatere Jugoslovane-^ seznaniti pa se z njimi nisem mogel mnogo, ker me je delo držalo doma, v zavodu.
Río Negro Alto Valle, kakor pravijo ten L krajem, kjer umetno namakajo polja, je precej lepa krajina, vendar pa je zemlja prenasičena s solitrem, kar ovira lepši razvoj poljedelstva.
Iz kraja Roca R. N. «o me premestili na Choele-iChoel, 45 km dolg in 12 km širok otok v "Črni reki", kakor hi se po naše imenoval Río Negro. Taiu je zemlja zelo rodovitna; sadjarstvo lepo uspeva, alfalfo pridelujejo in posebno močno razvita je tam čebelore-ja. Spominjam se, da srno leta 1931 nabrali 11.000 kg medu; vsako leto seveda ni tako dobro, ker prehudi in prevroči vetrovi, ki včasih nastopijo v poletju, ovirajo marljive čebelice pri njihovem delu.
Tam sem preživel lri leta. Naletel sem samo 11a eno Slovenko, neko Mi-heličevo, iz Rovca. Poročena je bila s slovenskim stavbenikom Rijavcem, iz Gorice, ki je pa umrl, preden sem se seznanil z družino. Kako vesela je bila, da je našla rojaka, dasi je bila slovensko govorica že pozabil»; kajti v Aigentinijo je prišla že pred 50 leti 1.1 je gotovo ena prvih slovenskih izseljenk v tej deželi. Ali sedaj še živi ali ne, tega pa ne vem. Pravila mi je, da je biia zadnji krat pred svetovno vojno z možem v rojstnem kraju, pa je prinesla s seboj iz Gorice oleander, katerega goji pred svojo hišico kol spomin na rodno grudo...
Še jaz sem bil deležen vršička tega goriškega oleandra in posrečilo se mi je, da sem iz njega vzgojil rastlinica, ki se je lejo razvijala. Pustil sem jo na Choele-Choel, odkoder sem bil poslan v mesto Neuquén, kjer sem ostal leto dni.
Tam je precejšnje število Jugoslova nov in seznanil sem se tudi z mnogimi rojaki v Cipallettiju in v Plaza Iluincul. Povsod so me radi imeli in prav žal mi je bilo, ko sem moral od tam zopet v 'drug kraj. Dobri Istrani so me prav po očetovsko preskrbovali z raznovrstnimi stvanni, ki jih kmetje imajo, salezijanski duhovnik pa ne.
Iz Neuqu-éna so me poslali prav \ Kordiljero, kjer sem sedaj že tretje leto. Od tod, Junin de los Andes, je 90 km do chilske meje; v času, ko je to mogoče, t. j. spomladi, poleti in jeseni, potujem tod iz kraja v kraj in sicer na konju. Ko sem prišel v Junin, nisem bil vajen konju in seveda tudi jezditi nisem znal. Pa sila kola lomi in tako sem se tudi jaz iz potrebe izuril v jahanju. Potovanje v sedlu ni pft zmerom prijetno in mnogo krat imata preutrujene kosti, ko moram včasih tri, štiri ali celo pet dni jezditi po ■40, 50 ali celo GO km 11a dan.
Lansko leto me je pot zanesla v A-lumine, ki je 45 "leguas" daleč od .lunina. Črez (lm in strn sem moral --razne in v časih nevarne reke sem 1110 ral p re bresti preden sem dospel do cilja. Pa so me tam ljudje začeli spraševati, če poznam nekega človeka, ki so mu pravil'i "el sabio" učenjak. Kako naj bi ga poznal, če sem bil pa prvi krat v onih krajih! Mnogo SO'o njem govorili, a nihče tni ni vedel povedati, kakšne narodnosti rta je. Ko sem izvedel, kje približno živi ob neki reki som krenil s svojim spre mljevalccm iskat tega človeka. Jezdila sva ob reki, ki sva jo morala pet krat
prebresti, ker je bila žična ogra-(Dalje na 2. str.)
- ^ ' ' i ■--S_'•'»■ '
ARGENTINSKE VESTI
Neuspešno posredovanje
Podpredsednik republike Roca in in rektor univerze Gallo nista imela uspeha s svojim posredovanjem v zna netn parlamentarnem sporu, pa sta zato v soboto poslala predsedniku ge-nralu Justu pistno, v katerem mu spo ročata, da odlagata svojo misijo. Skušala sta doseči sporazum med Ljudsko fronto in konservativci na podlagi dogovora, po katerem naj bi stranke določile za prihodnje predsedniške volitve enega samega skupnega kandi data. Ljudska fronta pa je ta predlog odločno zavrnila.
Poslanska zbornica je imela v četrtek spet sejo, izognila pa se je razprave o buenosaireških mandatih, ki so sprožili parlamentarni spor. Nič ni mogoče predvidevati, kako se bo ta kočljiva zadeva rešila.
Ukinitev sankcij
, Na podlagi sklepa Zveze narodov je tudi argentinska vlada razveljavila vse omejitve, ki jih je bila svoj čas izdala glede trgovanja z Italijo. Omejitve so se nanašale zgolj na izvažanj nekaterih predmetov ter na podeljevanje kreditov, uvoza iz Italije pa Argntinija ni nikoli prepovedala. Dekret o ukinitvi sankcij je stopil v veljavo preteklo sredo, 15. t. m.
Prva letalska divizija
S posebnim dekretom je vlada ustanovila prvo argentinsko letalsko divizijo ter določila za njenega poveljnika generala Veradaguera. Divizijo tvo rijo vse letalske sile z letališč El Palomar, Brigadier, José de Urquiza in lil Plumerillo. Sedež divizijskega po-veljništva bo v lil Palomarju. Tudi je vlada sklenila znatno ojačili argen-• tinsko vojno letalstvo.
Riž bodo sejali
Tucumanska vlada je določila 30 tisoč pesov za nakup riževega semena, ki so bo porazdelilo med one koloniste. ki bi radi začeli s pridelovanjem to vrste žita, katera ima v Argentiniii ».znatno potrošnjo. Seme bo izbral pokrajinski poljedeljski preizkuševalci urad.
Napredni demokrati proti prdsedniku republike
Parlamentarni klub naprednih demokratov je imel v sredo sestanek, na katerem je razpravljal o sedanjem političnem "položaju. Klub je sklenil predlagati, da se iz poslanske zbornico izključijo vsi oni poslanci, ki se nočejo» udeleževati soj, obenem pa naj se uvede disciplinarna preiskava proti predsedniku republike gen. Justu in začasnemu notranjemu ministru, ker niista izvršila svoje dolžnosti ter poskrbela, ,da se odsotni konservativni poslanci s silo privedejo k sjam, kakor je poslanska zbornica opetovano zahtevala.
Ceneno sadje se ne bo več prodajalo
Z namenom, da hi se tudi uBožnej-šim slojem omogočil konsum sadja, so oblasti organizirale v Buenos Aire-su podrobno razprodajo potom kamionov, ki so krožili po mestu ter ponu jali "fruta barata". Misel je bila dobra, le izvrševala se je vsa reč tako, da prebivalstvo ni imelo od tega ni-kake koristi. S prodajanjem cenenega sadja so se dogajele velike nerednosti, ki so končno dale mestni upravi povod, da je sklenila razveljaviti vse zadevne koncesije.
Skupino ponarejevalcev so prijeli
V sv.ojih prizadevanjih, da bj izsledila one mojstre, ki so tako spretno ponaredili argentinske petdesetake, je policija povsem nepričakovano odkri la skupino ponarejevalcev braziljske-ga denarja, ki so si bili uredili svojo delavnico v hiši štev 3491 na ulici Triunvirato: Našla je tam veliko zalo go zelo spretno ponarejenih tnilreis-kih bankovcev za skoro tri milijone pesov. Ponaredila sta bankovce dva nemška strokovnjaka, katerima je pomagal tudi neki uniguayski specialist financiral pa je podjetje neki Uberrua go. Vso družbo je policija prijela. A-retiran. izjavljajo, da niso še nobenega bankovca spravili v promet. Obveščeno so bile braziljske oblasti, da ugo-tove, ali ta trditev odgovarja resnici.
--- — - - . ' - » —• ' ■ » w / -w r t
Poziv upravništva
Precejšnje število rojakov, ki so list naročili in ga že delj časa prejemajo, niso še izvršili svoje dolžnosti ter po-1 ravnali naročnino. Ker smo upošie i vali neugodne gospodarske prilike, ki I so zaradi brezposelnosti in stavk pritiskale na vse, jim lista nisimo ustavili. Pokazali sme s tem dobro voljo, sedaj bi na menda že bil čas, ida pDka i žeje takšno dobra voljo tuidi oni na-j rčniki, ki se jih tiče, ker bi sicer mo-t rali sklepati, da naročnine ne plačajo iz malomarnosti in ne zaradi denarne stiske. Onim, ki ne izvrše svoje dolž-- nosti, bomo s prihodnjim mesecem ¡ list ustavili.
F P. — Embalse: V redu prejeli. > Hvala. Pobotnico dobite. Pozdrav!
Radi žaljenja armade
Ko se je povodom zadnjega državnega praznik® v Córdobi pel svečani Tedeum za vojsko, je skupina udeležencev priredila majhno manifestacijo proti argentinski armadi, katero je . začela sramotiti. Policija je brž intervenirala ter prijela 17 oseh, ki bodo sedaj imele opravka s paragrafi.
Železniška nesreča
Pri Ybareti je skočil s tira petrolej-ski vlak, pa sta vlakovodja in kurjač ' dobila pri tem znatno opekline. Baje se je smrtno ponesrečilo tudi par skri tih potnikov. Materialna škoda znaša preko 300.000 pesov.
Pogumni ženski
Florentina llerve de Briatore in Angela B. de Briatore sta pred nedavnim t prisostvovali hudi letalski nesreči. Na , njunem polju je pristalo vojaško letalo, pa na tako nesrečen način, da se je prevrnilo ter začelo goreti. Zen-, ski se nista ustrašili, marveč sta bvž pohiteli na kraj nesreče ter rešili iz , plamenov dva letalska podčastnika, ki hi bila sicer umrla strašne smrti. Za to junaško dejanje so vojaške oblasti sklenile odlikovati obe ženski z zlato kolajno.
Štorklja
Rojakinja Mirki Humarjevi iz Renč in njenemu možu Karlu iz Števerjana je štorklja naredila veliko veselje: pri nesla jima je zdravega in čvrstega fantička. Čestitamo!
Zahvala
Ob prerani izgubi svojega dragega moža Henrika Kravanje sem prejela teliko dokazov iskrenega sičuvstova-nja, da se nikakor ne morem vsakemu, pesebe zahvaliti. Zato potom Novega lista izrekam najlepšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako lepem številu spremili pokojnika k včnemu počitku. Zahvaljujem se za obilo cvetje in vence, kakor tudi vsem, ki so me tolažili v tej težki uri.	'
MARIJA KOMAC KRAVANJA
Šahovski turnir
Stanjq, na šahovskem turnirju v DKD "Ljudski oder" je bilo 15. julija, ko so vsi igralci, razen dveh, odigrali po osem partij, sledeče:
Mirko Turel 8 točk; R. Leban in A. Zet ko vsak po 7; A. Vuga C; J. Živec, O. Turel in G. Srebrnič vsak po 5; R. Guštin in A. Ferfolja po 4 in pol; S. Pečenko in A. Hace po -i; A. Vodopi-vec 3 in pol; S. ICodrič 3; M. Krušič ) 2; II. Baučar in J. Krpan po 1 in pol; li. jštrosar in J. Illača nobene.
UREDNIK "PRAVDE" OBSOJEN
V "Diario do los Tribunales" smo čitali te dni, <la je bil urednik "Pravdo" Roško Martinovič obsojen zaradi žaljenja časti na 500 pesov denarne kazni, ki je pa pogojna, ker je bil prvi krat obsojen; plačali pa mora tekom t petih dni 500 pesov odškodnine toži-> telju dr. Kosti Veljanoviču, vse stroš-j ko procesa (med katerimi je 500 pesov j honorarijev odvetnikom) ter objaviti,
-	na svoje stroške, v "Pravdi" zadevno oltsodbo. Obsodba jo bila izrečena na
' podlagi tožbe, ki sta jo vložila proti Martinoviču dr. K. Veljanovič in g.
-	Zlatko Kačič zaradi opetovanih žali-5 lev in obrekovanj, vsebovanih v listu,
B
ki ga izdaja Roško Martinovič. i O "Pravdi" in Martinoviču smo i-mcli priliko že par krat pisati ter obsojati njegov način izrabljanja tukajš nje tiskovne svobode, izrabljanja, ki se je očitovalo v neskončnih osebnih napadih na poštene ljudi v naši kolu» . liiji. Morda so bo urednik "Pravde" i sedaj prepričal; da tudi tiskovne svo-. bode ni dovoljeno do neskončnosti i/.-. rahljati.
B	—.....
Predavanja v Taboru
Kakor je bilo naznanjeno, so se začela preteklo nedeljo v taboru redna predavanja, .s katerimi otvarja društvo prepotrebno izobraževalno šolo za
-	našo izseljence. V svojem "Predava-" nju o predavanjih" je dr. V. Kjuder k obrazložil potrebo, smernice in cilje i predavanj, katerih glavni namen je i dvigniti povprečno splošno in tudi
strokovno izobrazbo naših izseljencev ter jih s tem podpreti v njihovih stremljenjih za kulturno in gospodarsko napredovanje, j . Predavanja bodo vsako nedeljo od , 5. do (>. popoldne v društvenih prostorih ul. Paz Soldán 1924, na Paternalu. Vstop je prost in vsak resen človek je dobrodošel. Opozarjamo pa, da se preji davanja prično točno ob napovedani . uri. Kdor se zanima za razširjenje last j ne izobrazbe, naj se potrudi da ho do 1 5. ure že v društvu! i Jutri, 1!). t. m., ho V. Kjuder govo-ril "O položaju delavstva v Argentini-ji". Naslednjo nedeljo, 26. julija, pa lip R. Leban povedal marsikaj zanimave-ga "O priseljencih, ki so v Argentiniji dosegli velike uspehe". Vsak krat je po predavanju družab 1 ne. zabava.
1 Kakor rečeno, je vstop prost ter so 1 vse rojakinje in rojaki dobrodošli.
Odbor
Iz Ville Devoto
Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villi Devoto naznanja vsem prijateljem društva, da bo imelo 19. julija, ob 3. pop., domačo zabavo na ul. Simbron 51Í8. Pridite vsi, da se po domače poveselimo! S pijačo in jedačo ho društveni bufet dobro preskrbljen.	Odbor.
Maša zadušnica
Sv. maša za pokojnega Henrika Kra-vanja, se bo brala jutri, 19. t. m. ob 10 uri dop. v kapeli, Avda. del Cam- ¡ po 1653 na Paternalu.	1
i
KROJACNICA J
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billlnghurst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)	]
---------f
pismo z juga
(Ñadalj. s 1. str.) 3
' ja ponekod tako tesno oh bregu, ;la sva morala na drugi strani iskati pro 1 štora, Ko sva t>ila še kakšnih 1.000 metrov daleč' od hiše, ki je bila naiin 1 cilj, je bila reka že tako globoka, da 1 se me je kar loteval strah...
' Pa seen se le ojunačil in brez hujših nezgod sva srečno prišla na drugi '' breg, le zmočila sva se bila nekoliko.
Pred hišo so stali otroci, ki so naju 3 prav čudno gledali; in kako bi ne — 1 saj so kakšen obisk menda prvi krat 1 v svoj m življenju videli.
Povprašam, ali je oče, o katerem som vedel, da je bolan, doma, pa so > takoj stekli v hišo, da ga obveste. — Nič ne vem, kako so mu dopovedal!.
Stopim v sobico, "kjer je na postelji ležal suh človek. Pozdravim ga... pa s me gloda in reče: "Vi ste po vsej pri-1 liki moj rojak!"...
In res je bilo tako. Razgovarjala sva so o tem in onem in brž so mine-v'ale ure ter je napočil čas, ko sem se moral vrniti. Pred odhodom sem mu obljubil, da se tekoim enega meseca vrnem.
Solze je imel v očeh, ko sem mu dal roko v slovo; dvignil sef je v postelji ter me objel kakor svojega rodnega brata.
i
C.rez mesec dni senl bj| spet tata t blizu, pa sem krenil proti njegovi hiši. Šel<j sem po drugi poti črez hrib. (i Smolo sem imel, ker me je zalotila , noč še preden sem prišel do cilja, in , še stezo sem zgubil. Po strmem bregu . som se plazil, kajti bal seni se jezditi. Še kakšnih 3.000 metrov je bilo do
CERKVENI VESTNIK
p ! Preteklo nedeljo smo na Avellane-(ii doživeli prijetno presenečenje. Pol ure pred pričetkom službe božje me i je vsa preplašena poklicala sestra t. prednica in mi javila, da so prišli , škof. In res so prišli škof iz La Plate, da vidijo, kako je s slovensko službo I::>žjo. Zal prevzvišeni ni mogel čakati - izrazil pa jo veliko zadovoljstvo za na . šini delom in naročil za vse svoj pozdrav in blagoslov. Služba božja je bila spet lepo obiskana. To nedeljo je " vsa služba božja na Avenidi dol Carn-i po 1653.
22. jul. je god sv. Magdalene, spo-kornice, v soboto sv. Jakoba in v ne-deljo sv. Ane, ki sta oh enem tudi te.š-ka zgodovinska dneva, spomin izbru-i ha svetovne vojne.
V	nedeljo 26. jul. ho sv. maša na Av. del Campo, večernice ob 4 uri na Avollanedi.
V	nedeljo dne 2. aug. pa bomo začeli tudi slovensko službo božjo v Saa-vedri. Sveta maša bo ta dan - 2. aug.
oh pol 11 uri v Saavedri v cerkvi kolegija na Avenidi Tejar, blizu po-staio Saavedra. Pretekle dneve sem o-biskal nekatero Slovence tam okrog, kolikor mi je bilo v kratkem času mogoče, in upam, da bodo isto razumeva nje za dobro stvar, ki so ga imeli ob priliki obiska, pokazali tudi na dan službe božje. Službo božjo sem moral nastaviti pol ure po 10. uri dop. Prejo cerkev ni prosta. Pokažite vsi Slovenci dobro voljo za dobro stvar. Storite v božjo čast in v svojo časno in I večno korist to žrtev, da kljub ovi- I ram ne izostanete.
Mnogi so med nami, naši lastni ro-iaki, ki z glavo zmajajo nad slovensko krvjo, jaz pa vidim, da ni še izgubljenega nič, in prav ta dan naj stori vsak, kar je v njegovi moči, da bodo imeli o nas tudi kaj dobrega povedati. . , Cerkev je precej velika, zato prosim vso, tudi bolj oddaljene, da pridete kar najbolj številno. Iz mesta vozi o-mnibus 40 in 71, ki ustavita prav blizu. Ljubezen do Boga. do slovenske pemi in slovenske besede nai vas vodi.
Bladnik Janez. ,
.............. ....... vina J¡
hiše, ampak nahajal sem se v nevarni višini prav nad prepadom! Klical 6«" na pomoč, požigal travo... Slednji' t so le zagledali ogenj in slišali moj® , klice, pa sta ene prišla starejša sinova iskat, "lil sabio"' je bil ta krat že boljši, vendar pa še ne popolno"18 zdrav.
Dva krat sem bil pri njem v ob*' kih in oba krat sem bil v resni snir1' ni nevarnosti, ker nisem vedel za P1* vo pot; pa ime je prvi krat gnala k njemu želja, da bi izvedel, kdo da il'i drugi krat sem pa šel, da izpolni«1 obljubo in da triu naredim veselje-
In veste kdo je ta "sabio", o kate" rem so mi domačini toliko govoril'' To jo Ivan Renigar. Gotovo ga P"®8' te, saj je v letošnjem koledarju horjeve družbe nekaj o njem.
Joj, kod povsod žive naši ljudje! " *
Kraji tu, v Kordiljeri, so prav ^ zelo lepi, poseblno kjer so gozdovi. Rek in potokov je nebro j. Jaz sCi" pray 1 lizu snožnika Lanin, ki je !l!l argentinsko-chilski meji. Ta velik8'' ima obliko piramide in ga je ^ * zelo na daleč in kdo bi si sedaj, k°ie vedno pokrit s snegom, predstavil'9'1 da je nekoč bruhal ogenj. Lanin ie namreč ugasel ognjenik.
Posebno lepoto dajejo tem kraj«1'1 številna jezera. Na svojem misij0"' skem potovanju sem imel priliko o?"1 dali si osem prav velikih jezer, K* i kor v Barilocho Nahuel Huapi, v ^ Martinu Lacar, ne daleč od San !v,a',' tina Lalag, potem jezero Alim1'""1 Quillón, Huechulafquen, ki je 35 ^ i daleč od Junina, in še krasno j«ze|fl Traful| Vse te kraje sem v ene«!1 !f tu objezdil.
Tu je še presejšnje število indij111' škili rodov, ki žive v veliki revšči'"' reveži so in bodo. Med njimi Je mnogo odraslih ljudi in tudi
starOT'
ki še niso krščeni. Meseca aprila s0"1 krstil starčka, ki je bil — reci in P'S' — 125 let star!
Kadar obiskujem te rodove, p>av ra di in v velikem številu prihajajo meni, da kaj več izvejo o Bogu. ®v<r je otroke ljubijo in radi jih pošiljk"
v	naš zavod, da se česa nauče. Zel° ^ miroljubni; pretepov in umorov 01 , njimi ni, dočiin se med chilensk11 rodovi to prav pogostokrat
dogaj®' ,
V dveli letih sem v naglici oí"
ft© *
vso, kar spada v moj delokrog,' v.«W j nisem mogel nikjer pomuditi po vi! ] dni. Sedaj pa, ko že poznam kra)' pota in steze ter razdalje, bom l^-f spoznaval bolj natančno tudi njih ^
vi	jen je. ,	1 Rad imam te ljudi, ki so jih d°l!?
desetletja zatirali in ki jih še vel111' zatirajo. Obenem pa mislim tudi 1 druge, ki so mi po krvi bližji, in
tudi prenašajo bridko zatiranje- • ■ *
Za sedaj toliko. Drugič pa še Prisrčne pozdrave Vam in vsem ^ j a kom v tej deželi!
Ludovik Perniše*
D. K. D. "LJUDSKI
Izvabi na prireditev, ki se bo vršil» .
julija t. I. ob 9. zvečer v dvorani
SEPTEMBRE", ul. Alsina štev. ^
Spared:
1.	Otvoritev, orkester.	r
2.	A. Svetek: Pod noč — moški ^ '
3.	E. Adamič: Ti misliš, si lepa "T.
moški ^
4.	E. Adamič: Kresovale tri dcvojfe® r
mešan ■
5.	N. N.: Slepec — solospev s 8Prcn!,a
6.	.1. Vombergar:
Drama v treh dejanjih
O S 5 B E	-j« <5-
Peter, gospodar na Zaplazu Srebn1. vft Jedica, njegova žena Slivioa ¿Í Janko, prvi Jeričin mož GuStiii Anžek, sosed	Paglavec ¡¡pC
Stefan, veliki hlapec PauSič *¡¡¡v Janez, drugi hlapec Leban ,'Lenar, planSar	Skok ,.eV,i
Lenka, velika dekla Jožica Kod® ^ Francka, druga dekla Slav. ria"ei0va Tilka, mala dekla Anica Peter^ek, otrok	GrgiJ
JanCek, otrok	Silvan
Režira: Slavko Savo	|
K obilni udeležbi vljudno v^b0P
pozor!	poz0"1
NOVA SLOVENS^ GOSTILNA
"Venezia Giulia ^
Lepi in zračni p ros t of, Pr''tor tudi za svatbe. Poseben P1'05' hrai,fl družine. Vedno sveža domača
— Cene nizke -7 Rojakom se priporoča Iasin-
josip lah'r-cneae^ FRAGA 1001 -Vogal Ccpefl
Krojačnico Obiščite L. USA J
Tu boste v vsakem oziru
■;'.■■ t
najbolje postreženi •
GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal
Umetniška kovačnica in mehanična delavnica
Specializirana v oknicah, metaličnih pročeljih, železnih vratih, vestibilih, ograjah itd. itd.
CUGIT & HUMAR
se toplo priporoča slovenskim izseljencem za vsa v stroko spadajoča naročila. BOULEVARD BALLESTER 425 Villa Balle&ter
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. N. AIem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59
•
Predstavnik za celo Južno Ameriko
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA
Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem
sigurnim potom
BRZOJAVNO! Z AVI JONOM! Z POŠTO!
NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC
za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo.
NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM
Ker bi bilo potovanje še dražje
NIKAKIH POTEŽKOČ
Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 112 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjenje!
Pogl&i na dvorano, v kateri se Je vršila na Videv dan skupna večerja društva "Kosovo" v Ensenadi — —
NO V I L 1ST	Stran a
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
VESTI IZ DOMOVINE |
gospodarski položaj
Po poročilih iz domovine kaže, da ho letos dobra letina, (ločim je hila 'sni v nekaterih krajih države zelo slaba. Kmetje gledajo na svoja polja z vesoljem in s skrbjo obenem, ker se '•oje, da bodo cene radi obilice pridel ka močno padle.
■Z gibanjem, ki so ga začeli živino-rejci za zvišanje cen — o čemer smo •svoj čas poročali — se je njihov položaj nekoliko izboljšal, a ne veliko, •ker so cene živini še vedno za preko od sto nižje od onih leta 1926. Lesna industrija, ki je zaradi sankcij zgubila svoj najvažnejši trg, ita-'ijanski, je v velikih stiskah in so v '•adnjih mesecih nekateri trgovci iz-važali cclo pod lastno ceno, da vsaj "ekaj vnočijo. Morda se bo sedaj, ko so sankcije ukiájejo, položaj nekoliko
'«boljšal.
Drugače pa vladni listi zagotavljajo, da se splošni gospodarski položaj obrača polagoma na bolje; rudarska Proizvodnja narašča v vsej državi, železniški promet in tudi pomorski izkazujeta višje številke nego lani, zvijali so se tudi državni dohodki itd. Vendar pa je tudi še prav mnogo sončnih strani: število brezposelnih delavcev se je sicer nekoliko zmanjšalo, vendar pa se skoro v vseh strokah Nižajo mezde; kmet je sicer zaščiten z 'Moratorijem, ki traja že od leta 1932 '!alje za vse kmečke dolgove, vendar l'a je njegova kupna moč zelo šibka i" se tudi ne bo izboljšala, dokler se zvišajo cene poljedelskih proizvodov ali pa se ne znižajo one industrijskih izdelkov; zelo slabo vpliva na vse i Kos poda rstvo tudi kriza denarnih za-f: vodov in sploh tudi ugodnejšega gos-foaai&fcega nizvoja ni mogoče priča-
¿¿kovati, dokler se ta kriza ne reši.
5m> ,........
Velik vlom v čakovcu
v Čakovsko podružnico Prve hrvat-sko štedionice so vdrli neznani vlomilci ter odnesli domačega in tujega aenarja za okroglih 250.000 T>in. Izpilili so praznik 11. junija, ko banka "' poslovala, da so lahko neovirano pravili svoj posel. Oblasti imajo na 'UtHu neko tolpo, ki se priklati od ča-s,i do časa iz inozemstva ter v Jugo-H'aviji vlamlja v blagajne.
VELIKA TIHOTAPSKA AFERA
V Beogradu je policija aretirala o-pohiomočenega ministra dr. Aleksandra Bodija in šefa protokola zunanje ga ministrstva I lijo Novakoviča, zapletena v velik tihotapski škandal, s katerim je bila "država oškodovana za okrog sedem cnilijonov dinarjev. Ur. Bodi je svoj položaj in svoje zveze na zunanjem ministrstvu izrabljal .s tem, da je brez carine uvažal v državo cele vagone blaga in pohištva, posebno pa perzijskih preprog, za katere ni plačeval carine, ker je blago deklariral kot last raznih oseb iz diplotna-tične službe, ki so se vračale službeno iz tujine in ki za svoje pohištvo in druge reči ne plačajo carine. Vtiho-tapljéno blago so Bodi in drugi njegovi ljudje razprodajali v Beogradu z ogromnimi dobički. V afero je zapletenih mnogo vplivnih oseb.
Bodija je policija izpustila na začasno svobodo, potem ko je vse priznal; pa je mož to svobodo sijajno izrabil — pobegnil je na Reko, od koder pošilja v Beograd grozilna pisma, da bo še druge visoke osebnosti zaple tel v zadevo, če se postopanje proti njemu ne ukine.
GOSTOVANJE BOLGARSKIH AKADEMIKOV
V Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu in v Ljubljani so prejšnji mesec nastopali bolgarski akademiki in aka-demičarke, ki tvorijo "Bolgarski akademski balet", kateri prizadeva popularizirati bolgarske narodne plese. S svojimi nastopi so bolgarski gostje dosegli v navedenih mestih prav lepe uspehe.
STRELA UBILA DRUŽIN SKEGA OČETA
Tekom nevihte 12. junija je strela ubila Janeza Rotnšaka iz Studencev, ko se je s svojim sinom odpravljal s planine, kamor je bil šel nabirat planinska zelišča; sina je strela samo omamila. Romšak jo bil oče 6-član-ske družine.
Istega dne je strela udarila tudi v cerkev Stangiob ter jo zažgala, v Bu-košku, občina Zakot, okraj Brežic«, pa je uničila posestniku Jožefu Šetincu 22 m .dolgo gospodarsko poslopje z vem gospodarskim orodjem.
NERODNA ZADEVA
Povodom 80 letnice Nikole Tesle je ministrstvo za pošte izdalo posebne znamke z njegovo sliko in napisom. Na čudežen in neroden način se je zgodilo, da je na znamkah, ki so po svoji vrednosti namenjene za pošiljke v tujino, ime velikega izumitelja natisnjeno v cirilici,, na znamkah, ki o-stanejo doma, pa v latinici. "Vreme" pripominja k tej ugotovitvi: "Ali morda naše ministrstvo misli, da se cirilica v tujini lažje bere?"
GIBANJE GRADBENIH DELAVCEV
V Beogradu, Ljubljani in drugod so se vršile stavke gradbenih delavcev, ki so zahtevali zvišanje dosedanjih nizkih mezd, s katerimi niso mogli izhajati. Po dclj časa trajajočih pogajanjih je prišlo, pa ne povsod, do sporazuma. Tekonn stavke je prišlo v Beogradu tudi do raznih izgredov.
SOKOLSTVO
Po poročilih, branih na .skupščini Sokolskega t saveza, posnemamo, da ima Sokol sedaj vsega 2.371 edinic in okrog 300.000 članov. Preteklo leto se je število društev zmanjšalo za 30, Ste vilo čet pa se je povečalo za 44.
LJUBLJANSKI
VELESEJEM
Letošnji 10. ljubljanski velesejem se je vršil v ugodnejših razmerah, nego prejšnja leta. Ves razstavni prostor, ki meri 40.000 kvadratnih metrov, je bil oddan in mnoge tvrdke, ki so se | prekasno oglasile, sploh niso dobile prostora. Skupno je bilo na sejmu nad 700 razstavljalcev, med njimi 204 inozemskih tvrdk. Posebno močno je bila zastopana Grčija; postavila je poseben pavilijon, v katerem je razstavilo 51 tvrdk. Računajo, da je velesejem o-biskalo okrog 90.000 oseb, od katerih jo bilo 18 do 20 odsitotkov kupcev o-ziroma resnih interesentov.
Zveza gostilničarskih obrti v Ljubljani je organizirala posebno gostinsko razstavo, katero namen je bil pokazati, kako treba moderno in udobno urediti gostinske obrate, če se hoče tujski promet v Sloveniji povečati. — Svojo običajno razstavo malih plemen skib domačih živali je priredilo tudi društvo Živalca in v okviru velesejina jo bila tudi gostinjska . razstava ter modna revija.
VROČEKRVNA
ODVETNIKA
Pred daruvarskim sodiščem sta se lo dni pravdala neki trgovec iz Ulja-nika in vaški pop zaradi nekega starega dolga. Med razpravo sta so odvetnika obeli strank tako hudo skregala, da je sodnik razpravo prekin.l. Odvetnika sta se razburjala vedno bolj in naposled sta se spopadla. Ko je trgovec videl, da je njegov zagovornik šibkejši, je sam posegel v borbo. Tako hudo so se potem vsi trijo mikastili, da sta neka priča in stroje piska pobegnila iz dvorane in da je samo še sodnik gledal bojevnike, ki so razbili steklo na neki omari in tudi okno. Ko se je boj polegel, je sodnik oba vročekrvna odvetnika ob3'>-dil na globo, potem pa se je razprava nadaljevala.
VESTI S PRIMORSKEGA |
Iz konfinacije so se vrnili
Iz konfinacije se je zadnje čase vrnilo precej naših ljudi, kakor poročajo iz Trsta in drugih krajev.
S Proseka pišejo, da so spet prišli domov fantje Milič, Škaber, Bukovec in Cibic, ki so bili konfinirani zaradi prepevanja slovenskih pesmi, dalje Radovan 1'učka, ki je bil konfiniran na Ponzi.
Vrnil se je tudi posestnik in gostilničar Bone s Slapa pri Vipavi, ki so ga lansko leto konfinirali, ker da je kritiziral italijanski napad na Abesi-nijo.	*
Po pet. mesecih konfinacije je prišel domov tudi Leopold Mlekuž, doma iz Koritnice pri Bovcu. Aretirali so ga na podlagi pisma, ki ga je baje pisal nečaku Leopoldu Komacu, kateri se je nahajal v Afriki. Pismo je bilo sicer brez vsakega podpisa, kljub temu pa je sum padel na Mlekuža, ki je radi tega moral v konfinacijo.
PROF. EVGEN J ARC UMRL
V Ljubljani je umrl prof. Evgen Jarc, bivši državni, deželni ter oblastni poslanec in ljubljanski pojlžupan. star 58 lot in doma iz Novega mesta. Pokojni se je žc od svojih mladih let dalje stalno udejstvoval v javnem ži-| vljenju, sodeloval je pri dolgi vrsti or ganizacij in še posebno na političnem polju kot pristaš SLS. Kot podžupan si jo stekel mnogo zaslug za napredek Ljubljano, posebno kar se regulacijo Ljubljanice tiče in pa pospeševanja I ujskega prometa.
ZAKLAD IZGINIL
Na splitsko policijo je prišla neka gospa z Brača in je v joku povedala, da so ji iz kovčega, ki ga je imela zakopanega, ukradli okrog pol milijona dinarjev v dolarskih bankovcih. S soprogom, ki je že pokojen, se je pred petimi leti vrnila iz Amerike in
, prinesla s seboj to premoženje. Namenila ga je za dedščino svoji nečakinji,
■	ki ji je že tudi izbrala ženina. Toda dekle se ni brigalo za fanta, ki je pa
! užival naklonjenost bogate vdove. Ko
¡ je nedavno odslužil vojaški rok, se je
i fant vrnil k vdovi. Te dni je gospa šla gledat, kako je z njenim zakla-
■	dom. Toda v veliko grozo je opazila, da denarja ni več. Osumila je fanta,
I ki je živel pri njej in vtaknili so ga v preiskovalni zapor.
Posebni tribunal in naši ljudje
Pri vseh procesih, ki so se vršili do konca 1935 pred posebnim tribu-nalom, v kolikor so bili sploh objavlje ni pdatki, je bilo obsojenih 2.907 oseb, med ,temi pa je bilo preko 150 Sloven cev in Hrvatov (Vštetih tudi slovenskih in hrvatskih komunistov). Dočim znaša število jugoslovanskega prebivalstva proti celotnemu prebivalstvu Italije 1,5 o|o, znaša število jugoslo-skih obsojencev več kakor' 5 o]o vseh obsojencev.
Razmerje je za jugoslovansko prebivalstvo še bolj neugodno, ako upoštevamo višino kazni.
Dočim je namreč«bilo vseh obsojen cev kaznovanih na vküpno 16.917 let, znaša kazen za 150 jugoslovanskih ob sojencev preko l.fiOO let ali okroglo 9 proč. dd devetih oseb, ki so bile doslej od posebnega tribunala' obsojene na smrt, jih je bilo pet, torej več kakor polovica, jugoslovanske narodnosti. Konečno ne sinemo pozabiti, da jo sani Mussolini podaljšanje poslovne dobe posebnega tribunala leta 1931 litem olj oval baš s posebnim ozirom na prilike mod Jugoslovani v Julijski Krajini.
"Popravljanje" krajevnih imen
"čiščenje" krajevnih imen hočejo iz vršiti v J. Krajini, kjer so že itak večini krajevnih imen dali italijansko obliko. Pravijo pa, da je treba še ostala imena romanizirati in popraviti §3 mnogotera druga, ki niso bila pravilno prevedena. V to svrho so ustanovljene posebne komisije. Šempolaj je spremenjen v Sari Polagio, Berkae pri Motovunu v San Pancrazio, vsi Šmi-lieli v San Midióle itd. Toda se.daj hočejo tudi Ustje spremeniti v San Giusto, češ da je Ustje nastalo iz San Giusto, to je Sv. Just. Kraj Erzelj na Vipavskem nočejo odslej imenovati San Arcángelo, češ da jo Erzelj pokvarjeni nemški Erzengel, to je Sv. I Nadandel (S. Arcandelo). Tudi vipav-| ske Šturje se bo odslej imenovalo Bor-go San Giorgo, ker je Šturje nastalo baje iz Sv. Jurij. Jurišiči bodo postali San Giorgio in znane Šembijo na Krasu San Vito, to je Sv. Vid. Sv. Duh pri Materijah postane Spirito Santo. Sv. Trojica in Sv. Margareta v postojn skeni okraju Santa Trinita in Santa Margareta. Istotako bodo postale Šma rje Santa Maria itd.
Aretacija na meji
>	Na cesti Ilotedršica-Godovič so ita-
•	lijanski obmejni stražniki aretirali
■	Franca Dolenca iz Hotedršicc. Zaple-
'	nili so «m voz tramov in par volov
'	pri prehodu čez mejo pod pretvezo,
1	da je hotel vtihotapiti jugoslovanski
les v Italijo. , ---
. Tuji delavci za "delikatna"
Sredi maja je prišlo v Št. Peter na Krasu nad 500 delavcev z inženirji. — Polovica jih je ostala v okolici, druga polovica pa je bila baje poslana v Trnovo in Ilirsko Bistrico. Zgleda, da bodo zaposleni pri različnih delih in sicer takih, kjer domačin nima dostopa.
Financarski vohuni
"Istra" piše: Naš list je že poročal, da je bilo v zadnjem času zlasti v reških zaporih vsepolno ljudi, osumljenih ti hotapstva. Kljub temu, da je vzdolž mejo res tihotapstvo precej razvito, sc je le marsikomu čudno zdelo, kajti tihotapstva so osumili tudi ljudi, ki se niso nikoli z zadevo pečali. Tako je v kratkem prišlo ob lepe denarce nekaj ljudi popolnoma nedolžnih, nakar se je ugotovilo, da imajo finančni stražniki postavljene svoje, dobro plačene vohune, ki se prav pridno udejstvu-jejo v svojem poslu. In ko jim zmanjka menda potrebnega materiala, si ga izposlujejo na ta način, da osumijo tu di popolnoma nedolžne ljudi, ki se sicer prej ali slej suma otresejo, vendar pa jim je s tem nakopano precej ne-prilik, zlasti pa so gmotno znatno oškodovani.
Davek za proslavo zmage v Abesiniji
Proslave zmago so s|> vršile po vseli naših vaseh na ta in oni način, kot je pač že v navadi. Nekatere občine so žrtvovale velike vsote ob tej priliki, kot na pr. ilirsko-bistriška, ki je postavila nekje pri trnovski cerkvi, mean da na platno naslikano Musolinijevo glavo, ki ni bila nič tnanjša kot 7 m visoka in 3 m široka in jo je bilo videti daleč naokoli. V juniju pa so do-.bili občani obvestilo o novem obdavčenju. Srednji posestniki od 75 do 100 lir, večji posestniki, obrtniki in trgov ci pa preko 100 in tudi preko več sto lir. Ta naknadna taksa je bila baje nastavljena za pokritje stroškov občine ob proslavi zmage Italije v Abesiniji.
"Tržaški Lloyd"
Po novi ureditvi morske plovbe se jo delokrog tržaške luke močno skrčil. Od prej tako cvetočih družb: Tržaškega Lloyda, Gosulicha in Libere Triestine, je ostal samo še Lloyd. Toda tudi temu je začrtan silno ozek delokrog, namreč zveze z ozemljem onstran sueškega prekopa.
Pred dnevi pa je "Giornale di Geno va" objavil odprto pismo na prometnega ministra Bennija, s katerim se zahteva, naj se odpravi tudi ime edine še preostale tržaške družbe "Tržaškega Lloyda". Predvsem inkriminira ime "Loyd", češ da je tujega iv . vora, in je samo izrodek grde navade brez vsebine in vrednosti. Omenjeni list pa sc zaganja tudi proti označbi "Tržaški", češ da je funkcija, ki jo bo odslej vršila tržaška družba, vfte-! narodna in da radi tega ni treba o-menjati v tej obliki sedež družbe, ker ' bi se tako le po nepotrebnem prouda-» rjal lokalni patriotizem, i Proti temu izpadu genovskega lista je tržaško fašistično glasilo odgovorilo z vehemenco in besnostjo, ki jo poznajo pač samo italijanski in še p<v ■ sebej fašistični žurnalisti.
Proslava Vidovega dne v Ensenadi. Z leve: dr. Veljanovic, starosta Sokola Bs. Aires I., g. P. Kebelič, predsednik društva "Kosovo", in njegova soproga, arli. V. Suilčič, predsednik Jugoslo- vanskega patronata In idrugl..
} najem se odda
°va in moderno urejena hiša za
.Restavracijo
^"aibolj razvijajočem se buenos-okraju, v Villi Devoto, ^ je naseljjenlih mnogo rojakov.
Ss^"0 ug&dna Prilik za podjetne-žloveka. Pripravno tudi za dve manjši družini.
Hij	--
k¡( a obsega: Velik salon, dvorišče, 2 so-«tLv.®l¡ko kuhinjo, kopalnico, vestibil, k^Mča; obsežno zemljišče s pokritim 'sčem in dvema ligriščema za krogle. J» ,	.__.
0l&snila pri lastniku Ludoviku v	Misleju
»inogasta 5137 — 5139 Villa Devoto
Expreso „G0RIZIA"
v . „	5
^Istarejše prevozno podjetje	j
^ mesto in na vse strani de-	!j žele. Zmerne cene in
solidna postrežba	'
FRANC LOJK
Calle VILLAROEL 1476
Višina Donego 000	¡j
54. Dárwin 5172 in 2094 <
sv°ji k svojim!
f,lqmena benes-bilkova
fcivj^ Slov. babica
í\snic¡ tPrVa šefinia v praški porod-^de* s Prakso v bolnici Juan Fer-j^ej,;' Se Priporoča vsem Slovenkam. II-, v ^ P®nzionistke iz mesta in de-
«n"?' poZ rL° oskrb°- - Cene izredno
' do o-	prvovrstna. — Sprejema
«o 2o ob
nedeljah in praznikih pa Vprašajte za informacije Preden greste drugam
; u'Ma 1?17^ečenje brez bolesti.
^ <w	U. T. 23—3389
KROJAČ
izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) —>■ U. T. 5»—IZn
i
Zobozdravnika
3
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1T2I
KROJACNICA IN TRGOVINA
"MOZETIČ"
Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za obleke, kakor tudi vsake vrste moškega perila.
Osorio 5025 — Bs. Aires (Paterhal)
Z mirnim srcem se lahko zatečete v
Moderno zdravilišče
Taloahuano 1060	Buenos Aires
v vsakem slučaju
Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specilizira ne zdravnike in najmodernejše zdravniš ke naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIC
Sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po Jako zmernih cenah.
Izvršujemo tudi operacije
Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko.
títrana 4
NOVI LIST
ZA POUK IN ZABAVO
Združene države se spreminjajo v puščavo
Nekdanji predsednik komisije za varstvo zoper povodnji reke Mississippi, Mr. Morris L. Cook, se je nedavno prav črnogledo izjavil o bodočnosti Združenih ameriških držav (USA). Pravi, da bodo peščeni viharji in povodnji spremenili v severni Ameriki zemljo tako, da bo vsa razpokana in peščena. Obramba zoper to strahoto bi stala najmanj 2 milijardi dolarjev, pa še ni verjetno, če bi kaj zalegla.
Xa 10 milijonov dolarjev je škode, ki jo povzroča voda in veter, ki odne-seta vsako leto tri milijarde ton zemlje. Saino Mississipi odnese na leto 4(Xf milijonov ton zemlje, ki jo odpravlja v Mehiški zaliv. Koliko škode trpi Severna Amerika zaradi peščenih viharjev, dokazuje primer pred dvema letoma, ko je silen orkan zasul s peskom 300 milijonov ton rodovitnega polja.
Cvetoče pokrajine, ki so velike ko države lllionis, Ohio, Maryland in Se verna Karolina skupaj, so zdaj ena sania puščava. Tako ho čez 10 do 20 let v Se v. Ameriki nastala puščava, ki bo velika ko puščava Sahara.
Ameriška vlada se trudi, da bi preprečila to grozoto. Obljubila je nasad-nikom posebno podporo, če se 'odločijo za to, da bodo zasadili take rastline, ki bodo zemljo čvrsto 'držale skupaj. Izbrali so za to že kakih 500 milijonov rastlin. A vse to so le kapljice v morje. Prirodne sile se ne sinenijo zanje. Dolarska Amerika se bliža koncu.
PRIPOROČAJTE
NOVI LIST
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos Aires*«
Izdeluje obleke po naj novejšem krfiju, iz najboljšega blaga ter p« nizki ceni
josip faganel
SOLIS 1235
(blizu Constitucionsv U. T. 23—1696
Zlata internacionala
Žalostna prikazen našega šasa je peščica ljudi, ki plese krog zlatega teleta. Milijone lačnih in razcapanih tira ta peščica na žrtvenik. So to finančni mogotci, ki so zaradi medsebojnih gospodarskih stikov postali drug z drugim ožje povezani, kakor najožji Sorodniki. Ne kri ne jezik ne zemlja, ampak zlato jih druži. Oni tvorijo zla to internacionalo (Rockefeller, Carnegie, Vanderbilt, Field, Astor in drugi).
Astor, ustanovitelj velike denarne dinastije,- je začel s trgovanjem z Indijanci, za katerega jim je dajal žgane. Fielid je od osme ure zjutraj pa do enaste ure zvečer zaposloval otroke. Cornelius Vanderhildt je zaslužil sedem sto milijonov dolarjev, ko je med ameriško državljansko vojno drago prodajal slab materijah Carnegie si jo nagrabil ogromno premoženje s polnočjo slejiarij in juridističnih zvijač. A to so le nekateri. Lahko bi navedli še mnogo imen iz zapadnoevropskih držav, ki so naravnost klasične dežele "zlate internacionale". Način, kako znajo francoski velekapitalisti vplivati na notranjo in zunanjo politiko v
svoj prid, nima primere v svetovni zgo dovini. Od teh so nam najbolj znana ihiena onih, ki so pfeveč "neprevidni", kakor Hanau, Staviski i dr. Pri vsnm tem je pa najbolj žalostno to, da znajo ujeti v mrežo svojih koristi tudi one ki mislijo, da se borijo proti njim. S pomočjo velikih časopisnih agencij, radija in ,vseh razpoložljivih sredstev moderne tehnike znajo mojstrsko "delati javno mnenje" ter umetno razdva jati mase, da tako ali drugače nasedajo njihovim vabam. To nemoralno in do skrajnosti krivično početje na račun življenjske sreče neizmernih množic ni prav nič manj nemoralno, kakor če včasih kak finančni mogoč-nik vržo par milijončkov v "humanitarne svrhe", bodisi, da ustanovi kako univerzo ali kak znanstveni institut, ali pa podpira človekoljubne ali morda celo nacionalne organizacije.
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik en« sliko v barvah
MARKO RADALJ
Specialist v modernem slikanju. Facundo Qulroga 1275 in 1407 D. Snd
ŽENSKI KOTIČEK
CE NEMOREŠ SPATI
V neki knjigi, ki je izšla v Parizu trdi, Maurice Boigey, da je premagal nespečnost. Dva pripomočka zoper njo. Prvi je žlica olivnega olja, preden ležeš spat, kajti to olje pomirja živco in mišičje želodca. Za pacijente, ki ne prenesejo olja, pa navaja drug pripomoček, ki je manj učinkovit: z mentolom napojen kos vate naj drže pred nos, globoko naj vdihavajo in si pljuča očistijo. V postelji pa naj svoje dihanje omeje na minimum.
Vse ženske bodo lepe
V New Yorku ¡?o zborovali specialisti za lepoto, ki so med drugim z zadoščenem ugotovili, da je beseda "vsa ka ženska je lahko lepa" prodrla že v široke ljudske plasti. Lahko rečemo brez pretiravanja, da v dvajsetih letih sploh ne bo več grdih žensk. Znanost o negi lepote napreduje od dneva do dneva, vsaka lepotna napaka se da odstraniti z operacijo, masažo, obsevanjem ali drugimi načini. V dvajsetih letih se bodo ti načini prav gotovo še izpopolnili in pocenili, da'si bo lah ko vsaka ženska privoščila lepo zunanjost.
Izvažanje evropskih kit
Odkar so začele nositi evropske žen ske kratke lase, se je razvila prava trgovina z njihovimi lasmi. Na eni strani ženske režejo kite, na drugi pa jih daljšajo. Posebno črnke z otoka Trinidada se rade ponašajo z dolgimi lasmi. V ta namen porabljajo lase belili žena, katere drago plačujejo. Prej so dobivale lasulje iz Kitajske a zdaj,
Nova Slovenska Gostilna
"Gruta de Postumia"
Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika
Ivan Gašperšič
in
Ludvik Dekleva
AV. FOREST 621 — CHACARITA
Migljaji za hišne gospodinje
Jajčna jed s šunko. Tri ženilje zre-žemo na tanke rezine. Pi-steno formo ali pločevisto posodo namažemo na debelo s presnim maslom in obložimo dno z rezinami; potresemo jih s sesekljano šunko in pokrijemo zopet z rezinami. Tako delamo dotlej, i'a je posoda polna. Nato razinotamo tri ceia jajca v pol litra mleka ali smetane, osolimo prav malo in vlijemo tekočino enakomerno po rezinah. Postavimo v pečico in pečemo pol ure. Damo s solato na mizo.
Plesen na klobasah in gnjatih preprečimo na ta način, da jih namažemo z reüdko kašo iz vode in kuhinjske soli. Napravi se solna skorja, ki se jo plesen ne loti in ki odpraylja že nastalo plesnobo.
Utrujene noge si hitro pomorejo v topli vodi, če ji dodamo nekaj soli. Ko si noge osušumo, jih odrgnemo še z jo-sihom.
Da ohranimo zelenjavo svežo, jo damo v lončeno ali kamenito skledo, ki jo pokrijemo z mokro, čisto cunjo. — Cunjo moramo zmočiti v slani vodi.
MALI OGLASI
KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Bueno» Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam se PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI
KDOR 2ELI SPOZNATI SAMEGA SEBE, svoje hibe in, sposobnosti, svoj značaj, svoje bodoče in ptereklo življenj«, naj se obrne na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno ime i» priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Bueno» Aires. — Pišite lahko v svojem materinskem ali pa v kakem drugem jeziku.
ko jih je od tam teže doboti, so našle bogat vir v belih ženah. Tudi iz Jugoslavije se izvažajo ženski lasje. Preteklo lot|) jih je namreč šlo preko meje 181 kilogramov v vrednosti 17.000 dinarjev.
MODAS "WILMA"
Nudimo cenj odjtemal-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij.
Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne.
PRINČIČ & KUKANJA
1468 Rivera 1476
i TOVARNA MOZAIKA
Operna pevka Hana Valeska, z znam eniii» nap Leonovim smaragdom, ki ga je pred kratkim prodala grofici. Barbari Button Haugwitz-Rewentlowi
Za 1,200.000 dolarjev
Teolindo Rodríguez
Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA
Cement "San, Martin" Ugodne cene
AÑASCO 2763 — PATERNAL — U. T. 59-1925
NAZNANILO. Sporočam, da sem « preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z za' nesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIÓ, Dorrego 1583 (pol kvadre o<> Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588-
ROJAKI!!
PRI 2IVCU
v znani restavraciji, bos» najboljše postreženi.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Leipi prostori, pripravni zl
svatbe — Prenočišča. — Sobe za prenočišče prenovljene 'n na novo opremljene.
Rojakom se priporoča kstnik
EMIL ŽIVBC
PATERNAL	Qsorio 508*
Ana Chrpovc
Slov. babica
dipl. v Praqi in Bs. Airesu, z večlet"0 prakso v praški porodnišnici ter v tuk' bolnici "Rawson", se priporoča v »e 111 Slovenkam. — Sprejema penzionistke |2 mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstn®'
ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 81»2
PREKOMORSKA POSTA
Iz Evrope dospejo
V	JULIJU:
IN. Cap Arcona
1!). Formase
2,0. Rspona
22. Cabo S. Agustín
24. Pulaski, Aim. Star in H. MonaiT1'
Proti Evropi odplovejo
V	JULIJU:
21.	And. Star
22.	Almanzora
23.	H. Patriot
24.	Kspana
Podoba cesarja Franca Jožefa
.laroslav Hašek
V Mladi Boleslavi je živel trgovec s papirjem, Fietiška po imenu. Spoštoval je zakone in stanoval od pamti-veka nasproti vojašnici. Na cesarjev rojstni dan in ob drugih c. kr. priložnostih je obesil na svojo hiško črno-rumeno zastavo in dobavljal častniškemu domu črnorutnene lampione. -Prodajal je podobe Franca Jožefa v židovsko žganjarnice in orožniškim postajam v mladoboleslavskem okrožju. Vladarjeve podobe bi bil rad prodajal tudi šolam in šolskemu okrožju: toda njegove podobe niso imelo velikosti, ki jo je predpisal deželni šolski svet. Nekdaj mu je c. kr. deželni šolski nadzornik na okrajnem glavarstvu povedal: "Zelo žal mi je, gospod Pe-tiška, toda hočete nam prodajati Njegovo Veličanstvo cesarja daljšega in širšega, kot je predpisan z odlokom visokega šolskega sveta z dne 20. oktobra 1891. Cesar, ki ga ta odlok predpisuje, je malce krajši. Njegovo Veličanstvo cesar je dopuščeno le v dolžini 48 centimetrov in v širini 30 centimetrov. — Ugovarjate, da 1-inato v zalogi okoli 2000 podobnašega vladarja. Ne mislite, da nam boste 0-besili tako plažo, kakršna se vam /ljubi. Ves vaš cesar je blago najnižjo vrste in sramotno opremljen. Tak je, kakor .da bi si brade nikoli ne česal. Na nos so mu napackali strašno
mnogo rdeče barve in razen tega šc škili."
Ko je prišel gospod Petiška domov, je ves ogorčen rekel svoji ženi: "Torej s tem sivini vladarjem smo se u-rezali." In to je bilo še pred vojno. --Kratko in malo, gospodu PotiSki je ostalo na vratu dva tisoč cesarskih podo!). Ko je izbruhnila vojna, se je je gospod Petiška neizmerno razveselil, zakaj gojil je veliko upanje, da ee bo svojega blaga zdaj iznebil. Razobesil je slike betežnega starca v svoji trgovini in jih ozaljšal z napisi:
Posebna priložnost. Cesar Franc Jožef 1. za 15 kron.
Prodal je šest kosov. Pet podob v vojašnice, kjer naj bi ti nemarni od-tfeki navduševali rezerviste v kantinah, eno pa je kupil stari tobakarnar Šimr. Ta avstrijski patriot je zbil podobo na 12 kron in še rekel, .da je to tatinstvo. Vojna je trajala, toda Njegovo Veličanstvo cesar ni našlo kupca, četudi je gospod Petiška iskal pomoči celo pri časopisnem razkriče-vanju. Naročil je oglase in razkričal N. Veličanstvo cesarja v dveh praških dnevnikih: "V teh težkih časih ne sme v nobenem češkem gospodinstvu manjkali podoba težko preizkušenega vladarja za 15 kron. Mesto naročil je gospod Petiška prejel povabilo, naj se predstavi na okrajnem glavai'stvu, kjer so mu povedali naj so prihodnjič v oglasi izogiba besedam "težki časi" in "težko preizkušeni". Mesto teh naj rabi besede "slavni časi" in "zmagoviti", sicer ho
imel s to rečjo Š« sitnosti. Zato je pri-< bčil sledeči oglas:
V teh slavnih časih ne sme v nobenem češkem gospodinjstvu manjkati podoba našega zmagovitega via darja za 15 kron.
Toda bilo je zaman. Prejel je nekaj grdih dopisov, katerih neznani pisci so mu odkritosrčno nasvetovali, naj obesi cesarja na krajih, ki jih cesár peš obiskuje. Poleg tega ga je spet pc-vabilo okrajno glavarstvo, kjer ga je uradujoči komisar pozval, naj zasleduje poročila c. kr. dopisne^gaurada in naj se pri sestavi svojih oglasov ravna po njih.
"Rusi so na Ogrskem, zasedli so Lvov, stojijo pred Premyslom in to i-monujeto slavno čase, gospod Petiška. To je videti kakor zbadljivka, zasmeli in roganje. Zavoljo takih oglasov pridete lahko pred vojno sodišče."
Gospod Petiška je obljubil, da bo zdaj pazil, in je sestavil sledeči oglas: Vsak Čeh rad žrtvuje 15 kron, da v svoji hiši lahko obesi našega sivega vladarja.
Časopisi so njegov oglas zavrnili, "človek božji", mu je dejal neki upra vitel j, "končno vendar nočete, da bi nas vse postrelili!"
Gospod Petiška se je razburjen povrnil domov. Zadaj v trgovini so se valili zavoji z zalogo cesarskih podob. Gospod Petiška je sunil i nogo vanje, pa se neznansko prestrašil tega, kar je bil napravil. Plaho se je ozrl naokoli in se šele pomiril, ko je dognal, da ga ni nihče videl. Začel je otožno
brisati prah z zavojev in opazil, da so bili nekateri vlažni in pokriti s plesnobo. Zadej je sedel črn maček. Ni bilo mogoče dvomiti, kdo je nosil krivdo — da jc bil zavoj vlažen. Da obrne sum od od sebe, je začel maček presti. Gospod Petiška jc vrgel na veleizdajal ca metlo in maček je obmolknil. Prodajalec papirja je razljučen planil v stanovanje in se obrnil k ženi: "Ta lump mora iz hiše. Kdo mi bo kupil cesarja, ki ga maček posvinja? Njegovo Veličanstvo cesar je plesniv. Moramo ga postaviti na suho. Naj ga strela ubije!"
Popoldanski spanček gospoda Petiš ka jc to pot potekel zelo nemirno. Sanjalo se mu je, da so prišli po črnega mačka orožniki in ga z njegovim lastnikom vred odpeljali pred vojno sodišče. Potem se mu je sanjalo, da so mačka in njega obsodili na smrt na vešalih in da se mora maček obesiti prvi. On pa, Petiška, je pred sodiščem govoril grozno šaljive besede. Stnašan sko je vzkričal in zagledal poleg sebe ženo, ki se jc očitajoč obrnila nanj: "Za božjo voljo, kaj govoriš, če bi to kdo slišal!"
In razburjena je pripovedovala, da jo med tem poskušala v vrtu posušiti Njegovo Veličanstvo cesarja, da so pa pocestni paglavci obmetavali podobo s kamenjem, da so zdaj videli kot sita.
Ugotovila sta še druge izgube. Na cesarjevo podobo, ki se jc sušila na trati so se posedle kure. Tam so pre-bavljale vsebino svojih čelodcev in po tem cesarju korenito pobarvale brado.
Dve podobi je skušal požreti pes mesarja Ilolečka, mlad, neizkušen ber-nardinec, ki o 63. paragrafu kazenskega zakona ni imel ni pojma. Toda mladi pes je to imel že v krvi. Njegovo mater je bil pred enim letom usmrtil konjederec, ker je na vežbališču požrla zastavo 36. pešpolka.
Gospod Petiška je bil nesrečen. Zve čer je v gostilni govoril nekaj o priložnostnem nakupu in o težaveh, ki jih ima z Njegovim Veličanstvom cesarjem, in smisel njegovega govora je bil, da dunajska vlada zato nezaupno glega na Čehe, ker nočejo kupovati pri tvrdki Petiška v Mladi Boleslavi cesarskih podob za 15 kroif
"Dajte ceneje", mu je dejal krčmar, ko sta se poslovila, "zdaj so slabi časi. Ilorejšek prodaja svojo parno mla-tilnico za 300 kron ceneje kot lani in tako je tudi s cesarjem."
Zato jc gospod Petiška sestavil ta-le oglas in ga spravil v izložbeno okno svoje prodajalnice:
Zaradi gospodarske krize prodam večjo skupino lepih cesarskih podob mesto po 15 le po 10 kron. Spet jc vladala v njegovi trgovini tišina. "Kako je kaj s cesarjem," je vprašal prijatelj krčmar. "Žalostno," je odgovoril gospod Petiška, "po Njegovem Veličanstvu cesarju ni povpraševanja."
"Veste kaj," mu je zaupno rekel krč mar, "skušajte se ga za vsako ceno iz-nebiti, preden bo prepozno."
"Bom še počakal," jc odgovoril gos pod Petiška.
In na podobah Njegovega Veltf11". stva cesarja je še naprej sedel
1 Jl^
maček. Po poldrugem letu je celo zavoje prav spodaj legla plesen- I strija jc razpadala in položaj je N deti brezupen.
hil >-A
Zdaj je gospod Petiška zgr»»" ^ svinčnik in težkega srca izračun11'' ,c tako ne more obogateti, da bo l)0'jve se i nu posreči, prodati podobe P° ^ kroni, vendar še zaslužil pri vsa kosu po eno krono.
In napravil je učinkovit razg'8^' <n besil je podobo v izložbeno pod njo zapisal:
Ta sivi cesar je zdaj nal"01'1.
mesto za 15 kron le za 2
Vsa Mlada Boleslava se jc So 1 j dno zbrala pred prodajalnico ^ Petiška, da vidi, kako so delnicC burške rodovine nenadoma
pa 4»
Ponoči pa so gospoda peljali orožniki in potem jc s'°pet¡í-Trgovino so zatvorili, gospod*1 ^ k zaprli in ga postavili radi P1 ka proti javnemu miru in |P('",0 fi vojno sodišče. Veteransko dmst r je na izrednem občnem zboru čilo.
. , iii1"
Gospod Petiška je dobil trinaj serov težke ječe. Moral bi 1)1 ()laj¡¡c" pet let, toda lahko je navedel <>
valno okolnost, da se je nC ^ pri Custozzi za Avstrijo. In "u>'Vclifiii" zavoji s podobami Njegovcga^ ^ ^ stva cesarja hranijo pri v0,"cnj8, ču na Dunaju in čakajo	pl).1'|
bo po razpadu Avstrije k» *' jeten trgovec zavijal vanje *
!7ftAJA; Konsorcii "Novega lista'
UREDUJE: D /iktor Kjuder.