KATOLJŠK CERKVEN UST.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 jrld. 00 kr., /.a pol bta 2 gld. 40 kr., za.-etert leta 1 srld. iio kr 7 tiskarnici sprejemana za ieto 4 irold., za pol leta 2gld.. začetert leta 1 gl.; ako zaucn» na ta .lan praznik, izide I>aniea dan }«.prej.
Tečaj XXXIV.
V Ljubljani, 6. vel. travna 1881.
Iai&t 18.
O poroki
prejasnega cesaroviča
Rudolfa
s prejasno kraljevo princesinjo
v
Štefanijo Belgijansko.
Iz deželo verni 1 Svete Ženin se je slavnoznani,
Naj donijo pesmi vnete, Vsi zapojmo: Bog ohrani Rudolfa, Štefanijo, Z njima celo Avstrijo!
Serca radost naj pretresa, Ko se sklepa zakon novi;
Glas povzdignimo v nebesa, Kličimo: Bog blagoslovi Rudolfa. Štefanijo, " Z njima celo Avstrijo!
In ves rod cesarske hiše, V zvezi z nami nezvenljivi,
Bodi sreče nam ognjiše; Za vse čase Bog poživi Z Rudolfom Štefanijo, Bog ohrani Avstrijo!
---- K' ' *
/

Cesarovič Rudolf.
Vsacega pravega katoličana je veselilo, ko je cesarske krone dedič Rudolf pred svojo poroko sel v Sveto deželo na božjo pot, kakor njegov cesarski oče pred kaj leti. Kdo bo dvomil, da ravno očetov izgled ga je k temu spodbudil ? Veseliti mora pa slehernega katoličana zlasti to, da sploh znana pobožnost Njih veličanstva Frančiška Jožefa se kakor dedisina preseluje tudi na cesaroviča Rudolfa. Obdarovan je cesarovič z obilnimi dušnimi darovi, ter se smemo nanj ozirati z lepo nado in ponosnostjo, pravi vredništvo lista „Die heil. Stadt Gottes", iz kterega je „Blahovest" povzčl obširniši spis o dednem princu Rudolfu, in ki naj ga tudi za Slovence o tej lepi priliki posnamemo po večera. Omenjeno vredništvo pristavlja, da pisatelj teh verstic je mož, ki je imel Bkoz daljši čas priliko opazovati dednega princa v njegovem odgojevanji, ter je vir zanesljiv. Večina teh dogodb je iz mlajših let cesaroviča Rudolfa.
Od perve mladosti se je vcepovala v Rudoltovo serce Božja čast in spoštovanje sv. vere. Ni še imel pet let in že je bival pričujoč, ko se je učila keršanskega nauka njegova starši sestra nadvojvodinja Gizela. Pri-serčna bratovska ljubezen je bila med njima in je še zmeraj, in veseli so bili trenutki, ko se je z veliko radostjo priučeval dogodb sv. pisma. Posebno ginjen^ je poslušal zgodbe, kako je terpel Bog in naš Zveličar, kteremu je bil vdan z veliko ljubeznijo in častjč. — Molitve: „Oče naš" in „apostoijsko vero" je že takrat znal na pamet, z molitvijo se je razodevala njegova vernost in gorka detinska ljubezen do Boga. Naj raji se je iz glave učil molitve in zgodbe, in pe taki poti si je v kratkem času pridobil lepi zakLd jutranjih in večernih molitev, priporočevanja k Mariji Devici, sv. angelu varhu, kakor tudi naukov od stvarjenja, odrešenja, o lastnostih Božjih. Silo vesel je bil, kadar je pripovedoval svetopisemske dogodbe, potem pa zagledal podobe, ki so pred oči stavile osebe in djanja iz svete zgodovine: tu je ponavljal cele povesti, pretehtoval lastnosti in djanja svetopisemskih oseb. Pri tem je vselej kazal živo vero in občutek za čednost in pravico.
Kadar je bil dosegel šesto leto, je po rodovinski in domači naredbi dobil malo dvorno družino za se, in zročen je bil v odgojo najprej resnemu, pa blagemu
grofu Gonderkur-u (Gondreeourt), pa milšemu ali ne manj b!ago3«*rčneinu polkovniku Latur u (Latour). Oba moža sta vresničila dobro premišnjeno osnovo, po kteri Be je imela vravnavati izreja in olika prestolnega dediča. In mora se pristaviti s pohvalo, da oba moža dobro poznata, kako silno važna je sv. vera v odgojevanji, sta vcroznanstvo postavila na pervo me3to, ter sta z besedo in z djanjem duha cesarovičevega obravnavala po verskih naukih.
Kojen je bil cesarovič Rudolf 21. vel. serp. 1858. Od 1. 1861 do 1874 je bil podučevan v veroznanstvu po 3 ure na teden; od 1. 1874 pa po eno uro. Ves ta Čas se nikoli ni pozabila imenitna cesarska beseda:
„Moja volja je, da naj se moj sin izredi za dobrega katoliškega kristjana j naj se resno prizadeva, da se vera vkorenini m razcveta ne samo v umu, temuč da se vkorenini v serce, in da dobri sad rodi." *)
Ž^lje cesarja očeta so postale resnica, upajmo v vsemogočno milost Božjo, da dedni princ bode tudi nadalje dober katolišk kristjan. Kako so cesarski starši sami delali pri vzgojevanji svojega blagoupnega sina in prestolnega dediča, se vidi od tod, da so mu radi dovolili bivati o prostem času v njih tovarsiji, da so se z njim pogovarjali o njegovih naukih, nadzorovali njegove detinske igre in pozneje njegovo branje, da so z njim vred napravljali izlete, da so pospeševali njegove pobožne verske misli in mu svetili z dobrim izgle dom v obiskovanji božjih služb.
O napredku njegovem v studiranji so se velikrat cesarski starši prepričevali, Če tudi ravno pri učenji niso bivali pričujoči... Znameniti napredki cesarovičevi so bili po časnikih naznanovani in so obudovali pravo za-čudovanje, in če je kdo kje nad tem podvomil, so zanesljivi deležniki in priče pri skušnjah s svojim poštenjem zaterjevali, da ni bilo nič precenjeno, kar se je razglašalo.
Cesarovič se je moral opravičiti in skazati, kaj se je učil, kakor vsak drugi dijak. Vsaka preskušnja se je pričela z molitvijo „Pater noster" ali „Veni sancte Spiritus", in nasledovala je vselej naj pervo j)oskušnja iz veroznanstva. To je vzvišenemu dijaku vselej napravilo velik mir, rekei je namreč: vcroznanstvo je v resnici naj imenit-niši nauk in če se sknšnia iz veroznanstva dobro do-verši, tudi v druzih predmetih ne bo hudega.
Pisatelj tega sostavka še vedno dobro pomni njegove poskušnje iz stare zaveze. Ze med šolskim letom so psalmi s svojim visokim obsegom in pevsko podobo posebuo pozornost obudovali v preslavnem učencu; pri poskušnji pa se je omenilo le samo poveršno o bukvah psalmov. Cesar je bil dal že znaninje, naj se izpraševanje iz tega predmeta konča in učitelj je bil zapustil svoje mesto; kar cesarovič nekako plaho reče: „Prosim — psalmi", nato je vse zbrane, še tudi učitelja, veselo prehitel, ko je pričel deklatnovati vgodno izbrani pre-imenitni osmi psalm: „Domine Dominus noster, quam ad-mirabile est nomen tuum in universa terra" (Gospod, naš Gospod, kako prečudno je tvoje ime po vsi zemlji), kterega se je bil naučil brez vednosti svojega učitelja. Pozneje je bilo učeniku veroznanstva to nekak vgoden pomoček pri učenji tp^dagogiški posredek), da si je preslavni diiak ponavljal in razširjal to zalogo psalmov; ako je bil namreč že truden, čemur se ni čuditi pri tolikih lirah, kar jih je imel za učenje, je bilo zadosti, da je
*) Ted;tj ne le um, ampak tudi serce se mora obdelovati; ne le znanje, ampak tudi vaje so potrebue. To je volja ccsarjeva. Slišite, šolski možje?	Vr.
učitelj le pervi stavek kacega psalma pričel in cesarovič je kakor poživljcn nadaljeval. — „Pater noster", ,.Ave Marija", „Angelus Domini", „Čredo", „Veni Sancte Spiritus", „Salve Regina", „Magnificat" in druzih molitev se je naučil v latinskem jeziku.
Slovesni dnevi pa so bili bogoljubnemu princu tisti, ob kterih je s cesarskimi starši vred pristopal k Božji mizi. Pred vsim spomina vredno je cesarovičevo Obhajilo 18. mal. travna 1870, na veliki ponedeljek. Odmenil je bil to pomenljivo opravilo spolniii pričo cesarske ro-dovine in z njenim vdeleženjem, kakor tudi družiae dednega princa, in sicer v Jožefovi kapeli na Dunaju. Bil je namreč to dan njegovega pervega sv. Obhajila. Pripravljal se je k vrednemu prejetju naj svetejši Svetosti z večdnevno pobožnostjo, in pričakoval je s koper-nenjem in velikim veseljem tega dneva. In ko se je približal slovesni trenutek, da je imel pervi pot prejeti Boga samega v podobi kruha, so pričujoči vidili, s kako gorečo ljubeznijo do Boga je pobožni cesarovič pristopil k mizi Gospodovi.
Po pravici pravijo, da pervo sv. Obhajilo določuje, kakošno bo poznejše življenje pri človeku; iz pobožnosti tedaj, s kakoršno je dedni princ v pervo prejel to Hrano ljubezni Božje, smemo upati, da tudi v poznejšem življenji ne bo odstopil od pričete poti. Sv. Rešnjemu Te lesu je dedič cesarske krone vselej skazoval naj veči češenje in dogodilo se je večkrat, da je na ulici pokleknil prejet blagoslov od duhovna, ki je bil na potu k bolniku.
Ravno tisto leto je bil cesarovič, spremijevan od svoje sestre Gizele, šei tudi na božjo pot v Marija Celje. Brat in sestra sta pred čudežno podobo Marije Device opravila svoje češenje in bila pri sv. Obhajilu v lep izgled in spodbudo vsim pričujočim božjepotnikom. Biio jima je to serčno tolažilo, da sta prejela presv. Rešnje Telo tam na čudežnem kraju, kamor je njun ljubljeni ded, že umerli pobožni nadvojvod Frančišk, romal vsako leto. Močno ginljiv je bil ta čudežni kraj za serci mladih požjepotnikov.
Sv. birmo je prejel cesarovič 24. svečana 1873 s svojo sestro Gizelo ob enem. Tako je rastel cesarovič Rudolf, poživljan s ss. zakramenti, in pripravljal se je s temelito oliko za svoj prihodnji stan.
Pridobil si je tudi obširnih ved na ledini klasiških učenost, zgodovine, prirodopisa, kakor tudi v deržavnih vedah. Zraven tega govori in piše nemški, francoski, madjarski in češki jezik, tudi poljščino in angleščino je govoriti zmožen. V vojniških vedah si je pridobil naj veče znanstva.
Olikovaje pa se tako v druzih vedah je cesarovič Rudolf ostal zvest sveti veri: vdeležuje se svoj pot včr-skih vaj, službe Božje ob nedeljah in praznikih, hodi k sv. Obhajilu po večkrat na leto s tisto pobožnostjo, kakor v svoji prešnji mladosti. „Bukve o nasledovanji Kristusovem" so njegov molitvenik, o rečeh sv. vere govori vselej z velikim spoštovanjem, duhovnom sv. Cerkve skazuje dolžno spoštovanje.
Znamenitost njegovega značaja je ljubezen in spoštovanje do keršanskih svojih staršev. Lepo ga je viditi, kadar se sostane s svojimi cesarskimi starši, ko jim roko poljubi, do njih naj občutljivše spoštovanje naznanuje in naj manjši njihovo željo tenko spolnuje. Dedič cesarske krone je vreden in priljuden sin in sicer ne samo zarad dolžne hvaležnosti, ki je prirojena njegovemu sercu, temuč tudi iz verskih nagibov, vsled kterih spoštuje očeta in mater kakor namestnike Božje, in očeta ob enem kakor svojega cesarja in gospoda.
Hočemo li še dalje popisovati zuačaj dednega princa, se nam snuje v misel pred vsim njegova priljudnost in ljubeznjivost, s čimur si serce slehernega pridobi.
Znati je res, da so se njegovega serca dotaknile besede Boga in Zveličarja, ki pravi: „Discite a me, quia mitis sum et humilis eorde4' (Učite se od mene, ker sem pohleven in iz serca ponižen.) *) Pri njem ni razločka med visokim in nizkim, on govori s prostim kmetom z ravno tisto priljudnostjo in ponižnostjo kakor z osebami iz gospodovavskih rodovin; je brez vsega skazovanja svojega visokega rodu ali prisilovane naklonljivosti, beseda njegova je nevsiljena in prirojena.
Do vsih bivših učenikov je vedno spoštljiv in hvaležen. Do tacih, ki so mu kako službo skazovali, je darežljiv, in njegovi služabniki in podložni pripovedujejo radi, kako ljubeznjiv in blagodušen je dedni cesarovič. Ta dobrota pa nikakor ni znamnje kake premehkosti, temuč glavna last njegovega značaja je moška določnost in stanovitna volja: kar je za dobro spoznal, iše zver-siti, če tudi s premaganjem zaderžkov. Ne terpi, da bi drugi, pa tudi ne. da bi on sam svoje dolžnosti spolno-val nemarno ali polovičarsko, in kakor vojak vselej gleda na pravi red.
Njegovo serce je usmiljeno do ubozih in nesrečnih, kakoršni dobivajo od njega pomoč v obilni meri. Pogosto podeli veči pomoč obožanim obertnikom, da bi zgubljeno zopet pridobili. Izmed številnih v>tavov in dobrodelnih družb velikega cesarstva jih utegne biti malo, kteri bi zraven imen Nju Veličanstva cesarja in cesarice v svojih obletnih poročilih ne imeli tudi imena dednega princa. Enako v namene katoliških misijonov in v druge namene keršanske ljubezni obilno daje.
S takimi lastnostmi duha in serca je olepšan dedič avstrijsko ogerskega prestola; glavna prednost med njimi pa je versko, v resnici katoliško mišljenje, ktero je ko dragoceni delež po svojih prednikih ohranil in ki bo rodilo zares veseli sad. Bog daj!
To je po večem, kar omenjeni list piše o prejasnem princu Rudolfu; naj se po njem ravnd slovenska mladina, sploh tudi visoki stanovi, kteri naj bodo včrni katoličani in zvesti sinovi matere sv. Cerkve, kakor je preblagi naš cesarjevič Rudolf, kteremu Bog podeli stanovitnost v vsem dobrem, srečo, slavo in dolgo življenje — z njegovo jasno nevesto Štefanijo vred!
Ez življenja Jflovricija Tomana.
XI. Prihod v Lisabonu. Misijonarje zaprejo v jeco.
(Dalje.)
Mi jezuiti smo spoznali, kako malo upanja smemo imeti, da bi nas izpustili. Bili pa smo si svesti, da smo nedolžni. Celih osemnajst let nas niso tudi zarad naj manjšega pregreska na odgovor klicali, iz česar se d£ sklepati, da so tudi naši sovražniki o naši nedolžnosti bili prepričani. Pri vsem tem pa smo živeli zadovoljni in veseli, in ljudje v terdnjavi so se čudili, kako moremo toliko veseli biti.
Eden zmed nas je bil našel sredstvo vrata ječe odpirati: to nam je bilo veliko tolažilo v naših nezmernih britkostih, ker dobivali smo lahko dober zrak, za-mogli smo drug druzega obiskovati, tolažiti in po moči pomagati. Paziti pa je bilo treba, da kaj tacega straža ali kdo drugi ne zapazi. V ta t amen smo si napravili nekake suknene čevlje, da nismo sem in tje hode ropota delali. Tudi vrata smo skušali ravno tako zapreti, kakor so bile poprej, da niso jetniearji kaj zapazili. Ali le dve leti smo vž»vali to dobroto; pokvaril nam jo jo lašk brat, ko je bil namenjen uiti. Podkupil je vojaka
*) Mat. 11, 39.
in za beg je od menil soboto po veliki noči. Vojak pa, ko je ves denar porabil, izdal je vse poveljniku. < >d-menjeni dan po noči pride poveljnik z mnogimi častniki in najde v resnici več vrat odpertih in jezuite po hodiščih. Mislil je, vsi skup smo hoteli pobegniti. Moj tovarš in jaz sva tudi v drugi ječi bila, ko sva ravno nekega sobrata tolažila, hitro pa sva jo nazaj pobrala in ječo zaperla, da se ni nič poznalo. Zdaj se je pričelo, kakor bi bil sodnji dan. Vse so odperli in natanko preiskali, drugi dan pa so prišli zidarji, ključarji in kovači, da so močne ključavnice napravili.
Vsi v ječi so bili zoper nas. vsak je hotel imeti ponarejen ključ od nas, kterega je po njih mislih vsak zmed nas imeti mogel. Povsod pa so dobili zakrivljene žeblje iu drugo železje s starimi cunjami ovito, da ni ropota delalo. Naposled so se vsi že smejali in previdili, da s takimi ključi ni moč vsih vrdt odpreti, do vsih straž na tihoma priti, in ubežati. In tako se je polagoma tudi ta nevihta polegla.
Kar nas je pa najbolj bolelo, bilo je to, da smo morali biti brez ss. zakramentov, brez sv. maše, še celo brez velikonočnega Obhajila. O veliki noči smo skoraj vsaki dan prosili, naj nam dovolijo, da prejmemo sv. Obhajilo, in da tako zadostimo cerkveni zapovedi; dobili smo pa odgovor, da smo dolžnost že storili, ko smo sv. Obhajilo želeli. Dalje pa nam niso dovolili govoriti, in si upanja delati.
Na vse sredstva smo mislili, če zamoremo v ječi maševati. 1 regledali smo vse knjige, da najdemo, ali je v takem primerljeju dovoljeno, ali ne; prebrali smo tudi naše privilegije, posvetovali ee med seboj in z naj bolj učenimi možmi in — vsak je rekel, da je dovoljeno. Začeli smo toraj moledovati jetničarje in oskerbnike, da nam zdaj to, zdaj uno prineso. Imeli smo sicer s po-četka slabo opravo, ali s časoma smo precej dobro ozalj-šali naš altar. Kar sem zlatega peska pri sebi imel, to je naj več pomagalo, tudi sem bil jaz pervi v ječi sv. mašo opravil. Sam sem zdeloval masne plajše za se in za druge, tako tudi srajce in drugo opravo. Pripra\ljal sem hostije in sicer sem jih spekel na majni berleči svetilnici, v to mi je rabilo dvojno štirivoglato železo, čegar rabe nihče uganiti ni mogel. V začetku je terda bila, ali s časoma sem se tako privadil, da sem najlepši hostije delal, prav kakor mojster. Tolažilo, da saj ob nedeljah in praznikih zamoremo maševati, bilo je silno veliko. Pa nas je tudi veliko stalo. Bili smo ob enem pa tudi v vednem strahu, da nas ne zasačijo. Naj veči nezgodo pa so nam pripravljali nekteri naših sobratov, ki so vedno terdili, da ne gre v tako nesnažni ječi tako svetega opravila opravljati. Premislili pa niso, da ni le na Portugalskem, ampak povsod drugod po ječah dovoljeno maševati, io da to opravilo še celo v bolnišnicah opravljajo, kjer je še veči smrad in gnjus. Bog je naše početje blagoslovil, in proti koncu našega zapora snvli smo že očitno maševati, z vednostjo poveljnikovo.
(Dalje sledi.)
W9on tlosko in zanemarjeni —-----' tnlatlenči.
(Da>je.)
Nekdo, ki svojega uma ni bil okadil na šolskih klopeh, je o neki priliki rekel: Vi gospodje nam le preveč pravite, kakošni da smo; pa ra;i bi imeli, ko bi nam to bolj pravili, kakošni da moramo biti Tudi jaz ne bom dalje popisoval, kakršen je velik del mladine, pa tudi uuega naravnega modrijana ne mislim nocoj p^sl-iSati, da bi razkladal, kakošna mladina mora biti;
temuč razložil bi rad nekaj zgodovinskega, ramreč: kaj je neki moder mož delal in počenjal, in kaj še zdaj neprenehoma dela in si prizadeva, da bi spačeno, zbegano, zgubljeno, ali saj zanemarjeno mladino obtesal, olikai, olepšal, splob, kako on iše mladino tako storiti, kakoršna ima biti.
Da pa že naprej kdo ne poreče: „Sej nič ne pomaga", kar je navaden pregovor in ugovor, kadar Di bilo treba kaj malo v žcrjavico seči ; naj precej omenim nekoliko sadu, ki ga je ta mož že dosegel, potlej še le bom pojasnil, kako je začel in kako dela.
Kaka dva dneva daleč od tod živi mož, ki ni kralj, ni minister, ni deržavni poslanec, ni baukir ali sicer bogataš, ali mogočen tega sveta. In vendar v teku komaj petnajst lčt je ta človek vstanovil dobrih »to naprav, vstavov za pribežališa ub-žue. zapušene, tako rekoč za-veržene mladine. Po njegovem trudu kakor s čudom vstajajo kolegije, šole, delavnice, sprejmiša in pribežališa po Italijanskem, Francoskem, Španjskem in po republikah novega sveti, Amerike. Gotovo 60.000 (zdaj morebiti blizo 100.000) mladih ljudi dandanes po djanji in trudu tega priprostega moža prejema duhovno in deželsko izrejo, in po velikem delu tudi živež in obleko, in tako prihajajo v častne stanove, v pošteno rokodelstvo, v vsa-ktere boljši službe, v duhovstvo itd. In kar je še bolj začudovanja vredno, je to, da ta priprosti mož — naj povčm in rečem: mašnik g. Janez Bosko v Totinu je ta dobrotnik — je v samih 3-5 letih našel pota in pomočkov, da je sto in še več osčb poslal v svete misijone v daljno južno Ameriko, in komaj dva mesca ali še ne prav je tega, kar je zopet poslal čez široko morje 12 misijonarjev in 10 bogoljubnih redovnic, ki imajo odgojati divjake ob bregovih Rio Colorado, Rio negro, in kakor se vsi tisti kraji imenujejo tam po gozdih Patagonije in drugod. In te dni sem bral, da so ga sv. Oče Leon XIII v Rim poklicali, naj bo tudi tam tako napravo vstanovil.
Zdaj pa se vernimo malo nazaj. Kdo je bil ta „Giovanni Bosco'*, ali kakor ga sploh imenujejo „Don Bosko"? Rojen je bil v god Marije Device vnebovzete ali veliki Šmaren 1815, in sicer v Castelnuovo d'Asti, v Torinski nadškofiji. Mašnik posvečen pa leta 1841. Perva njegova služba je bila v konviktu sv. Frančiška Asiskega v Torinu. Tam je dobil pa tudi priliko obiskovati jetnike po torinskih ječah, in ondod se je prepričeval, v koliko nezmérno dušno in telesno revšino zabrede človek, kteri pride s prave poti. Vidil je po ječah posedati trume 12—181etnih mladenčev, vjedane od živali, in kteri so se po tistih žalostnih zaporih pokorili, — pokorili za pregrehe in hudobije, ktere so bile veliko veči in strašnejši kot bi jih kdo takim letom cveteče mladosti pripisovati se prcderznil. To je pretresalo in z grozo napolnovalo serce mladega duhovna.
Vidil je, kako so ti nesrečni mladi žalost in očitanje svoji domovini in domačiji, sramota svoji družini ; vidil je še čez vse bolj, kako od Boga odrešene in z njegovo kervjo odkupljene duše vendar niso svobodne, temuč zdihujejo v naj hujšem hlapčevstvu in sužnjosti pregrehe in v naj očitniši nevarnosti, da grejo take v večnost, kakor so zdaj in se pogubijo na večno. Vidil je k temu, da njih število se dan na dan veče naraša; in še tisti nesrečni, ki so kazen dostali in dosegli svobodo, so se kar naglo vračali v ječe nazaj pod butaro novih hudobij, na novo obsojeni!
Iskal je vzroka tolike spačenosti pri teh mladen-čih, in zcWo se mu je, da se nahaja v tem, ker se odtegujejo službi Božji, cerkvenim opravilom in podukom o dnevih Gospodovih. Vprašal se je Don Bosko sam pri sebi: „Kuo vé, ako bi ti mladenči bili imeli prijatla, kteri bi bil zanje poskerbel, ki bi jim bil pomoč ska-
zoval in jih podučeval v verskih naukih o svetih dnevih, — kdo ve, ne mara bi se bili hudega zderžali, in kteri so iz ječe prišli, se ognili povračevanja v pokoriša? Bi li ne bila naj tehtniši zadeva za vero in za družbinstvo, da se to poskusi v prihodnje v prid stoterih in tisočerih druzih?"
To misel je razodel svojemu predniku, ki je bil ob enem njegov duhovni vodnik, Don Caffasso-tu; in po njegovem svetu in navdajanji je precej jel premišljevati pot in način, kako bi se to dalo doseči; vspeh pa je prepustil Božji previdnosti, brez ktere vse človeške natezanja v šibre gredo. (Bollet. mesca prosinca 1879.)
Na pol smešna in na pol resna dogodbica utegne pojasniti začetek Boskovega dela in pa njegov pervi dan. Bil je eden naj lepših cerkvenih praznikov, ko se naš Bosko o določeni uri ima v cerkvene paramente za sv. mašo napraviti v sakristiji pri sv. Frančišku Asiskem v Torinu. Sakristan vidi mladenčka v kotu sakristije in ga pokliče, da naj gre k maši streč. — Ne znam, odgovori pobič ves pobit. — Pojdi, pojdi, mu še enkrat reče; ti moraš k maši streči. — Ne znam, odverne zopet, nisem še nikoli stregel. — Ti živina, ti! se zadere sakristan ves zdražen nad njim, če ne znaš k maši streči, čemu hodiš v sakristijo? In prej ko bi si mislil, se zažene nad reveža in bunke mu padajo po herbtu in po glavi. Pobič jo ulije skoz vrata, Don Bosko pa na glas zakliče: Čemu rniadenčka tako pretčpati? Kaj vam je storil?
—	Čemu pa hodi v sakristijo, Če ne znd streči?
—	Bodi si kar koli, vi ste hudo storili.
—	Kaj pa vam je mar to?
—	Meni je kaj zelo mar: eden mojih prijatlov je. Le berž ga pokličite, moram z njim govoriti.
Na to povelje začne klicati: toder, toder*); teče za njim, mu zaterja, da mu nič žalega ne bo, in ga pripelje k gosp. Bosku. — Revše se bliža vse der-getajoče in v solzah vsled buuk, ki jih je skupilo.
—	Ali si že bil pri sv. maši? ga vpraša mašnik z vso ljubeznjivostjo.
—	Ne še, odgovori deček.
—	Pridi tedaj k maši; potlej imam 8 teboj nekaj govoriti, kar ti bo všeč.
Don Bosko je samo želel utolažiti razžaljenega reveža, in ne dopustiti, da bi odšel z neprijetnimi vtisi zoper te, ki so v žagradu; veliko viši pa so bile osnove Božje, ki je hotel ta dan postaviti temelj k velikemu poslopju.
Bil je ravno praznik neomadežanega Spočetja presv. Marije Device, 8. grudna 1841.
Kadar Don Bosko opravi sv. mašo in dolžno zahvalo, vzame seboj fanta in pelje tega novaka v neki majhen kor ali prostorček, kakoršnih imajo po več laške cerkve, n. pr. za spovedovanje gluhih, za posebne pogovore in za enake zadeve. Tam mu z jasnim obrazom zaterdi, da se ni treba bunk več bati, in zavpraša ga:
—	Kako ti je ime, dragi moj ?
—	Ime mi je Jernej Garelli.
—	Kje si doma?
—	V Asti.
—	Ali imaš še očeta?
—	Ne, oče so mi uraerli.
—	In mati?
—	Mati so mi tudi umerli.
—	Koliko imaš lčt?
—	Šestnajst.
—	Znaš li brati in pisati?
*) To je zaničljiva piemonška beseda, s ktero neke tujce kličejo.
—	Ne znam nič.
—	Ali si že opravil sv. Obhajilo?
—	Ne še.
—	Si že bil pri spovedi?
—	Bil, pa ko sem bil še majhen.
—	Ali se hodiš učit keršanskega nauka?
—	Si ne upam.
—	Zakaj ne?
—	Ker moji tovarši, manjši od mene, znajo keršanski nauk, jaz tako velik pa ne znam nič; zato me je sram z njimi hoditi.
—	Ako bi te jaz posebej učil keršanski nauk, bi li hodil učit se?
—	Rad bi hodil.
—	Ali bi hodil tudi v to sobico?
—	Bi, bi, samo da bi me ne bunkali.
—	Ne boj se, nihče ti ne bo več žalega storil; še več, — ti boš od sih dob moj prijatelj, in imel boš z menoj opraviti in z nikomur drugim ne. Kdaj tedaj hočeš, da začneva?
—	Kadar Vam jc ljubo.
—	Drevi?
—	Prav.
—	Ali hočeš prccej?
—	Tudi zdaj — prav rad.
Don Bosko nato naredi sv. križ za začetek; ali njegov učenec se ni pokrižal, ker ni znal ne križa narediti in ne besed izreči. Pervi nauk je toraj bil to, da se je učil križ delati, in pa, kdo nas je stvaril, in zakaj. Čez pol ure ga spusti z veliko dobrovoljnostjo, potem ko mu obljubi, da zopet pride prihodnjo nedeljo. Ce tudi je bil bolj počasnega spomina, se je vendar mladeneč v nekterih nedeljah toliko naučil, da je opravil dobro spoved, in malo pozneje sv. Obhajilo.
Lejte, ta mladeneč je bil, bi djal, pervi kamen tiste naprave, tistega Salezijaniša, iz kterega izhaja toliko verlih in slavnih mož, toliko imenitnih dobrotnikov človeštva, to pa veči del iz zapušenih dečkov. Zakaj k temu pervemu mladenču so se pridruževali drugi, nevedni, zlasti v začetku iz bolj daljnih krajev, in posebno izmed zidarjev, ki so znali drugim pomagati hiše delati, nič pa niso vedili, kako je treba tudi sebi hišo duhovno zidati za prihodnje stanovanje po smerti, zato so lahko zabredli v velike pregrehe in hudobije, in poslednjič prišli v ječe.
Kako pa je Don Bosko mlado in zanemarjeno čedo k sebi vabil. Kaj posebnega je v vsem njegovem djanji. Kakor gorušnično seme, tako majhno je biio seme njegovega začetka. Vse se je godilo kakor skrito, neznatno in v ponižnosti. Ta ubogi mašnik se sam ni zavedil velikih darov, ktere mu je Bog podelil za otenje tisočerih otrók in mladenčev. Neko posebno veselje ga je gnalo k naj manjšim otročičem. Hodil je celó k njih igram, je gledal igrajoče in se je tudi vdeleževal s tim, da se jim je posmehljeval, — in dečki so se prijazno smehljali njemu v obraz... Pridite k meni, jim je djal, vam bom dal kruha, — pa kako dobrega imam, veste? in dal vam ga bom dober kos vsak dan. Otroci so vsak dan pri njem, in on vsak dan moli z njimi, ter prične in nadaljuje misijonsko delo.
To so bili zapušeni dečki, ki so sicer ves ljubi dan po cestah, ulicah in kotih prebili brez varstva, brez opravila, pa tudi velikrat brez kake jedi. Pa tudi taki, ki so ob delavnikih delali, pa bili 80 brez poduka v ker-eanskem nauku in toraj tudi ob nedeljah in praznikih brez božje službe in so odrašali kakor nezumne živali in bili so toraj v naj veči nevarnosti pogrezniti se v vsaktere pregrehe. Rekel jim je toraj Don Bosko: Pridite ob nedeljah igrat na mojo tratico (majhen travnik),
tam bote skakali in igra'i vse igre, kakor vam bo drago; — in dečki so pri njem o vsih praznikih in dnevih Gospodovih: on pa skerbi, da so vsi pri sv. maši in pod-učuje jih vsaki pot v keršanskem nauku, in prikupi se jim vedno bolj ter jih odvrača od vsih nevarnost. Dalje pravi: Ob, vi ubožci, še ob nedeljah nimate malo kake juhe, riža, močnika! Pridite, vam bom dal jaz kaj malega, kakor mi kuhajo moja mati. In še več: nimate iti kam spat? pridite v mojo izbico, vam bom dal kotiček in malo posteljico. — Tako je zbiral otročiče, ki so se zapušeni potikali po potih in kotih, kakor mali cigančiki sredi med vsimi pregrehami in spakami- Oo pa jih je zbiral iu sprejemal kakor pišeta v svoje za-vetje ter jih iskal spraviti pod streho in ▼ varstvo.
(Dalje sledi.)
Máfio bo odgovarja if /
Po mestih in po kmetih se godijo vedno veči in bolj pogosto ostudno8ti in pregrehe: kdo bo za to odgovarjal? Poboji, silo prederzne tatvine, ropi, ubijanja in morije celó med naj bližnjišimi domačimi in sorodniki se slišijo velikrat v toki grozi, da mora kosti in mozeg pretresati vsakemu, kdor ni volk ali tiger. Nečistost okužuje naj lepši cvét. Kletvinje, bogokletja, rotenja se razlégaio pod nebom. Grenke sovraštva ostru-pujejo Človeške serca. Pohujšanje in spake se širijo. Svet je vedno ostudniši, vedno bolj osóren, brezserčen, terd do blagra svojega bližnjega. Kdo bo za vse to odgovarjal? Ali ne tisti, ki sovražijo in zatirajo tiste po-močke, kteri svet blažijo, lepšajo, vsakemu poštenemu človeku prijetnega delajo? Gorjé tistim skrivnim družbam, ki se bahajo s tem, da lju<_.. od Boga in vere odvračajo! Kdorkoli ni do čistega butoglav, je prepričan, da večna Pravica mora biti tako gotovo, kakor gotovo je sicer naravni red v stvarjenji, in da bode vsak ha-dodelnik na odgovor klican. Gorjé, gorjé toraj tistim, ki kazijo in kužijo lepe stvari Božje! In kaj delajo socijalisti, rudečkarji v vélikem in obširnem? V Pariza so pobijali, morili naj boljši ljudi, požigali s petrolejem svoje lastno mesto, terli in razdevali spomine umetnosti, olike in slave; na Pruskem so na vso moč iskali umoriti vladarja; na Ruskem podkopavali mesto ter cele leta dolgo delali in pripravljali, da so poslednjič res tolovajsko končali cesarja, ki je vendar kmečko ljudstvo iz sužnjozti rešil! (Se vé, da tudi grozno grešil zoper edino pravo vero.) Drugod, kakor obiirniše po-jasnuje „Vaterland", so ljadstvo okuževali od katedra na univerzah do sób po začetnih šolah, s pomočkom debelih bukev iažnjivih modrijanov do večih in manjših listov judovskega časništva, — kalili so prav kakor bi bilo njih delo rokodelstvo! Poiivinjeno in «»slepi¡eno meščanstvo pa je ▼ nekterih velikih mestih tergalo britko-martre is šol, pa kriianega Zveličarja, ki terpeče in obložene k sebi vabi, iz aere ogoljufanega ljudstva. In ker so veliki bogataši zaloge denara pa velike zaslužke dela za-se pograbili, zraven tega pa vero pomagali ropati; si ubogi rokodelec iie tolažila ▼ žganji, in če je res po tolikem zapeljevanji še vero zavergel, se naméri, da obupan in obdivjan poslednjič zakolje lam sebe ali še tudi podavi ženo io otroke, kar se je že enekrati slišalo!
Kako prijazna lučica je v tacih okolišinah sveta katoliška vera, ktera po Vincencijevih družbah in po raznih druzih potih ubožnim družinam pod roke sega in jih velikrat obvaruje še rajposlednjiši in nepopravljive nesreče. Za plačilo pa čeme duše vero zatirajo in vérne ljudi preganjajo! — Za spreobernjenje terdovrat-
nih, za poboljšanje vesoljnega sveta je tedaj silo po- ali krivica ne godi, kakor je dobri ranjki bil. Najbo • trebno moliti, goreč, moliti ^posebnoJ^S£tem Joraj^v ^^^
Ogled po Slovenskem lil dopisi.
Iz Ljnbljane. (O poroki nadvojvoda Rudolfa.) Škofijski list št. 4 je prinesel obširniše naznanilo cesar jevi-čeve poroke 10. majnika, ktero se ima vernikom to nedeljo z leče brati. Tudi je zapovedana za 10. majnika slovesna velika sv. maša po vsih dubovnijskih in samostanskih cerkvah ter ob koncu zahvalna pesem. To naj se zgodi ob uri, ktera je v vsakem kraju naj priprav-niši, da se bode veliko ljudstva vdeležilo. Povabijo naj se k tem i slovesnemu opravilu tudi vradnije, pa šolske vodstva, da se z mladino vred vdeležijo.
Zraven tega ravno ta številka ima „nektere opomnje o svetoletnih pravicah spovednikov.'4 Dalje: Literae en-cyclicae de matimoniis mixtis. De statu ecclesiae c. thol. in Bosnia atque Herzegovina itd.
Iz Želimelj. {Sv. Vid kolednik.) Lanska huda zima je tudi nas hudo zadela, zlasti v tem, da je počil zid naše farne cerkve ter zvonik se za precej odločil od druzega zidanja. Popraviti to je težko; in če pustimo v takem stanu, utegne se zgoditi kaka nesreča. Po dol-
fein posvetovanj; smo sklenili: zidati novo in nekoliko olj prostorno iarno cerkev, ker sedanja naša hiša Božja je silno maia in tako nizka, da jo cerkvenik zamore z metlo ometati po stropu kar od tal, in mu nobenega odra ni treba za to. — Ali zidanje nove, če tudi majhne cerkve, visoko presega moči naše duhovnije, ki šteje le 668 duš. Prosili smo tedaj in tudi dobili od c. kr. kranjske deželi e vlade privoljenje, da smemo po vsem Kranjskem nabirati v omenjeni namen dobrotnih darov. Gorko t> raj priporočam naše može ko ednike, ki bodo ob času poterkali na te ali uue duri, in v imenu sv. Vida prosim kakega daru za našo Božjo hišo. Vsim blagim usmiljenim dobrotnikom že naprej kličem: V največi o b i 1-nosti plačaj Bog! — Možje s pravicami prevideui so nasledili ji: Janez Jakopin, Janez Skerjanec in Janez Kramar. Hvaležno bode sprejemal in po „Danici" naznanil vse njemu poslane darove v imenovani namen tudi podpisani dušni pastir. *)
Jurij Dernovšek, farni oskerbnik.
Z Zalega l/ga, 30. mal. travna. — Janez Pintar (moj brat), crkvenik na Zalem Logu, ki je po dolgi in mučni bolezni 29. mal. travna zvečer ob 9 tukaj umeri, meje prosil, naj njegevo smeit v .,Zg. Danici" naznanim, "Tla ga vsem udom bratovšine Naše ljube 6ospe pre?v. Serca, posebno pa tistim duhovnom in ne-duhovnom, ki so ga poznali, v molitev in pobožni spo-( min pri sv. maši priporočim. S tem bodi spolnjena tudi ta njegova lepa želja. Omenim pa še, da je ranjki le to .čez vse žeTel, kako bi s svojim majhnim_imetjem mogei več dobrega storiti. Dopadlo mPje tudi, da sem ga poslednje tedne po njegovih lastnih željah vsak teden s ss zakramenti previdil. Hvaležni smo ie Bogu, ki mu j« - akoravno ni kazalo nič ui anja — še doživeti dal sv. leta, da je bi! v torek po Beli nedelji poslednjič s ss. zakramenti previden, in tako se odpustkov sv. leta » deležen. Rečem pa tudi še, da je želeti, naj bi vsi cer-; kveniki tako skerbni in vestni bili, da se cerkvi škoda
*) Milostni gospod stolni prošt Jožef Zupan, ki so v ti cerkvi pridigali, pravijo, kteri te cerkve sam ni vidil, si nikakor ne more misliti, kako silno revna je, tu ni nič druzega pouiočka, kakor novo ziduti.	Vr.
Majevi Kraljici v svetem letu.
Marija! maj se je začel, Začelo sveto leto;
V	svetiša majevih kapel,
V	cerkve hitimo vneto.
Pri luči luč — naš dar — gori, Darujemo cvetlice; Za spevom spev iz ust doni Do rnajeve Kraljice.
Pa maj cvf-teči se konča, in luči potemnijo; Kar jih cvetlic altar imd, Se kmali (sušijo.
Še jubilej slovo bo vzel, Oh, petje tudi milo
V	prostorih majevih kapel Ne bo se več glasilo.
Predčlaj toraj nam serce
V	kapelo razsvetljeno:
Naj vname, Mati, se za Te, Naj ljubi Te ognjeno.
Spremeni v čednosti ta vert, Vse cvetje bodi tvoje; Naj vsemu svetu bo zapert, Le tebi tu se poje.
Zaščiti z močno ga roko Ga skerbno vari, Mati! Nauči cvetko sleherno, Le k Tebi zdihovati!
Potem nas maj ne zapusti, In luči ne temuijo In jubilejni sad duhti, In permi se glasijo.
P. 5.
po svet«.
Dunaj. V deržavnem zboru se obravnava deržavni predštev, kterega splošna obravnava je bila 2. t. m. dokončana. Levičarji so hotli ministerstvu dati nezaupnico s tem, da mu odreko „dispozicijsko zalogo" (ministerstvu na roke dani znesek za vladine namene, časnike itd.); grof Taaffe je pa levičarsko nagajanje spodbil, ker je naznanil, da v privoljenji „dispozicijskega fonda^ ni še kaka zaupnica; rekel je, da vlada doslednje stoji nad strankami, opira se pa na desnico in to toliko bolj, ker se njene načela zlagajo z vladinimi načeli. Tudi je priterdil, da vladino stanje je letos vgodniše, kot je bilo lansko leto. Predlog za dispozicijsko zalogo je bil kljubu nasprotne levice poslednjič le sprejet.
Vsi časniki pišejo'o slovesnostih, ki se bodo godile o poroki cesarjeviča Rudolfa. Gotovo večina avstrijskih škofov bode pričujoča; ogerski se bodo vdele-žili zedinjeni pod vodstvom kardinala Simura.
Rim8ko Kar se je prešnjo nedeljo godilo v Vatikanu pred sv. Očetom Leonom XIII, je kakor napove-
d o vanje bližnje zmage sv. Cerkve na italijanskem. Velika Pijeva družba, zastopi neštevilnih druzih katoliških družb v Rimu — kacih 10.000 oseb je bilo v Vatikanu. Vsi so z enim sercem milovali sv. Očeta kakor jetnika, v Bi so z govornikom predsednikom vojvodom Salviatom naj gorečniše vošili, da naj papeštvo že z Leonom XIII zmago obhaja. Naznanili so z njim vred, da vesoljni svet je že naveličan brezbožnost in hudobij ter vroče želi, naj bi jih bilo enkrat vendar že konec. Ta glas se razlega iz Rima po vsem katoliškem svetu in vsi pošteni kopernč po zmagi pravice in po zgubljenem miru, kterega ne bo, dokler je Cerkev v sužnjosti.
Po vsem svetu se bode razlegalo sv. Očeta čversto zaterjenje, da Rim je lastina rimskega papeža, zanj ga je Bog odločil, da tako more braniti svojo čast in naj viši samostojnost ter svobodno rabo svoje duhovne oblasti; te pravice so tako posvečene in neoddajne, da jih nobena človeška moč, nobeno deržavsko modrovanje, noben terpež časa ne more oslabiti ali v nič djati. V tem pomenu naj vsi delajo.
Sv. Oče poslednjič pričujoče opominjajo, da naj se varujejo sedanjega spačenja in pohujšanja. Posebno znamenit pa je opomin, da naj katoličani prestavijo svojo delavnost tudi na srenjsko in povincijalno-vpravno polje.
Francosko. Francozi so v začetku majnika v Afriki obsedli zavetnik ,,Bizerto", hrumirsko središe za voj-niško oskerbitev živeža itd. Mnogi rodovi naznanjajo svojo podložnost Francozom. Tuniški bej. oserčevan od italijanskega konzula, se ustavlja francoskemu protekto-ratu, rekši, da je njegovo življenje od strani arabskih glavarjev v nevarnosti, ako se temu predlogu podverže; Francozi pa se izgovarjajo, da ne mislijo na kako nad-gospostvo ali prisvojitev.
Rusija. , Aurora" piše, da po došlih naznanilih iz Rusije se car določno brani dati vstavo ruskemu narodu. To bi ne bilo dobro; absolutizem je tudi katoličanstvu škodljiv v unih krajih. V Ukranji se neki nihilizem razširja tudi že med kmetiškim ljudstvom; v Živnogo-rodu je bilo vstalo rovanje med kmeti in posestniki ter je bilo nekaj ranjenih in ubitih.
V Petrogradu dela zadovoljnost, da k papežu poslani ruski poročnik pl. Oubril je od Njih Svetosti po-slavljen s Kristus redom. Ob enem je pa tudi katoliški Škot Popiel Kujava-Kališki od cara dobil veliki križ reda sv. Stanislava.
Boeri v južni Afriki zopet žugajo Angležem. Začela je Angleže šiba hudo zadevati v tujih krajih za njih nenasitljivost in krivice, ki so jih toliko storili zoper katoličanstvo.
Iz Jaffe ima „Aurora" kaj mičen dopis od 2 aprila, ki pravi med drugim: Imeli smo obiskovavca sina avstrijskega cesarja, nadvojvoda Rudolfa in nadvojvoda Ferdiuanda Toškanskega..., njuno obiskovanje je bilo pravo veselie za nas kristjane, pa tudi še, govorimo resnico, za Arabce. Ti ubogi mohamedani prav priprosto modrujejo in pravijo: ako je Jezus Kristus Bog vaših kristjanov, zakaj ne hodijo obiskovat njegovega groba, posebno o naših dnevih, ko ti kralji potovajo in le še potujejo?...
Prav gerdo n. pr. je bilo pred 12 leti viditi, ko je cesarica Evgenija prišla iz Carigrada, da pojde v Suec odpret vodotoč, pa se ni ustavila tukaj na svetih mestih, kadar je s svojim zmagoslavnim brodovjem tukaj blizo memo jadrala. Morebiti to uro uboga gospd želi, naj bi bila bolj poslušala navdajanje svoje pobožnosti, kakor pa ozire negotove politike. Upajmo, predno umerje, ko je tolažila iskala že na tolikih grobovih, da ga pride malo poiskat še tudi na grob Jezusov.
Verli cesar avstrijanski pa ni storil kakor francoska cesarica. Morje je bilo tiste dni prav hudo nemirno. Pravijo, da gr. Beust, ki je cesarja spremljal ▼ drugi barki, je tako hudo terpel morske nadluge, da je v nekako tolažilo si po kapitanu svojega parobroda do parnika, na kterem je popotoval Frančišk Jožet I, dal naznaniti te le besede: „Caesar morituri te salutant". (Cesar, umirajoči te pozdravljajo.) Na kar je živahni cesar zdajci z zastav svoje ladije dal odgovoriti: „Re-quiescant in pace!*'
Zavetje ob Jaffi, ne vem, če vam je znano, je izmed naj zamerzniših za mornarje. Izbarkanje je o tacih časih divjega morja zares težavno, včasi nemogoče (mora se z velikega parnika na malih čolnih prepeljavati med grozovito nevarnim skalovjem in strašnim šumenjem morja), francoski in nemški parniki se odpovedo tukaj postajati in jadrajo v Port-Said ali v Bejrut.
Vsi so odsvetovali cesarju Frančišku Jožefu izbar-kovanje. Pa se ni hotel vdati. Poslan je bil iz zavetnika eden naj spretniših arabskih pilotov in stromljarjev (mornarjev. ki poznajo nevarnosti in se jih znajo ogibati), ki so vajeni voziti med sumljivimi skalami, ktere delajo o gotovih dnevih izbarkovanje nevarno.
Bil je trenutek, v kterem so tudi Arabci mislih da jih bo zagnalo na neko pečino. Pa Bog je hotel, da je prišel silno močen val ki je čoln kakor zajel, vzdignil nad nevarni kraj, in bil je presvitli popotnik kakor z višave puhnjen v mirne vodice malega jezera, ki moči obrežje.
Njegov sin cesarovič Rudolf in njegov kraljevi to-varš sta imela ložeji vhod, brez kake nevarnosti. Morje ni bilo nemirno.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
9. vel. travna. S. Gregorij Nazijančan. — 10. S. Antonin šk. — 11. S. Sigismund muč. — 12. S. Pan-kracij. — 13. S. Peter Regalat. — 14. S. Bonifacij m. — 15. Četerta nedelja po vel. noči. S. Sofija.
Zahvale:
St. 1. Vsled storjene obljube, ako me Naša ljuba Gospá in sv. Jožef v neki dušni in telesni zadevi usli-šita, da hočem to v njuno večjo slavo in češenje v „Zg. Danici" naznaniti, tu očitno s hvaležnim sercem naznanjam, da sem bil po njuni priprošnji hitro uslišan.
V alt. Klobusf duhoven.
Št. 2. Več kot dve leti sem bila prav hudo bolna in vse pomočke sem poskušala, biis sem že z vsim pre-videna za smert; začela sem se poslednjič priporoČevati Naši ljubi Gospej presv. Serca in kmali potlej se mi je začelo boljšati ter sem zdaj tako zdrava, da zamorem brez posebnega truda delati in svoje dolžnosti opravljati. Bodi toraj vedno Češena N. lj. G. presv. Serca!
Iz Loke, mesca majnika 1881.	A. H.
Št. 3. Bodi tisočerna hvala Naši ljubi Gospéj in njenemu deviškemu ženinu sv. Jožefu, da mi je uslišana prošnja za spreobernjenje terdovratnega grešnika.
A.* E.
V molitev priporočeni:
Nevarno bolna sestra za voljno poterpljenje, srečno zadnjo uro. — Bolnik v dušnih potrebah. — Ljubljen oče več otrók, hudo bolan, je serčno priporočen v bratovsko molitev za ozdravljenje, Če je še Božja volja. — Neka dobra oseba za službo, in sicer tako, da bi zraven
mogla Bogu služiti. — Rokodelec, o pomanjkanju dela čisto zapušen t prav hudih zadregah z družino vred, se goreče priporoča v molitev vsim udom z velikim za* upanjem na priprošnje N. lj. G. in bv. Jožefa, pa Pija IX, da bi dosegel zdatno pomoč. — Mlada žena z več otroci, prav hudo bolna, za zdravje, če je Božja volja in duši v zveličanje. Priporočena v Serce Jezusa, Marije in sv. Jožefa. Zahvala se naznani. — Mladeneč, v nevarnosti zarad lepega življenja, bodi prav serčno priporočen sveti Družini in sv. Stanislavu Kostku, da bi se čednega in poštenega ohranil. — Pomirjenje neke družine, ki je v hudem razporu. — Oseba za pomoč v hudi dušni in telesni bolezni. — Tri osebe v dušnih potrebah.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
9.	Veliko jih je, ki z milošnjo serca bolj razgre njujejo, kakor pa razveseljujejo, ker ne dele z r ' rim, ampak z grenkim sercem.
10.	Kteri o dobrodelnosti veliko govore, \ečidel opušajo dobrodelnost; in vendar za bogatine ni druge lestve v nebesa, razun dobrodelnosti. (Tom. Kemp.)
11.	Vsak naj manjši pogrešek, ki ga storimo z vednostjo in odmenom, popolnamosti več škoduje, kakor sto iz neprem šljenosti storjenih. (S. Frančišk Sal.)
12.	Časti imajo svoje ternje, kakor vsak drugi stan; in predstojniki, kteri želč svoje dolžnosti spolnovati z besedo in z izgledi, imajo veliko terpeti. (S. Vin-cencij P.)
13.	Znamnje pravih otrok Božjih je: v vsem in povsod spolnovati voljo Božjo, pripravljen biti živeti in umreti, kjer Bog hoče. (S. Vinc. P.)
14.	Notranja molitev je dokončno potrebna njim, kteri delajo za zveličevanje duš. (S. Vinc. P.)
▼ Lincn so pri mestnih volitvah zmagali katoličani zoper češ-liberalce s 350 glasovi zoper 250.
Romanje. Množica katoliških Francozov ima v kratkem v Rimu obiskati sv. Očeta. Zaslišanje pri sv. Očetu bodo imeli 8. majnika.
dinal R. I. P.
V Saragosi na Spanjskem je 28. aprila umeri kar-in nadškof Emanvel Garcia Gil, rojen 1. 1802.
Listek za raznoterosti.
č. g. dr. J». S?e*ina je prišel za pervega prefekta v Alojzi je više.
t 6. Jož. Jurčič, snani vrednik „Slov. Naroda", mestni odbornik itd., je 3. t. m. ob 9!/4 umeri za sušico,
Duhovske spremembe.
Y Ljubljanski Škofiji: Čast. g. Martin Končnik je postal administrator duhovnije Javorske pri Litiji. — Č. g. Al. Rožič je prestavljen iz Kamnika v Cerklje. Razpisana je 26. aprila duhovnija št.-Jurska v šmarski dekaniji.
Dobrotni darovi.
Za Študentovsko kuhinjo: Čast. gosp. župnik Janes Volčič 5 gl.
Za stradajoče na Notranjskem: „Pri: Gostač" 2 gl.
Za cerkev Jezusovega Serca: „V namen sv. leta" ranjki J. P. 1 gl.
Za opravo ubožnih farnih cerkev nase škofije: Iz Drage 5 gl. — Is Kranjske gore 18 gl. — Iz Sore 11 gl. 25 Bld. — Iz Lesec 23 gl. 18 sld. — Iz Dražgoš 10 gl. 53 sld. - Iz Bohinjske Bele 10 gl. 32 sld. — Iz Ter-stenika 19 gl. — Iz Naklega 4 gl. 74 sld. — Iz Preddvora 18 gl. — Iz Žabnice 7 el. 50 sld. — Iz Vodic 36 gl. — Iz Mavčič 26 gl. - Od Bele cerkve 8 gi. 40 sld. — Iz Češnic 13 gl. 20 sld. — Iz Predoselj 18 gl. 12 sld. — Iz Begunj na Gorenjskem 25 gl. — S Stange 4 gl. 80 sld. — Iz Zatičine 13 gl. 15 sld. — Iz Šentvida pri Vipavi 22 gl. 20 sld. — lz Polhovega gradca 50 gl. — Od Šent-Lamperta 11 gl. — Iz Čermošnic 6 gl. 95 sld. — Č. g. župnik Jan. Volčič 21 gld. 25 sld.
Za cerkev BI. M. D. v Suši: „V namen sv. leta" ranjki Jan. P. 1 gl.
Za sirotišnico v Banjaluki: „V namen sv. leta" ranjki Jan. P. 1 gl.
mesuii ouuorniK ua., je o. um. ou v /4 umen za susico, ---•» „	/»r ^ d ____ . „„ p ît„l ic j
•j ' j i .. • • * n	Za sv. Očeta: Pn. gosp. kan. r. Urn 10 gola. —
SStï^1	Ärwg. B. B. 1 ce». cekin. - Neimen. 1 cekin.
¿'ij^zl: ^.-r'.	Za varhe Božjega groba: Iz Dobernič č. g. J. Kar-
^marniie^so ie pričele ^>o vsih ljubljanskih cer krah. V Senklavžu so zjutraj v slovenskem, zvečer ob 7 pa v nemškem jeziko.. Poslednje so bili 1. majnika pričeli preč. gospod stolni prošt Jožef Zupan, ki so v prav izverstnem govoru med drugim povdarjali, da v tej cerkvi se letos obhaja šmarnična 251etnica, ker pred enim četertstoletjem so se tukaj bile pričele. — Bog daj prav veliko sadu, med drugim spreobernjenje ubozih grešnikov in pa dobro letino!
S?, birma ia cerkveno obiskovanje za pervo polovico mesca mal. serpana (julija) je odmenjeno v litijski in moravški dekaniji; kraji so: Šmartin pri Litiji, Hotič, Vače, Sava, Sveta gora, št Lampert, Zagorje, Dobovec, Rateče. Posamezni dnevi bodo od preč. ško fijstva naznanjeni o drugi priliki.
T Rim, kakor se sliši, pojdejo iz Ljubljane trije gg. duhovni, pa en neduhoven z dežele.
Pri duhovskih posknanjih so bili te dni čč. gg.: L. Krištofi č, A. Lenasi in J. Porenta.
■ilgsp. ikof Strosmajer, kakor se sliši, utegne postati kardinal.
lin 4 gl. 84 sld. — Z Vojskega 3 gl. po č. g. V. Klo-busu. — Soriški farani po č. g. župniku 2 gl.
Za afrikanski misijon: „V namen sv. leta" ranjki
Jan. P. 1 gl.
Za sv. Detinstvo: C. g. župnik Jan. Volčič 13 gl. 20 sld. — Iz Mavčič 4 gold. 12 sld. — „V namen sv. leta" ranjki Jan. P. 1 gld. — Neža Jevačič 2 gld. — Neimen. 1 cekin. — 0. g. B. B. 1 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. Fr. Dob. pri sv. Rup.: Naročnino izročili založništvu. — G. J. K. v Dobr.: Oddano je bilo pri Blazn , toraj nekoliko pozneje. — G. J. V.: Millies Tibi Deus retribuat donum eximium pro juventute studiosa nostra! 4 gl. 20 sld. oddal v kn.-šk. pisarno. - G. M. Jos. Pr—r v Cirkn.: Naročili katol. bukvami, da Vam jih pošlje. — G. „Menda si nekaj — ?" Odg.: Jaz že nič ne. — Gosp. A. Andr. K.: Hvaležno prejeli, pa sa ta pot prepozno; toraj pazienza. — G. Jož. Mozetič-u v Merni: Zastran zastalih listov smo založništvu naznanili, in se bode poravnalo.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožef BlaznikOTi nasledniki v Ljubljani.