PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723'
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 34 (12.972)
Trst, sobota, 13. februarja 1988
Potem ko je včeraj končal posvetovanja s političnimi silami
De Benedetti
Predsednika republike Cossigo čaka zelo težka politična odločitev
PSI in PSDI podpirata možnost, da se Goria spet vrne pred parlament KPI odločno nasprotuje tej hipotezi in zahteva dokončen odstop vlade
RIM Predsednik republike Cossi-ga bo danes posredoval javnosti svojo odločitev za premostitev te zelo zapletene in atipične vladne in politične krize. Državni poglavar se nahaja pred zelo težko ustavno in politično odločitvijo, tudi zato, ker parlament ni še uzakonil finančnega zakona in državnega proračuna. Kvirinal iiria pred sabo tudi razkroj petstrankarske koalicije, kar pomeni, da je Cossiga v vsakem primeru pred zelo težko nalogo. Sodeč po poteku včerajšnjih posvetovanj s predstavniki političnih sil, si utira pot konkretna možnost, da bo danes ali najkasneje jutri predsednik poslal Gorievo vlado pred parlament z obvezo, da v najkrajšem času vzpostavi potrebne politične pogoje vsaj za odobritev finančnih dokumentov. Proti tej hipotezi so že odločno nastopili komunisti, določeni dvomi' pa obstajajo tudi v demokristjanskih in v republikanskih vrstah. Za to možnost se v tem trenutku ogrevajo edinole socialisti in socialdemokrati. Komunisti opozarjajo na nevarnost kršenja ustavnih norm in dosedanje parlamentarne prakse, socialisti pa podčrtujejo, da sedanja politična koalicija v teh pogojih nima stvarnih alternativ.
Socialistični podtajnik in najožji Craxijev sodelavec Claudio Martelli je trdno prepričan, da mora Goriev vladni kabinet takoj spet pred parlament, ki mora s svoje strani takoj (v roku dveh ali največ treh tednov) odobriti finančni zakon in državni proračun. Takoj zatem, meni Martelli, je na vrsti politično razčiščenje med dosedanjimi vladnimi zavezniki. To razčiščenje, če bo do njega sploh lahko prišlo, pa se obeta v vseh smislih zelo težko. Socialisti ostro kritizirajo Krščansko demokracijo in posebno njenega sekretarja De Mito. Stranki relativne večine pa hkrati očitajo, da v najbolj vročih dneh nedavne parlamentarne razprave o finančnem zakonu ni znala ali hotela osamiti prostih strelcev. Craxijeva stranka je prepričana, da je treba spodrsljaj Gorievega kabineta pripisati predkongresnim igram in sporom znotraj stranke relativne večine.
Krščanska demokracija pa odgovarja milo za drago ter jasno namiguje, da so v določenih trenutkih razprave v poslanski zbornici proste strelce spodbujali in napihovali prav socialisti. Mnoga vidni voditelji KD se očitno
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Craxi po srečanju s Cossigo
(Telefoto AP)
včeraj slavil dvojno zmago
BRUSELJ — Carlo De Benedetti je morda dokončno zmagal bitko za nadzorstvo mogočne belgijske finančne družbe SGB. Njegov največji tekmec, flamski finančnik André Leysen, se je namreč včeraj nepričakovano odpovedal zanimivemu »dvoboju« z italijanskim podjetnikom, ki ima sedaj v bistvu prosto pot za prodor na belgijska finančna in gospodarska tržišča. Leysen se je baje umaknil, ker ni imel za sabo ustrezne podpore belgijskega kapitala in kot kaže tudi bruseljske vlade, ki je doslej kazala precejšnjo hladnost do njegove pobude. Flamski finančnik je torej dokončno vrgel puško v koruzo, De Benedettiju pa se bo še dalje zoperstavljala manjša skupina belgijskih gospodarstvenikov, ki pa ima v teh pogojih zelo malo možnosti za uspeh.
Leysenov umik je takoj sprožil pravi potres na belgijski borzi. Delnice belgijske finančne družbe so takoj močno izgubile na vrednosti (približno 15 odst.) in to kljub hitremu posegu nekaterih velikih bank, ki so do sedaj podpirale napore belgijskih finančnih krogov v bitki proti De Benedettiju.
Podjetnik iz Ivree pa je včeraj slavil dvojno zmago. Delnice Olivet-tija so se na milanskem borznem tržišču precej ovrednotile, kar zelo jasno pomeni, da italijanski ekonomski in politični krogi podpirajo in istočasno spodbujajo njegov prodor na tuja finančna tržišča, ki je doslej obrodil zelo dobre in predvsem konkretne rezultate.
Danes pričetek olimpijskih iger
V Calgaryju v Kanadi se bodo drevi pričele XV. zimske olimpijske igre, ki jih bo označevala rekordna prisotnost 59 držav (pred štirimi leti v Sarajevu jih je bilo deset manj). Igre bodo trajale do 28. t. m.
Na vrhu evropske dvanajsterice v Bruslju
Kmetijska politika ovira za sporazum
BRUSELJ — Vse kaže, da je tudi bruseljski vrh evropske dvanajsterice obsojen na neuspeh, saj včeraj ni bilo nobenega napredka pri dogovarjanju o reformi financiranja skupne blagajne dvanajsterice. Morebitnemu dogovoru se na pot postavlja vse več ovir in rahel optimizem, ki je vel po prvem dnevu vrhunskega srečanja, se je moral umakniti skepticizmu.
Včeraj v bistvu pravega skupnega zasedanja ni bilo. Delegacije so se razšle že po petih minutah razprave in so nato skozi bilateralne pogovore z nemško delegacijo, ki predseduje zasedanju, in z evropsko komisijo skušale doseči vsaj načelen sporazum o najbolj perečih odprtih vprašanjih.
Toda po nekaterih izjavah so bili tudi ti pogovori brezuspešni in glasnik britanske delegacije je izjavil, da za rešitev problemov ne obstajajo natančni predlogi in je zato tudi nemogoče pričakovati kakršno koli konkretno rešitev. Po drugi strani pa je glasnik predsedstva zasedanja dejal, da je sporazum seveda zaželen, da pa zanj obstajajo določene meje, preko katerih ni mogočetiti.
Glavna nesoglasja so včeraj izbruhnila v zvezi s kmetijsko politiko EGS, ki je
že stara boleča točka dvanajsterice. Niso redki v EGS, ki se bojijo, da bo prav skupna kmetijska politika predstavljala največjo in morda nepremostljivo oviro na poti k morebitnemu sporazumu. Ve se, da Velika Britanija in Nizozemska nista pripravljeni sprejeti skupne platforme za kmetijsko politiko, ki so jo med drugim začrtali že januarja. Svoja nasprotovanja sta obe državi ponovili tudi včeraj, češ da »zeleni program« ne zagotavlja nobenega nadzora nad izdatki za kmetijstvo. Negativno pa je bil ocenjen tudi nemški kompromisni predlog, ki bi imel, če bi bil sprejet, negativne posledice na cene kmetijskih proizvodov. Zaradi viška kmetijskih proizvodov v EGS pa se mora dvanajsterica dogovoriti tudi o sankcijah za tiste proizvajalce, ki bodo presegli maksimalne meje kmetijske proizvodnje.
Vsa ta razhajanja in nasprotovanja ob razpravah o posameznih problemih, ki so precejšnje važnosti za mirnejšo prihodnost evropske dvanajsterice, kažejo, da je sporazum še daleč in da se tudi bruseljskemu vrhu obeta, da se bo končal brezuspešno, kot so se brezuspešno končala skoraj vsa zadnja vrhunska srečanja evropske dvanajsterice.
Končan obisk delegacije SR Slovenije v naši deželi
Tri žrtve nasilja v Palestini Vojaki streljali na vernike
Kako bo s postopkom o zaščitnem zakonu?
, . VIDEM — Včeraj je končala svoj obisk v Furlaniji-Julij-. krajini delegacija skupščine SR Slovenije, ki jo je vodil ^Jen predsednik Miran Potrč. Včerajšnji dan je bil name-Jen obisku v Vidmu, kjer so se slovenski predstavniki se-an z vodstvom deželne ustanove za razvoj obrti ESA in s prerflavniki združenja malih industrij cev. sta ?tevilnih srečanjih in pogovorih z najvišjimi pred-ra Vni^ deželne politične in gospodarske stvarnosti so ob-v^ali številna vprašanja, ki zadevajo nadaljnje sodelo-°dd	s sosednjo Slovenijo, izpustili pa niso niti
Zo,v:lh vPrašanj, ki predstavljajo določeno oviro v drugače da .in Prijateljskih odnosih. Ugotovljeno je bilo tudi,
.	_	‘j'j'-v-ij jxYiii uunuom. vjyutuvijciiu junu iuui.
Pool h'r a Še Cela vrsta možnosti, da bi to sodelovanje še prerit■ • Slovenski predstavniki so svojim gostiteljem t°Viijtavili tudi gospodarske zmogljivosti Slovenije in zago-tako i °a S* k°^0 prizadevali, da se čim prej končajo tudi
^6n?vane osimske avtoceste, ki bi Slovenijo še tesne-ž gospodarskim prostorom Furlanije-Julijske
Z Povezale
Krajine.
cija	svojega dvodnevnega obiska se je delega-
stavm'v*cSiCine Slovenije v Gorici srečala tudi s pred-Ki Slovencev v Italiji.
JERyZALEM — Število žrtev nemirov, ki že dva meseca pestijo Cis-jordanijo in Gazo, je naraslo na 54. Predsinočnjim in včeraj so namreč umrli še trije Palestinci.
V vseh treh primerih gre za izredno mlade žrtve, saj so pod streli izraelskih vojakov izgubili življenje 12-letni otrok in 17-letni fant, o tretji osebi pa tiskovne agencije poročajo, da je bila prav tako izredno mlada. Ta je umrla v begunskem taborišču v Tulkaremu, ostali dve pa v Nablusu.
Po petkovi molitvi v nabluških mošejah se je na ulice zgrnila množica vernikov. Kmalu so se vneli ostri spopadi med vojaki in demonstranti. Izraelski vojaki so streljali na množico, na tleh pa sta obležala dva fanta. Povsem naključno pa naj bi umrl fant v Tulkaremu, tako vsaj trdijo izraelske oblasti; izraelskemu
vojaku naj bi se spotaknilo, puška naj bi mu padla iz rok, krogla pa naj bi zadela fanta.
Danes bo v Rimu vsedržavna manifestacija solidarnosti s Palestinci. Demonstracije se bodo udeležili predstavniki vseh italijanskih strank in sindikalnih organizacij. Danes bi bila morala odpluti tudi ladja solidarnosti, ki pa je zaenkrat še vedno zasidrana v grškem pristanu. Po poročilih tiskovnih agencij bo ladja El-leniki Hatroplonia, ki predstavlja pobudo »Alawda (povratek) Peace Ship«, morala še dolgo ostati v Grčiji. Obstaja celo nevarnost, da bi pobuda propadla. Na krovu je 600 oseb, od katerih je 150 opazovalcev, politikov in novinarjev. V primeru, da ne bi ladja odplula, se PLO pripravlja na organizacijo medarodne-ga pohoda miru.
RIM — Vprašanje postopka za začetek razprave o zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v treh pokrajinah dežele Furlanije-Julijske krajine je bilo v sredo postavljeno v ospredje senatne komisije za ustavna vprašanja. Postavil ga je načelnik skupine KPI v komisiji Tara-melli, ki je zahteval, da se čimprej vpiše na dnevni red komisije obravnava postopka za odobritev zaščitnega zakona za Slovence. Predlagal je tudi ustanovitev ožjega odbora za usklajevanje besedil posameznih predloženih osnutkov.
Tamarèllijev predlog je komisija sprejela. Sklenila je namreč, da še pred koncem februarja, takoj po odobritvi finančnega zakona v senatu, začne s splošno razpravo o tem vprašanju. Takoj zatem pa naj bi v okviru senatne komisije za ustavna vprašanja ustanovili ožji odbor, ki bo proučil predložene osnutke in sestavil enotno besedilo. .
Glede na vladno krizo, ki se je odprla že istega dne in ki bo nujno zaustavila tudi nadaljnjo razpravo o finančnem zakonu ter proračunskih dokumentih, se seveda odpira tudi vprašanje, ali bodo dobri nameni prve senatne komisije uresničeni v predvidenem roku. Sicer pa je poleg krize še en element, ki lahko povzroči zamude v omenjeni senatni komisiji. To pa je dejstvo, da nekatere stranke še niso vložile svojih osnutkov, čeprav so že napovedale vložitev.
• Predsednika republike
Kljub očitni zadregi v avstrijskih političnih krogih
NADALJEVANJE S 1. STRANI
bojijo novih zased prostih strelcev v senatni skupščini, tudi v primeru, da bi predsednik republike Cossiga poslal pred parlament sedanjo vladno koalicijo. Določene dvome nad to možnostjo imajo tudi nekateri ugledni strokovnjaki ustavnega in parlamentarnega prava, ki podčrtujejo, da je vlada padla ob belem dnevu v parlamentu in da je sedanja kriza takore-koč izključno parlamentarnega izvora. Tega mnenja je tudi demokristjanski podtajnik Guido Bodrato, ki pravi, da ni več časa za slepomišenja in za prazne obveze ter da je treba takoj ustvariti pogoje za okrepitev petstrankar-ske koalicije, na podlagi jasnega in trajnega sporazuma.
Komunisti so trdno prepričani, da mora Gorieva vlada dokončno odstopiti, predvsem zato, ker je med razpravo o finančnem zakonu dokazala, da nima za sabo potrebne politične in parlamentarne večine. Sedanja vlada je zdavnaj mrtva in že zdavnaj pokopana, dodajajo komunisti, ki so to odločno stališče podčrtali tudi na včerajšnjem srečanju s predsednikom republike. Italija potrebuje močno in stabilno vlado, je mnenja KPI, in ne šibkega ministrskega predsednika in šibkega kabineta, ki bi samo izvrševal običajne tekoče posle in upravne zadeve.
Predsednik republike je, kot vidimo, v precej kočljivem položaju. Po eni strani je tudi njemu povsem jasno, da je Goria ostal v bistvu brez večine in da je treba zato poiskati druge rešitve za izhod iz krize. Sam pa se verjetno zelo jasno zaveda, da sedanje pet-strankarsko zavezništvo nima stvarnih alternativ. Vrh tega pa parlament ni še uzakonil finančnega zakona in državnega proračuna, kar sodi v njegove ustavne dolžnosti.	q g
Predsednik Waldheim noče odstopiti Ljudska stranka ga še vedno brani
DUNAJ — Da ne namerava odstopiti, je avstrijski predsednik ponovil tudi v intervjuju, ki ga je dnevnik Die Presse včeraj objavil na prvi strani. »Primer Waldheim« sicer ostaja prva tema, o kateri se v Avstriji govori in piše, med vrhovi SPÒ (socialistične stranke) in ÓVP (ljudske stranke) pa, kot kaže, potekajo vsaj tipanja za razgovore o tem, kako bi vendarle našli nekakšno rešitev za položaj, ki je nastal po objavi za Kurta Waldheima vse prej kot s prijetno vsebino poročila mednarodne komisije zgodovinarjev.
Kurt Waldheim pravzaprav ni povedal kaj novega. Odstopiti pač da ne namerava, ker ga je bila izvolila večina Avstrijcev. Povedal pa je tudi, da se bo že v naslednjih dneh z daljšim govorom obrnil na Avstrijce. Se bo Waldheim tedaj vendar posipal s pepelom ali vsaj zavzel jasno stališče do kritičnih pripomb v poročilu komisije zgodovinarjev? Generalni sekretar ÒVP Helmut Kukacka je namreč že izrazil začudenje zaradi Waldheimovega odlašanja s tem, da javno zavzame stališče do teh očitkov, pa tudi ton v izjavah nekaterih vodilnih v ljudski stranki je v zvezi s tem vendarle postal nekoliko oprezen in nič več ni slišati zgolj kategoričnih izjav, češ da je pomembna le ugotovitev, da »komisija ni našla dokazov za Waldheimovo neposredno in osebno krivo ravnanje«. Tudi dnevnik Die Presse, ki je blizu ÓVP, v včerajšnjem komentarju, kjer sicer postavlja pod vprašanje nekatere zaključke v poročilu komisije, vendarle ugotavlja, da škode, ki jo je utrpel ugled 'Avstrije v svetu, ni več mogoče popraviti z raznimi potovanji »posebnih odposlancev« v tujino. Toliko bolj pa je zanimivo, da je v konservativni Die Presse včeraj na prvi strani gost sam vodja socialistične parlamentarne stranke in član najožjega vodstva SPÓ
Heinz Fischer. Ta je že pred dnevi izjavil, da morata sedaj obe stranki koalicije povsem trezno razmisliti o nastali situaciji. »SPÒ in OVP,« tako Fischer, »bi morali sedaj najprej skušati, da na temelju konsenza ponudita predsedniku rešitev, ki mu zagotavlja, da častno odstopi.« V kolikor pa bi tak sporazum med strankama ne prišel v poštev, pa naj bi po Fischerjevem mnenju med »odstopom« in »neodstopom« obstajala tudi »tretja pot«. In sicer: »Zoženo razumevanje predsednikovega položaja«, ali z drugimi besedami »zavestna omejitev področja dejavnosti predsednika države«. Takšna omejitev področja dejavnosti bi gotovo pomenila predvsem to, da se omeji (sedaj) po ustavi določena predsednikova reprezentativna funkcija v tujini in do tujine. Ljudska stranka do Fischerjevih predlogov še ni zavzela javnega stališča, še manj pa predsednik Waldheim, ki bi, po Fischerjevo, moral za kaj takega prav tako biti vprašan za soglasje.
Po drugi strani pa je za dodaten izbruh polemik okoli »primera Waldheim« poskrbel nekdanji avstrijski zunanji minister in povojni Waldhe-imov predpostavljeni Karl Gruber z izjavo, da je povsem logično, da so člani mednarodne komisije zgodovinarjev napisali zelo ostro poročilo o Waldheimu: »Zahodnonemški član komisije Mes-serschmidt,« tako Gruber »je socialist, ostali pa so židovskega porekla. Ti pa so jezni zato, ker po njihovo Avstrija po vojni Zidom ni izplačala dovolj reparacij.« Na to se je oglasil tudi socialistični poslanec Ewald Nowotny, ki je Gruberjevo argumentiranje ocenil kot škandalozno.
BOJAN GROBOVŠEK
Na sliki (telefoto AP): predsednik Waldheim med včerajšnjim »Opera Ballom«
Realne možnosti za gradnjo jadranske avtoceste
BONN — Obstajajo realne možnosti, da se bo prihodnje leto začela gradnja jadranske avtoceste. To je v Bonnu v razgovoru z jugoslovanskimi dopisniki povedal predsednik predsedstva Hrvaške Ante Markovič, ki je včeraj končal dvodnevni neuradni obisk v ZR Nemčiji.
Po načrtih bo jadranska cesta dolga 600 kilimetrov od jugoslovansko-itali-janske meje do medrepubliške meje Hrvaške in Črne gore. Kasneje bi nadaljevali z gradnjo še preko Črne gore do Kosova in Skopja.
»Gre za povsem nov pristop k uresničevanju tega projekta na čisto komercialnih temeljih,« je poudaril Markovič in omenil možnost financiranja na temelju spreminjanja dela tujih zahtev za plačilo dolgov v Jugoslaviji v denarna sredstva za gradnjo, (dd)
BRUSELJ — Bruseljski sodniki so odločili, da bodo britanski huligani, ki so povzročili tragedijo na stadionu v Heyselu, lahko zapustili kaznilnico. Zato da se bodo lahko začasno vrnili domov - saj se bo proces pričel najbrž 15. marca - bodo morali huligani izplačati 50.000 do 200.000 belgijskih frankov kavcije (od dva do sedem milijonov lir).
Na začasno svobodo se bo lahko vrnilo 18 od dvajsetih aretiranih huliganov, na procesu pa bodo sodili 29 osebam, ki so obtožene, da so sodelovale pri izgredih, ki so 29. maja 1985. leta terjale 39 mrtvih. 26 je liverpoolskih navijačev, dva sta oficirja belgijske žandarmerije, poleg tega pa je osumljen še predstavnik belgijske nogometne zveze.
RIM — Srhljiva tragedija je doletela družino Lannutti iz Ostie. Enoletni Valerio in petletni Alberto Lannutti sta se utopila v kopalni kadi, ki jo je njuna mama napolnila do polovice, saj v Ostii redno primanjkuje vode.
Otroka sta bila sama doma. Apollonia Angiolli se je oddaljila približno pol ure in je starejšemu sinu zabičala, naj pazi na bratca. Pred tem sta mama in Alberto šla po Valeria v jasli. Ko se je vrnila, je bilo v stanovanju vse tiho, otroka pa sta mrtva ležala v kopalni kadi.
Angiollijeva je oba potegnila iz kadi, preden je se je sploh zavedela,
da sta mrtva. Oba otroka je položila na posteljo, nakar je šla v shrambo po kladivo in se nekajkrat udarila z njim po glavi in rokah. Zbegana Angiollijeva si je nato poskušala prerezati žile, nakar je omahnila na tla.
Doživela je tako globok šok, da ni poklicala na pomoč nikogar, prav tako pa ni telefonirala policiji ali Rdečemu križu. Ob 13. uri, ko se je njen mož, ki je učitelj, vrnil domov, jo je našel nezavestno. Šele tedaj sta poklicala reši-lec, s katerim so odpeljali tudi Angiol-lijevo, ki so ji v bolnišnici obvezali rane. Starši in preiskovalci si ne zna-joz obrazložiti, kako je prišlo do nesreče.
Vzorne kazni krivcem pokola v Fiumicinu
RIM — Včeraj se je zaključil v Rimu proces proti palestinskim teroristom, ki so 27. decembra 1985 v samomorilskem napadu na rimskem letališču Fiumicino ubili 13 oseb, ranjenih pa je bilo kar 89 ljudi. Rimsko porotno sodišče je obsodilo na dosmrtno ječo vodjo palestinskega terorizma Abu Ni-dala in njegovega najtesnejšega sodelovca Rašida al Hamieda. Oba sta še vedno na prostosti, v ječi pa bo moral presedeti celih trideset let edini preživeli član teroristične skupine, in sicer Ibrahim Ma-hud Haled - v napadu so namreč trije teroristi izgubili življenje.
Javni tožilec je pred obsodbo zahteval dosmrtno ječo za vse tri obtožence, Haledu pa so očitno nekoliko prizanesli, ker je odločilno sodeloval s preiskovalnimi organi.
Osemnajst huliganov iz Liverpoola si bo lahko kupilo začasno svobodo
Dva otroka utonila v kadi
Valdostansko gibanje zahteva dvojezično doklado za Slovence
Z odlokom predsednika republike z dne 13. maja lani so sklep o dokladah za dvojezičnost javnim uslužbencem, ki velja v avtonomni deželi Tridentinska-Gornje Poadiž-je, razširili tudi na osebje javnih uprav v deželi s posebnim statutom Dolina Aosta ter javnih uprav v drugih deželah s posebnim statutom, »v katerih je obvezen sistem dvojezičnosti«.
Takšna dežela je tudi Furlanija-Julijska krajina. In na to je, sklicujoč se na mednarodne sporazume, deželne zakone, pravilnike krajevnih uprav in druge pogoje jezikovno mešanih območij naše dežele,
opozoril ministra za javne službe s pismenim vprašanjem poslanec val-dostanskega gibanja Luciano Cave-ri po pogovoru, ki ga je imel s predstavniki Slovenske skupnosti, s katero vzdržuje valdostansko gibanje stalne odnose stikov in sodelovanja.
Caveri se obrača na ministra za javne službe z zahtevo po poglobitvi vprašanja doklade za dvojezičnost v krajih, kjer živijo Slovenci, ter po reviziji tolmačenja vladnih organov, ki ne priznavajo uslužbencem krajevnih uprav v naši deželi te pravice po dokladi.
Evidentirali kandidate za predsedstvo SR Slovenije
LJUBLJANA — predsedstvo republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva bo prihodnji teden razpravljalo o evidentiranih možnih kandidatih za predsednika predsedstva in člane predsedstva SR Slovenije. Doslej so evidentirani možni kandidati za predsednika predsedstva SR Slovenije: Marko Bulc, Stane Dolanc, Tomaž Ertl, dr. Ivo Fabinc, Milan Kučan, Andrej Marinc, Janez Stanovnik, Franc Šetinc in Ciril Zlobec, za člana predsedstva SR Slovenije pa: Peter Tomaž Dobrila, Miran Goslar, Andrej Jemc, dr. Ivan Kristan, Milica Oz-bič, dr. Ciril Ribičič, dr. Marjan Rožič, Dolfe Vojsk, Ciril Zlobec in dr. Janko Pleterski, (dd)
Kdo je prihajal z desne?
V Črnem morju, In sicer v sovjetskih ozemeljskih vodah, so se dve ameriški in dve sovjetski vojni ladji krepko oplazile, a ni bilo hujših posledic. Slika prikazuje sovjetsko raketno fregato Družnij	(Telefoto AP)
Washington kriv za neuspeh Ariasovega mirovnega načrta
Tako imenovani mirovni sporazum iz Gvatemale, ki ga je peterica šefov držav Srednje Amerike podpisala lani poleti, žal ni zaživel. Šlo je za tako pomemben korak, da so Oskarju Ariasu, predsedniku Kostarike, ki je bil pobudnik tega sporazuma in je še danes gonilna sila prizadevanj za večje sodelovanje v tem predelu Amerike, dali Nobelovo nagrado za mir.
Žal stvari se niso odmaknile daleč od sporazuma. Vloženi so bili napori, da bi sporazum pričeli uveljavljati; bilo je več medsebojnih obiskov predstavnikov Kostarike, Paname, Gvatemale, Nikaragve in Salvadorja, sprejetih je bilo nekaj dopolnilnih načrtov, ob ustreznih spodbudnih izjavah avtorjev; toda steklo ni.
Brž pa je treba reči, da so srednjeameriške države kaj malo krive za zastoj. Nedavno so imenovale posebno skupino, ki naj bi nadzorovala uresničevanje sporazuma (bolje bi bilo reči: ki naj bi storila vse, da bi ga vsaj pričeli uresničevati); njeni člani so zdaj na obisku v deželah, podpisnicah mirovne listine. Njene prve ugotovitve potrjujejo, kar se je pravzaprav že vedelo.
Medtem ko je v ostalih treh deželah razpoloženje za sporazum sprejemljivo, so razmere najbolj zapletene v Salvadorju in kajpak v Nikaragvi. V Salvadorju so predstavniki protivladnega gibanja Farabundo Marti namreč sporočili, da ne mislijo prenehati z oboroženimi akcijami
proti vladi; v Nikaragvi pa je predsednik Ortega te dni moral preklicati notranje premirje, potem ko so protisandinisti dali prav tako jasno vedeti, da mirovnega sporazuma ne mislijo spoštovati. Oborožene akcije se torej nadaljujejo.
Ključnega pomena so kajpak bile in so razmere v Nikaragvi; in priznati je treba, da je predsednik Ortega storil pred časom pomemben korak v prid sporazumu, ko je razglasil ukinitev vojnega stanja. Miru pa žal ni. Protisandinisti niso položili orožja in so po svojih glasnikih sporočili, da »ne bo miru, dokler ne bo demokracije.« Kajpak gre za izrazito ameriško geslo, saj so za vsem tem dejansko Združene države Amerike.
Združene države Amerike namreč nadaljujejo in stopnjujejo pritisk, da bi stanje v Nikaragvi obrnile v svojo korist ter da bi vse področje Srednje Amerike spet spremenile v poslušnega
izvrševalca ameriških sugestij in navodil. Nazorno so te dni napisali nekateri časopisi v Latinski Ameriki; napisali so namreč, da sta nedavno Reagan in Gorbačov res podpisala pomemben sporazum o evropskih jedrskih raketah ter da sta bržčas obrnila stran v svetovni zgodovini. Reagan bo šel kmalu v Moskvo. Toda resnica je tudi, naglaša to časopisje, da je za zdajšnjo ameriško administracijo bržčas pomembnejše, kar se dogaja v Nikaragvi, kot pa so svetovne razmere.
Gre za staro spoznanje, da Združene države Amerike žal ne morejo prenesti, da se jim kdo upira na Jugu oziroma, da si kdo prizadeva, da bi pričel takorekoč živeti svoje življenje. Ameriški Kongres je res nekoliko zmanjšal sredstva za protisandiniste (prav zavoljo tega, ker je svetovna javnost pozdravila mirovni dogovor iz Gvatemale), vendar administracija vztrajno
nadaljuje .z oboroženo pomočjo protisandinistič-nim skupinam.
V tem je potemtakem glavni vzrok zastoja srednjeameriškega mirovnega procesa, ki so se ga bile srednjeameriške dežele lotile z iskreno željo, da bi se hkrati znebile stalnega tujega nadzorstva. Toda Združene države Amerike, kot vidimo, ne popuščajo. Zgovoren korak, ki ga je napravila Reaganova administracija, je bil tudi, da so srednjeameriškim državam preprosto sporočili, da jim ne bodo več pošiljali pomoči in da jih bodo gospodarsko zadušili. Taka grožnja je, kot kaže, zalegla. In bilo bi čudno, če ne bi.
Sredstva obveščanja v državah Srednje Amerike večinoma obžalujejo zastoj, trdijo pa tudi -in te trditve niso redke - da se mednarodna javnost premalo oglaša in da tuji državniki ne kažejo dovolj iniciativ in poguma proti washing-tonskim nakanam. Kljub napotilom mirovnega procesa je v Hondurasu ostala ameriška vojska, njena glavna naloga pa je, da se nenehoma vtikava v nikaragovske zadeve.
Predsednik Nikaragve Ortega se te dni pogovarja tudi z evropskimi državniki ter jih svari, naj ameriško administracijo le opozorijo, da ne sme ravnati, kot ravna. Težko je reči, če bo uspel. Obnašanje ameriške administracije v vsakem primeru spominja na kolonialistična izhodišča in kriterije, ki ne bi smeli več veljati.
MIRO KOCJAN
LIKERJI
BOMBONIERE
SLADKARIJE
MIRA
IZBRANA VINA
ČAJI IN KAVA ZA VSE OKUSE
OPČINE
Narodna ulica 28 Tel. 213306
COMPUTER
PUBBLI
SVSTEM SDF
OPČINE — Alpinska ulica 2 Tel. 214291 — p.p. 2012
NOV NAČIN
REKLAME S SVETLOBNIMI NAPISI

drogujjorno malalan
Narodna ulica 28 - OPČINE
Tel. 211465
OBLAČILA
drioli g•
OPČINE - Narodna ul. 38 - Tel. 211538
prodaja po znižanih cenah vse blago do konca februarja
DROGERIJA
PARFUMERIJA
=36
5T
IVW ŠKABAR
vam nudi bogato izbiro lakov in barv za stanovanja in avtomobile, najrazličnejše kozmetične preparate, plastične predmete, termična stekla TERMOPAN, šipe po meri, pralne praške
OPČINE - Proseška ul. 22 Tel. 040/211552 (pri cerkvi)

PIZZERIA
GOSTILNA
VETO
OPČINE - Proseška ul. 35 Telefon 211-629
v kratkem bomo
otvorili popolnoma obnovljen lokal
VABLJENI !
PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM
Alojz Daneu
OPČINE
Proseška ul. 13 - Tel. 211-044
TRAFIKA
Sega Marizza Albina
Časopisi - knjige - darila
OPČINE
Proseška ulica 15
KERAMIČNE PLOSClCE SANITARIJE
SC ur GVIDO
OPČINE Narodna ulica 196/2
VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE ČISTILNIH NAPRAV
DANEV
OPČINE - Ul. dei Cardi 3/1 -Telet. 211-336 - 213-592
MARKET PRALNIH PRAŠKOV
UDOVIČ s.d.f.
OPČINE - Narodna ulica 28 - Tel. 213-574
(pri openskem tramvaju)
Jestvine - pršut - domača šunka - slanina
BORTOLIV RIVO
OPČINE - Proseška 14 - Tel. 211075
Physical Club
body-building, solarij, telovadba: po neverjetnih cenah z diplomiranimi vaditelji ISEF za otroke in odraste
Informacije in rezervacije
OPČINE — Ul. S. Pellegrino — Tel. 214195
SADJE IN ZELENJAVA
TONINO DI SCIASCIO
OPČINE - Narodna ulica 45
PAPIRNICA - IGRAČE - BOMBONIERE
Utgheri - Parat
OPČINE - Narodna ul. 48	TRST - Ul. Limitanea
PUSTNE MASKE IN KOSTUMI S POSEBNIM POPUSTOM od 10% do 25%
konfekcije
moška in ženska oblačila
Narodna ulica 71 Tel. 040/214269 OPČINE (Trst)
maialati milko
optika
34016 OPČINE
Proseška ulica 6 Telefon (040) 213957
ZLATA
KAPLJICA
A. Gulič zlatar
OPČINE — Narodna ul. 130 Tel. 214159
FOTO
SEDMAK
PROSEK 131 Tel. 225394
Se priporoča!
"Gastronomia
Opicina“
piščanci, pizze, tople jedi
OPČINE Narodna ulica 48
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
Adelajde
Martinuzzi
PROSEK 138 — Tel. 225257
GOSTILNA - BAR
MAX
OPČINE
Narodna ul. 43 - Tel. 211160
BARVE IN LAKI OKVIRJI IN KARNISE
Trgovina
FIRIAfi in mUC
OPČINE — Narodna ul. 160 Tel. 212168
Po sporazumu o izvajanju »paketa« De Gasperi - Gruber
Zapleteno južnotirolsko vprašanje morda na pragu formalne rešitve
BOČEN — Zapleteno južnotirolsko vprašanje je morda na pragu formalne rešitve. Silvius Magnago, predsednik bocenske pokrajine in že vet kot 30 let nesporni voditelj nemške skupnosti in minister za dežele, republikanec Aristide Gunnella sta pred kratkim v Rimu dosegla sporazum za rešitev vseh še odprtih vprašanj v zvezi z izvajanjem znanega »paketa« De Gasperi - Gruber. Načelni sporazum zadeva zlasti tako imenovano jezikovno afero na bo-censkem sodišču, ki je dolgo let razdvajala rimsko vlado in Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP), ustvarjala trenja, spore in polemike, v katere se je od časa do časa oglašala tudi Avstrija, ki je še vedno (tega ne gre pozabiti) formalni zaščitnik nemške manjšine pred OZN. Gunnella in Magnago sta se v bistvu sporazumela za kompromis, tako da je vsakdo nekaj pridobil istočasno pa nekaj tudi žrtvoval.
Sodna telesa v bocenski pokrajini so ves povojni čas poslovala skoraj izključno v italijanščini, kar se dejansko dogaja še danes, kljub temu, da posebni statut avtonomne bocenske province predvideva popolno enakopravnost nemščine in italijanščine. SVP je dolgo let zahtevala, da mora ves sodni postopek za obtoženca, ki se proglaša za Italijana, potekati v italijanščini, za obtoženca Nemca pa v nemščini. Prizadevala se je za t. i. celovito enojezičnost, ki pa ji je vlada ob podpori velike večine italijanskih strank vseskozi trdovratno nasprotovala. Zapleteno vprašanje je tako dolgo let ostalo pravno in politično zamrznjeno, v vsakdanjem poslovanju sodnih organov pa je naraščala zmeda. Vrstili so se prizivi, odnosi med skupnostima pa so se iz dneva v dan zaostrovali, tako da temu zapletenemu problemu res ni bilo videti rešitve.
V začetku tega leta pa je prišlo do velikega preobrata. Magnago je javno povedal, da je SVP pripravljena na pogajanja tudi za premostitev tega spornega vprašanja in dal tako jasno razumeti, da je pripravljena
Silvius Magnago
tudi na kompromis. Kmalu zatem je odpotoval v Rim in to povedal ministru za dežele, ki je bil seveda takoj navdušen nad to nepričakovano potezo in čez noč poveril vladnim funkcionarjem nalogo, da v par dneh pripravijo predloge, ki bi zadovoljevali vlado in italijansko skupnost ter seveda ne razočarali SVP in nemško govoreče prebivalstvo. V par dneh so bili ti predlogi izdelani in formalizirani ter so čakali samo na podpis. Vlada je v bistvu delno sprejela teorijo o celoviti eno-jezičnosti, uvedla pa je nekatera pomembna določila, tako, da lahko v določenem trenutku sodnega postopka obtoženec izbere zagovornika, ki pripada drugi narodni skupini.
Tedaj pa se je nekaj v Bocnu nepričakovano zataknilo. Izvršni odbor SVP, ki je ponavadi brez večjih dilem skoraj vedno plebiscitarno podpiral Magnagove odločitve, se je tokrat razklal na dva tabora. Razprava je trajala več kot deset ur, zelena
luč predsedniku, da lahko na zgoraj omenjenih temeljih nadaljuje pogajanja z vlado, pa je prišla šele po tajnem glasovanju. Večina je sicer podprla Magnaga in njegova kolikor toliko prožna stališča. Proti njemu pa se je prvič ustvarila borbena opozicijska komponenta, ki je, kot prvi korak v znak protesta odrekla vsakršno sodelovanje na nadaljnjih rimskih pogajanjih. Na čelo notranje frakcije se je postavil dolgoletni pokrajinski odbornik Alions Bene-dikter, dosledni zagovornik narodnostnega ločevanja, ki je pri vprašanju rabe jezika na sodiščih naletel na podporo dnevnika Dolomiten. Časopis, ki je last vplivne bocenske družine Ebner, ni uradno glasilo SVP (to funkcijo opravlja tednik Volksboote), ves povojni čas pa zvesto podpira Magnaga. Dolomiten očita voditelju SVP, da se je na pogajanjih o rabi jezika prenaglil ter da se je izneveril nekaterim temeljnim stališčem nemško govoreče skupnosti.
Priletnega južnotirolskega voditelja notranje kritike in kontestacije navidez niso prizadele. Magnago zelo nerad govori o teh problemih, ker ni človek, ki bi v ključnem trenutku spremenil stališče, vrh tega pa lahko še vedno računa na skoraj plebiscitarno podporo nemške skupnosti. Je torej kot kaže prepričan v lastne izbire in v čimprejšnji sporazum z Rimom. Njegovi sodelavci pa ne skrivajo zaskrbljenosti nad političnimi učinki notranje kontestacije, ki je sicer za sedaj vsebinsko omejena, utegne pa se razširiti in zaobjeti še druga področja narodnega boja. Na Tridentinskem-Južnem Tirolskem bodo jeseni deželne volitve, ki so istočasno tudi volitve za obnovitev pokrajinskih svetov v Trenutu in v Bocnu. Na obzorju se ponovno pojavljajo pogoji za okrepitev skrajnežev Heimatbunda (domovinska liga) ali pa celo za nastanek nove skupine, ki bi iz nacionalističnih stališč napadala Magnaga in njegovo "realpolitik".
SANDOR TENCE
Namesto v četrtek
ŠESTA KOMPONENTA
Stanislav Renko
Nova
diskriminacija Slovencev na Koroškem
CELOVEC — Vrata Novega gradu (Neue Burg) v Velikovcu so za koroške Slovence tudi letos zapahnjena. Velikovški mestni svet je s 6 glasovi proti in enim za odklonil prošnjo Krščanske kulturne zveze (KKZ) naj bi ji 6. marca v veliki dvorani te stavbe omogočili nastop slovenskih pevskih zborov iz Koroške, Slovenije in Italije v okviru prireditve Koroška poje.
KKZ je vlogo s ponudbo o najemu dvorane poslala že 28. oktobra lani. Na odgovor župana Jakoba Miklaua je čakala vse do 3. februarja letos. Odgovor je bil odklonjen	brez	obrazlo-
žitve.
Pred dnevi pa se je oglasilo vodstvo velikovške ljudske stranke (ÓVP) z odprtim pismom, v katerem pravi, da »v bistvu v pluralistični demokraciji z njenimi načeli kar naj večje možne dostopnosti ni mogoče ugovarjati najemu velike dvorane v Novem gradu,« vendar pa je treba »oddajo dvorane v najem slovenskim organizacijam v plebiscitnem mestu Velikovcu presojati iz bistveno drugačnega zornega kota.«
Sledi seznam grehov, ki naj bi jih bili - obtožba je posredna, a dovolj določna - zagrešili koroški Slovenci. Našteto je: razstrelitev spomenika leta 1976, eksplozija bombe v brambovskem arhivu leta 1979, požar v stolpu Novega gradu 1983 in mazaške akcije. Voditelji velikovške ljudske- stranke trdijo, da se slovenski zastopniki od teh napadov in poškodb niso niti distancirali niti jih niso obžalovali.
Dr. Janko Zerzer, predsednik KKZ, je ta primer označil kot »izrazito diskriminacijo slovenske narodnostne skupnosti, posebno še v mestni občini Velikovec živečih Slovencev, ker so prostori v Novem 'gradu namenjeni vsemu prebivalstvu in niso zasebna last političnih funkcionarjev«.
SSk posegla v obrambo uporabe materinščine
TRST — V preteklih dneh je Slovenska skupnost na več mestih posegla v obrambo pravice naših ljudi, da se v materinščini obračajo tudi na deželne urade. Stranka je namreč odločno nastopila ob dogodku, je rečeno v tiskovnem poročilu, ki zadeva prošnje slovenskih ustanov in društev, ki se v slovenščini obračajo na deželno od-borništvo za kulturo zaradi deželnih prispevkov in podpor. Računski dvor, ki pregleduje te upravne dokumente, je zavrnil nekaj prošenj s pripombo, da ni jasno, ali je slovenščina dovoljena za tako javno rabo. Deželno odbor-ništvo pa je takoj pozvalo slovenska društva, naj zaradi tega vlagajo prošnje v italijanščini.
Delegacija Slovenske skupnosti je bila v tej zvezi najprej na tržaški prefekturi, kjer ji je namestnik vladnega komisarja dr. Ravalli zagotovil, da ne vidi razloga, zakaj naj bi se že uveljavljena praksa postavila v dvom. Sama prefektura sprejema prošnje v slovenščini in jih sama prevaja, kar zadeva njene pristojnosti.
Deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar je kasneje zaprosil za informacije tudi pri pristojnih predstavnikih Računskega dvora, ki so mu zagotovili, da ne gre za kak sklep o odklanjanju slovenskih besedil, temveč za dvom, ki se jim je zdaj porajal med samim nadzornim postopkom. Dežela naj zato brani in utemelji svojo dosedanjo prakso,
šele nato bo Računski dvor sprejel svoje sklepe.
Po mnenju SSk tolmačenje določil in ustavnih razsodb, ki ga zaenkrat zagovarja Računski dvor, ni sprejemljivo. Zato se mu je treba upreti z vsemi pravnimi sredstvi.
Zaradi tega sta deželni predsednik SSk Marjan Terpin in strankin tajnik Ivo Jevnikar obiskala deželnega odbornika za kulturo Barnabo. V razgovoru je soglašal s stališči Slovenske skupnosti in napovedal, da bo odbor-ništvo branilo dosedanjo prakso sprejemanja slovenskih prošenj. Pojasnil je še, da so njegovi uradi pozvali slovenske ustanove, naj predstavijo prošnje v italijanščini le zato, da bi ne izgubil podpor v primeru hujših zapletov. Pravni urad deželne uprave medtem pripravlja svoje utemeljitve za potrditev že uveljavljene pravice slovenskega prebivalstva.
Predstavnika SSk sta odbornika opozorila še na težave Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, se zaključuje tiskovno poročilo, in pa na študijo, ki jo misli deželno odborništvo za kulturo predstaviti Delovni skupnosti Alpe-Jadran glede manjšinskega položaja v deželi. Raziskava namreč zadeva le Slovence na Tržaškem in Goriškem, ne pa rojakov v videmski pokrajini. Za SSk je tak pristop nesprejemljiv.
Spričo tolikokrat ugotovljenega 25-letnega ignoriranja dejstva, da je bila v ustavi pred 40 leti določena ustanovitev naše avtonomne dežele s posebnim statutom prav zaradi prisotnosti naše narodnostne skupnosti, seveda ni bilo pričakovati, da se to ignoriranje ne bo ponovilo tudi ob sami uradni proslavi te važne obletnice. To se je tudi zgodilo, sicer z zelo majhno izjemo enega ali dveh stavkov v govorih predsednikov državne - o »uravnovešenosti« - in deželne vlade. Omenimo naj še, da je v tržaškem italijanskem dnevniku na dan svečanosti -oziroma pred njo - med devetimi odgovori v pogovoru predsednika vlade bilo tudi sedem stavkov v sedmem odgovoru na vprašanje glede obeh manjšin s poudarkom na »simetriji«, za kar je doslej veljal pretežno izraz »recipročnost«. Prav zaradi objavljanja tistega odgovora, izjemoma kar na prvi strani, bi bilo logično, da ne bosta oba deželna večinska dnevnika - vsaj na notranjih straneh - skoparila v svojih poročilih o poteku proslave. Toda zgodilo se je tisto, česar tudi v najhujšem primeru ni bilo pričakovati. Videmski 11 Messaggero Veneto nas je 2. t. m. - zaradi svoje alergič-nosti do sedanje dežele - v poročilu na 15. strani omenil z besedami: »...vseh komponent v deželi, ki so: Julijci, Furlani, Posočani, Pordenonci, Karnijci, Slovenci, begunci, emigranti«. Skratka: Slovenci smo v tej naši deželi po mnenju videmskega dnevnika od osmih komponent - omembe vredna - šesta komponenta!
Pravzaprav po tej nič kaj učeni ugotovitvi, da nas proglašajo za šesto tako rekoč narodnostno deželno komponento, niti ne bi bilo potrebno zapravljati časa in prostora v teh obrobnih zapisih. Saj vsaka bedastoča tega pač ne zasluži. Toda istočasno se je 2. t. m. v uglednem zagrebškem tedniku DANAS oglasil tisti Vjesnikov novinar, ki je predlanskim storil znano uslugo nasprotnikom naših pravic in so ga takrat v uredništvu skušali zaradi tega opravičevati. V zvezi z Mikuliče-vim rimskim obiskom mu je Danas objavil - piše se Rad-Ovan Stipetič -komentar pod zgovornim naslovom ZLATI DEŽ BREZ PREDSODKOV - KAJ PO USPEŠNEM OBISKU PREDSEDNIKA ZIS V RIMU. Predzadnji odstavek je ta ...Ovan posvetil manjšinam in zapisal dobesedno:
»Evo, nekaj tudi o predsodkih, ki se tičejo manjšin, čeprav tvegam, da me bodo napačno razumeli. Manjšine so manjšine in na tej ter na oni strani meje, kar neusmiljeno vsiljuje včasih tudi boleč zaključek o njihovem mestu na seznamu meddržavnih prioritet. Lepo, toda neravno realistično zveni, ko se reče, kako je politika glede manjšin ključ za splošno izboljšanje odnosov med dvema državama. Mnogo bolj realistično je zamišljati, da bo splošni napredek odnosov med Jugoslavijo in Italijo prispeval k bolj mirni in bolj strpni in za samo manjšino bolj koristni situaciji. V moderni evropski zgodovini je mnogo primerov, ko je omehčevanje meddržavnih preprek praktično odstranjevalo z dnevnega reda problem manjšin, toda ne morem se spomniti, da je bilo koristno zgolj vztrajanje na manjšinski problematiki... gledani skozi merilne naprave nasprotujočih si ideologij ali nečesa še bolj nevarnega.«
Kot vidimo, ponavlja zagrebški Ovan svoje predlansko škodljivo modrovanje - ko je pisal o »obredih« -, odrivanja ne samo na šesto komponento videmskega megalomana, temveč zagovarja celo možnost »praktičnega odstranjevanja z dnevnega reda«. Vse kaže, da ne gre samo za ...Ovnovo pozabljivost, temveč tudi za redakcijsko, ko gre namreč za zgodovino odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Kako je mogoče pozabiti, da sta obe manjšini dosegli največ, ko je bila njuna problematika v ospredju. In sicer: s statutom Svobodnega tržaškega ozemlja leta 1946, s posebnim statutom Londonskega memoranduma
Veselo pustno vzdušje v deželi
VIDEM — V vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini vlada veselo pustno vzdušje, ki pa še ni doseglo viška. Po ulicah Vidma in Pordenona, kot sicer tudi Trsta in Gorice se veselo sprehajajo maske, ki dajejo duška svoji razposajenosti, čeprav ni vreme najbolj naklonjeno.
Doslej še ni bilo velikih pustnih manifestacij, ki se bodo začele drevi in se nadaljevale jutri in v torek. Pripravljajo se tudi pustni sprevodi tako po videmskih ulicah, kot tudi v drugih krajih dežele. Pustnega obdobja se veselijo predvsem gostinci, ker lahko računajo na višje dohodke. V restavracijah je za drevišnja pustovanja še precej prostora: vsakdo še lahko izbira po lastnem okusu in seveda tudi po cenah, ki resnici na ljubo niso najbolj nizke in vsakomur dostopne.
leta 1954 in s preambulo o največjem možnem varstvu v Osimskem sporazumu leta 1975, kar sta se zmenila oba zunanja ministra že leta 1971 v Benetkah pred Titovim obiskom v Rimu.
Značilno pa je zato nam škodljivo Ovnovo pogrevanje, da ga je naslonil na obrazložitev z naštevanjem jugoslovanskih »predsodkov« do Italije, ki da so »naplavina 1400 let odnosov ro-manstva in slovanstva na Jadranu«. Naj ovržemo obstoj vsaj poglavitnih Ovnovih predsodkov, »predvsem« zato, ker vsebujejo hkrati tudi grobe dezinformacije o razmerah, v katerih Slovenci v Italiji živimo in katerih objavljanje ovira izvajanje vsaj na papirju doseženih narodnostnih pravic: Ni res, da se »pretežna orientacija italijanskega javnega mnenja premika od aktivne averzije k pasivni ravnodušnosti«. Res je namreč, da sta še pred nekaj meseci in tedni kar dva največja italijanska dnevnika z velikim poudarkom objavljala protijugoslovanske rasistične grobe laži o tako imenovanih »fojbah«. V Trstu pa je re-vanšistični župan, ki se hvali, da je pravi Tržačan prav zato, ker je hčerki dal ime Dalmazia. V Gorici pa je de-mokristjanski župan dal klesati v neko spominsko ploščo imena ljudi kot deportirance v dneh v maju leta 1945.
Ni res, da je stereotip, da »Italijani niso posebno hrabri«, saj je prav jugoslovanski generalni konzul v Trstu izročil jugoslovanske medalje za hrabrost doslej že več kot sto italijanskim partizanskim borcem, da ne omenjamo tistih, ki so taka odlikovanja prejeli v jugoslovanski ambasadi v Rimu, o čemer je redno poročal tudi zagrebški »Vjesnik«.
Ni res, da so v Italiji »D Annunzio, Mussolini in njima podobni vrženi v ropotarnico«, ampak je res ravno narobe: da so namreč konec lanskega leta začeli na pobudo znanega neofašističnega zgodovinarja s propagiranjem brisanja vseh protifašističnih določil v italijanski zakonodaji, začenši z ustavo in da pri tem prednjači dnevnik najboljšega in največjega sedanjega italijanskega novinarja, tudi Ovnu zelo dobro znanega. Na proslavo letošnje 50-letnice DAnnunzieve smrti pa se je ves kulturni svet v italijanski republiki začel pripravljati že v lanski pomladi.
In tako dalje, da ne omenjamo lanskih septembrskih revanšističnih ra-dunaških provokacij in če ne omenjamo niti MSI.
Za konec pa omenja ta okoreli anti-manjšinec, žal, ob očitni dopustnosti uredništva zagrebške revije, še »zlati dež«, ki da se »Mikuličevem obisku Rimu napoveduje iz zahodnega kvadranta«. No, ta dež bo verjetno v mejah tistih 500 milijard lir - za tri leta - (ali po najnovejšem tečaju 400 milijonov dolarjev), »za financiranje programa razvoja«, kot je poročal »Vjesnik« 30. januarja, in od teh »večina za projekte skupnega vlaganja«. Zato se verjetno lahko govori o tistem ljudskem pregovoru, ki ni znan samo onstran meje, in ki pravi, da »pes ne laja zaradi vasi, ampak zaradi sebe«. Hkrati naj bralci upoštevajo, da je 6. t. m. Tanjug (v ljubljanskem Delu) sporočil, da je v letih 1986 in 1987 znašal neto odliv jugoslovanskih dolgov 5,754 milijarde dolarjev in da jih bo treba plačati še 16,27 milijarde dolarjev v konvertibilni valuti in da istodobno dolgujejo Jugoslaviji tuji partnerji 3,834 milijarde dolarjev. In tudi, da smo v soboto zvečer po TG1 po izglasovanju finančnega zakona v poslanski zbornici zvedeli, da znaša primanjkljaj v letošnjem državnem proračunu Italije že 155.000 milijard lir.
Primerjava teh številk z rimskim »zlatim dežjem« bi morala biti pač dovolj zgovorna glede vzvišeno bahatih in omalovaževalnih strupenih pripomb o tržaškem »Ta mičkenem« o jugoslovanskem »beračenju« - tudi za tiste, ki jih opravičujejo. Drugo vprašanje pa je, zakaj ljubljanski že nesimpatično antimikuličevski dopisnik našega dnevnika ni poročal o vsebini omenjenega Tanjugovega poročila za razliko od poročil Radia Trst »A«. Bolj kot odgovor na to vprašanje pa je vprašanje: Do kdaj bomo samo šesta komponenta, če nam bodo razni Ovni iz matične države pomagali kot tisti na dan 2. t. m.? Zelo bi bilo koristno, če bi v Zagrebu prebrali drobno knjižico Ivana Bratka: SLOVENSKA DRUGAČNOST - OBRAČUN Z VIŠJIMI CILJI - MANJŠINE IN VEČINA (ZTT, Trst 1967). Nam vsaj odmagali ne bodo, če nam že ne morejo pomagati. Da. Pomagati - kot so nam ne samo v zadnjih štirih (od Matije Gubca) ampak vseh 14 stoletjih od zmagoslavnega prihoda pod svobodnim soncem.
P.S.: Zaradi kompjuterskega škrata je bilo prejšnji četrtek v zadnjem stavku predzadnjega odstavka natisnjeno »iredentizma« namesto »regnicolo«.
Datum bližnjih deželnih volitev še ni bil dokončno določen
TRST — Predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti je na včerajšnji seji izvršnega organa poročal o sestanku, ki ga je imel z notranjim ministrom Amintorom Fanianijem glede raznih obveznosti za bližnje volitve v naši deželi.
Tako minister Faniani kot Biasutti sta soglašala o oportunosti, da je primerno združiti volitve za obnovitev deželnega sveta, tržaškega in go-riškega pokrajinskega sveta in ostalih važnejših občinskih svetov.
Glede datuma volitev, ki bi lahko ne bil isti kot za obnovitev drugih krajevnih ustanov v preostalih krajih države, je potrebno počakati, da parlament dokončno odobri ustavni zakon, ki bi omogočil anticipiranje deželnih volitev.
Poslanska zbornica bi morala (drugič) proučiti zakonski osnutek , kot je ustaljena praksa za ustavne zakone, po 14. aprilu. V kolikor bi odobrila omenjeni zakonski osnutek bi bilo možno za kak teden anticipirati volitve v Furlaniji-Julijski krajini, ki bi v nasprotnem primeru bile 26. in 27. junija. Kar pa se tiče združitve volitev za obnovitev deželnega in ostalih krajevnih ustanov je predsednik deželne vlade Biasutti najavil, da se bo notranje ministrstvo o tem vprašanju predhodno posvetovalo z deželnim odborom.
Na včerajšnji odborovl seji je poleg tega podpredsednik Gianfranco Carbone poročal o sporazumu glede bivše čistilnice Aquila in o možnostih posegov za premostitev krize v tovarni Zei iz Spilimberga. Odbornik Rinaldi je poročal o stanju finančnih izdatkov deželne uprave do konca lanskega leta. Na dnevnem redu sta bili tudi poročili odbornika za trgovino in turizem Carla Vespa-siana.
Amintore Fanfani
Adriano Biasutti
Val slabega vremena zajel Furlanijo-Julijsko krajino
VIDEM — Val slabega vremena —sneženje v višjih predelih in močni nalivi v nižinah — jd včeraj zajel deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Snežiti je začelo že v dopoldanskih urah, ko je snežna odeja v Saurisu, Forni di Sopra, na Nevejskem sedlu, v Ravasclettu, na Trbižu in Matajurju narasla za 30 centimetrov.
Val slabega vremena je povzročil vrsto težav avtomobilistom na glavnih prometnicah dežele. Na odsekih med Tolmečem in karnijskimi prelazi in na »Pontebbani« od Karnije do italijansko-avstrijske meje je za avtomobile obvezna zimska oprema; zaradi novozapadlega snega pa so za promet včeraj zaprli cestna odseka, ki povezujeta Tabljo in Mokrine ter Predel in Nevejsko sedlo.
Na preostalem deželnem teritoriju je včeraj cel dan močno deževalo že od jutranjih ur. O težavah za avtomobiliste poročajo iz več krajev; imeli so jih na državnih cestah in tudi na avtocesti A4 Trst-Benetke.
Zaradi obilnih padavin so znatno narasli vodni tokovi, vendar p@ trenutno stanje ne vzbuja zaskrbljenosti.
Čez tri leta naj bi podvojili proizvodnjo
V San Danieleju lani 1.400.000 pršutov
SAN DANIELE DEL FRIULI — V petindvajsetih pr-šutarnah v San Danieleju del Friuli so lani pripravili nad 1.400.000 pršutov. To je bil zanje velik uspeh, saj so v zadnjih treh letih povečevali proizvodnjo vsako leto za povprečnih dvajset odstotkov. V zadnjih letih se je v tem kraju udomačilo precej novih podjetij. Še drugi kažejo zanimanje za pripravo pršuta v tem kraju, tako da lahko pričakujemo, da bo sedanja itak že visoka proizvodnja v treh štirih letih podvojena.
Pršut San Daniele je znan ne le v naši deželi marveč v vsej Italiji in tudi v tujini. Vendar je šele na drugem mestu v Italiji, saj so lani na območju kjer pridelajo pršut Parma pripravili šest milijonov pršutov. Vrh vsega je pršut Parma cenejši. V San Danieleju seveda trdijo, da je njihov pršut dražji zato ker je boljši.
Pršutarji v San Danieleju kupujejo surovine drugod v Italiji, največ v severnoitalijanskih deželah, nekaj pa tudi v tujini. V njihovem kraju imajo sušilnice. Pravijo, da tudi tamkajšnji zrak vpliva, da je njihov pršut odličen. V sušilnicah ga imajo shranjenega od dvanajst do petnajst mesecev. Zaradi tega imajo precej časa mobiliziran denar. Marsikdo se je znašel v težavah, oziroma ni mogel svoje dejavnosti razviti tako kot bi si sam želel.
Zaradi tega jim je na pomoč priskočila Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine. Znano je, da Dežela daje denarno pomoč za gradnjo novih naprav in nabavo strojev v njih: industrijcem, obrtnikom, trgovcem in še celi vrsti drugih gospodarskih operaterjev.
Tokrat je Deželna uprava upoštevala tudi blago v skladiščih, t. j. pršute v sušilnicah. To blago je upoštevala kot da bi šlo za novo napravo. Zaradi tega je Dežela angažirala javno denarno podjetje Mediocredito, ki skr- , bi za razdeljevanje deželnih posojil gospodarstvenikom. To bo dajalo pršutarjem ugodna posojila. V prvi fazi bo
to šest ali sedem milijard lir, do konca leta naj bi v ta namen uporabili 15 milijard lir. Pršutarjem bo ta pomoč izredno dobrodošla. Lahko bodo povečali svoje kapacitete, nabavili več surovin, nudili več zaposlitve. V že omenjenih pršutarnah dela sedaj 400 ljudi. Za pršute iztržejo v San Danieleju 250 milijard lir letno. Precej razvita je v San Danieleju tudi trgovina na drobno, saj sem prihajajo turisti, ki v domači specializirani trgovini kupijo tam pridelan pršut.
O tej novi obliki deželne pomoči so govorili na po-svetu, ki je bil v San Danieleju. Predsednik konzorcija pršutarjev Coradazzi je dejal, da je ta pomoč zelo dobrodošla. Govorili pa so tudi predsednik deželne vlade Biasutti ter odbornika Rinaldi in Carbone. Ta je povedal, da je Deželna vlada šla v tem oziru prvič na tako obliko pomoči in da bo skušala nekaj podobnega narediti tudi s finansiranjem zalog žganja. Povedal pa je, da Deželna uprava ne sme zamenjati zasebnikov. Biasutti pa je s svoje strani povedal, da taka oblika pomoči mora biti razširjena na vsem deželnem ozemlju. Gospodarska moč posameznih predelov dežele mora biti kar se da izenačena. Druge specifičnosti, od jezikovnih do kulturnih, pa naj ohranijo svoje posebnosti v tej gospodarski enotnosti.
Dodajmo še, da so na tem posvetu prisotni gospodarstveniki in bančniki povedali, da pravila Evropske gospodarske skupnosti na kmetijskem področju odražajo zahteve in potrebe nemških kmetov. »Naši evropski parlamentarci so preveč odsotni v delu evropskega parlamenta ter se raje zanimajo za karneval v Benetkah, ali za spore okrog furlanske pisave,« je dejal predsednik Mediocredito Alessio Pasquantonio.
MARKO WALTRITSCH
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
__ Piše: Pave! Stranj_
Naše manjšinsko obzorje
Manjšina razpršena v mestnem okolju: celovško ogledalo
Pred približno enim letom je slovenski raziskovalec na Koroškem, Franc Merkač, predstavil zaključno poročilo o svoji študiji na temo: »Slovenci v Celovcu«. Slovenski tisk je o tem primerno poročal, študija pa je tako zanimiva, da je vredno o njej v tej rubriki še posebej poročati, saj Slovenci v Italiji take analize o našem življenju v mestnem okolju nimamo, problemi pa so zelo sorodni.
Analizo, ki je bila izvedena v teku leta 1986, je avtor izvedel po naročilu avstrijskega Zveznega ministrstva za znanost in raziskovanje, kar pomeni, da je ta urad za delo finansiral, avtor pa jo je zastavil tako, kot sam doživlja probleme, to je predvsem kot znanstveno orodje, ki naj konstruktivno prispeva k obstoju in razvoju slovenske skupnosti v koroškem glavnem mestu.
Pri delu je tudi v tem primeru sodelovala celovška univerza, zlasti pri izdelavi stranskega proizvoda te študije, to je 45. minutnega dokumetarnega videofilma »Živimo v Celovcu«. Delo samo je potekalo tako, da je Merkač najprej zbral podatke, s katerimi je opisal stanje slovenske prisotnosti v mestu (število Slovencev, njih socialno in izobrazbeno strukturo, tisk, društva, Cerkev in odnos oblasti), v drugem delu pa je izvedel serijo približno 50 intervjujev, s katerimi je želel in tudi uspel ujeti kakovostno dinamiko v odnosu med manjšino in večino, gledano s slovenskega zornega kota. Ker je ta drugi del manj poznan, bo tu povzet predvsem tisti del končnega poročila (ki obsega skupno 92 str.), ki govori o tem, iz prvega dela pa bo le nekaj fragmentov.
Po podatkih iz ljudskega štetja iz leta 1981 se je v občini Celovec izjavilo za Slovenca 1.177 oseb na 87.321 prebivalcev, kar znaša 1,3%. Leta 1971 jih je bilo 1.301 ali 1,6%, kar pomeni absolutno in relativno upadanje. Iz številnih tabel bodo tu omenjeni le tri podatki: velika razpršenost teh Slovencev, ki v nobenem okraju ne tvorijo več kot 3% prebivalstva; njih presenetljivo visoka izobrazba, saj ima visoko ali višjo šolo nad 23% Slovencev nasproti poprečju 17,6% in temu sledi tudi »visoka« zaposlitvena struktura (28,5% v višjih strokovnih in vodilnih službah); dejstvo, da nedvomno živi v mestu še veliko »ne-deklariranih« Slovencev, med katerimi je verjetno največ takih, ki so se pred razmeroma kratkim časom priselili iz slovenskega območja Južne Koroške.
Glede mreže slovenskih ustanov ali ustanov, ki naj bi bile na voljo Slovencem, je v analizi najbolj poudarjena izredna negativnost dejstva, da ni nobene možnosti slovenskega pouka na ravni osnovne šole; tako še tisti otroci, ki obiskujejo dva zasebna dvojezična vrtca in ki nadaljujejo pozneje šolanje na slovenski gimnaziji, morajo iti skozi zelo selektivno preizkušnjo nekajletne jezikovne družbene in psihološke »obdelave« v nemških šolah. “
Dejstvo, da je veliko Slovencev iz vrst novejših priseljencev, bi ne smelo igrati posebne vloge, ker je tudi večine v enakem položaju, Celovec je namreč pred sto leti štel tretjino današnjega prebivalstva. Za Slovence, ki so med seboj razpršeni in ne najdejo v »uradnem« Celovcu dovolj znakov pozitivnega sprejemanja njih narodnostne identitete, ta izvor pomeni, da zelo dolgo ohranjajo tesne vezi s svojim podeželskim izvornim oko-
ljem; slovenščina pa ostaja v Celovcu tem bolj »privatna zadeva«. Veliko slovenskih prebivalcev se dejansko ne čuti za Celovčane, ali pa v želji po integraciji v mestno okolje skrivajo ali zanikajo svoje slovensko poreklo. To so »nesvobodni ljudje v svobodni državi«, kot se je izrazil nek intervjuvanec.
Iz navedenih intervjujev izstopajo predvsem izkušnje mladih mater, ki dajejo pri vzgoji svojih otrok, javno, prednost učenju slovenskega jezika. Okolje jih sprejema z nezaupljivostjo, ostale »skrite Slovenke« pa stopijo na piano šele, ko se pokaže, da se otrok poleg slovenščine kmalu nauči tudi nemščine.
Dominanca nemškega jezika v vseh izvendružinskih komunikativnih položajih je zlasti opazna pri že omenjeni fazi neizogibne nemške osnovne šole: ne le, da ta močno pogoji otroka, pogosto premakne jezikovno ravnovesje v celi družini. Za otroka pa je prehod na slovensko gimnazijo nato nova travma, ko mora »začeti vse znova«. Vloga staršev je tu bistvena.
Slovenske »mreže« v mestu torej dejansko ni, čeprav v njem obstaja 36 društev, močno so občutene posledice raznih notranjih razlikovanj v manjšini in društva s težavo iščejo in povezujejo te niti. Potrebno je veliko več; avtor predlaga logično a tudi za naše pojme presenetljivo pot: občinskega strokovnega referenta za manjšinsko-večinska vprašanja, ki naj bi skrbel predvsem za pospešeno kulturno izmenjavo med obema deloma prebivalstva.
KD o predlogih za obmejna področja
PORTOGRUARO — V tem kraju sta se sestali delegaciji deželnih vodstev Krščanske demokracije iz Veneta in F-JK, ki sta jih vodila tajnika Luciano Falcier in Bruno Longo ter proučili položaj v zvezi z raznimi parlamentarnimi predlogi za razvoj gospodarskega sodelovanja na vzhodni meji. Kot je rečeno v tiskovni noti sta se delegaciji strinjali, da je treba podpirati razne oblike sodelovanja v tem obmejnem prostoru; obenem sta pozvali strankino osrednje vodstvo, da bi koordiniralo razne pobude in zakonske predloge, ki ležijo v parlamentu za dosego omenjenih ciljev.
Obenem sta se delegaciji kritično izrazili o zakonskih pobudah drugih strank, ki po mnenju KD ne težijo k iskanju sporazumov med obema deželama glede tega vprašanja, čeprav ti zakonski predlogi ščitijo legitimne interese Furlanije-Julijske krajine. Sporazumeli sta se tudi za stalna srečanja med deželama in tudi s Tridentinsko-Gornjim Po-adižjem za skupno posvetovanje o problemih skupnega interesa.
SSk
o ustavnih reformah
TRST — Slovenska skupnost se je vključila v vsedržavno razpravo o ustavnih reformah in predlaganih spremembah določil o delovanju temeljnih institucij.
Deželno tajništvo SSk je pred dnevi naslovilo na predsednika republike, na predsednika obeh vej parlamenta, na predsednika vlade, na predsednika Ustavnega sodišča in na osrednje taj-ni^e vseh strank ustavnega loka ter manjšinskih strank posebno spomeni-?0, kl opozarja predvsem na dve vpra-n.nli- Najprej na še vedno neuresniče-o. člen ustave, ki zadeva zaščito ?U]sin, torej na temeljno zahtevo po obritvi globalnega zaščitnega zako-za Slovence v Italiji. Nato je v pis-s Poudarek na zahtevi, da morebitne ^preinembe volilnih zakonov na dežel-sm • v®edržavni ravni nikakor ne ro^? biti uperjene proti strankam na-j, 2 manjšin, saj spada med najpo-«buejša sredstva za ohranitev favnJSlnSkih narodnostnih skupnosti 0 samostojno politično zastopstvo.
Tri četrt stoletja stari Hotel Palače bodo obnovili
PORTOROŽ — V kratkem bodo v piranski občini javno predstavili posebni strokovni del ureditvenega načrta Hotela Palače v Portorožu. Gre za pomemben prostorski načrt v tej občini, saj bistveno posega v središče turističnega Portoroža, za pomemben načrt obalnega in če hočete tudi slovenskega turizma. Omogočil naj bi prenovo naj starejšega portoroškega hotela, starega 76 let, za katerega direktor Hotelov Palače Bogdan Valentin trdi, da bi ga morali zapreti, saj je večina funkcij tega hotelskega velikana že zdavnaj odslužila. Prenova tega 76-letnega hotela, grajenega v secesijskem slogu in spomeniško zaščitenega pa je tudi eden od 182 slovenskih projektov, ki se potegujejo za ugodna posojila iz Italije. O prenovi najstarejšega portoroškega hotela v piranski občini razpravljajo že skoraj deset let. Ves čas pa je bilo nešteto razlogov, ki so preprečevali uresničitev še tako lepih načrtov. Pomanjkanje denarja je bila sicer pogosto ena od ovir, vendar še zdaleč ne najpomembnejša. Odgovorne Smo namreč večkrat slišali, da bi denar že lahko našli, če bi le pripravili vso dokumentacijo in če bi izpeljali vse potrebne postopke. V Tož-du Hoteli Palače so že pred leti razpisali javni natečaj za izdelavo idejnih projektov prenove in posebna komisija je izbrala idejni načrt, ki so ga izdelali pri sežanskem Kraškem zidarju, glavni projektant pa je Vojteh Ravnikar. Poglavitni očitki krajanov so bili, da načrt predvideva rušenje več
kot desetih individualnih hiš v neposredni hotelski soseščini in da sta cesta ter okolica tega hotela zasnovani preobsežno in da gre za nepotreben poseg v samem središču kraja. Najbolj pa so taki prenovi nasprotovali sosednje, ki bi jih morali preseliti iz bližnjih stanovanj. Vse pripombe na številnih sestankih pa so menda skušali upoštevati že pri sprejemanju srednjeročnih načrtov občine Piran, na katerih temelji sedaj pripravljeni ureditveni načrt Hotela Palače. Tako bodo v naslednjih dneh razgrnili pravzaprav dve različici ureditvenega načrta, ki obsega območja Hotela Palače in okolico in v tem je novost, kajti varianta B prinaša nekaj zanimivih sprememb, pravzaprav kompromis, ki naj bi nekoliko bolj upošteval zahteve krajanov. Ta različica nima več vrisane sporne nadni-vojske ceste za Hotelom Palače, ampak bo dostop do hotela po Obali'in Stari cesti. Druga novost je poslovno-garažna hiša, v kleti katere naj bi bilo dvesto parkirnih mest, sicer pa še trgovinice, manjši lokali in v nadstropju poslovni prostori. Za tem objektom predvidevajo zidavo sedmih vil, v katerih bi bili po štirje veliki, s sto kvadratnimi metri površine, počitniški apartmaji. Tretja in verjentno najpomembnejša novost pa je, da so v neposredni bližini urbanisti našli deset novih gradbenih parcel za tiste, ki bi bili oškodovani zaradi prenove Hotela Palače in rušenja starih hiš. V vsakem primeru predvideva načrt rušenje štirinajstih večjih in
manjših objektov, ki so v neposredni bližini tega hotela. Sam hotel naj bi bil seveda v kar se da višjem kakovostnem razredu, imel naj bi 262 postelj, še bazen na prostem in tudi dve teniški igrišči. Graditi so ga nameravali s pomočjo tujih sovlagateljev, vendar se zaradi prepočasnega spreminjanja jugoslovanske zakonodaje zdi, da bo treba denar poiskati drugje. Predinvesticijska študija, ki so jo izdelali, predvideva, naj bi se vrednost naložbe povrnila v osmih letih. Glede na določeno podporo banke je sedaj ena od možnosti ta, da bo prenova Hotela Palače deležna sredstev iz italijanskega posojila, ki ga je Italija nedavno obljubila. Za prenovo so predvideli 25 milijonov dolarjev. To pa je približno 6 odstotkov vsega denarja, ki ga namerava Italija posoditi Jugoslaviji. Prenovljeni hotel naj bi vključili v eno izmed svetovnih hotelskih verig, kar pomeni, da bi tej verigi morali odplačevati določen delež za uporabo imena, vendar bi bili deležni vrste drugih ugodnosti, ki jih hotelski hiši prinaša navzočnost v taki svetovni hotelski verigi, na primer Holiday Inn, Sheraton, Sara... Če torej na razgrnjene prostorske načrte ne bo takih pripomb, ki bi bistveno zavračale zasnovani koreniti poseg v središče Portoroža, bo občinska skupščina še spomladi lahko sprejela vse tiste dokumente, ki bi omogočili začetek prenove staroste portoroških hotelov.
BORIS ŠULIGOJ
Raziskava podjetja SWG za družbo Sincrotrone Trieste
Sinhrotron: pomisleki zlasti med slovenskim prebivalstvom
Na včerajšnjem srečanju na tržaški Občini
Predstavljeni podrobnostni načrti Centra za raziskave
Velika večina, in sicer 72,9 odstotka prebivalcev tržaške pokrajine pozna načrt za izdelavo sinhrotronskega svetlobnega generatorja, a le 59,7 odstotka se strinja z njegovo namestitvijo pri Bazovici ali jo vsaj sprejema. Tako izhaja iz raziskave, ki jo je po nalogu družbe Sincrotrone Trieste pred kratkim izvedlo znano tržaško podjetje za raziskovanje javnega mnenja SWG. Raziskavo sta včeraj predstavila v Časnikarskem krožku v Trstu podpredsednik družbe Sincrotrone Trieste Fulvio Anzzellotti in njen ravnatelj Pier Maria Gerini.
Raziskovalci SWG so telefonsko anketirali 2 tisoč ljudi, predvsem da bi ugotovili, koliko jim je načrtovani stroj znan in kaj mislijo o učinkih, ki naj bi jih le-ta imel na gospodarskem, družbenem, ekološkem in tudi etničnem področju. Posebno pozornost so odmerili stališčem, ki jih do sinhrotrona zavzemajo različne narodnostne skupnosti. Od 2 tisoč anketirancev jih je bilo 61 odstotkov Italijanov, 21,9 odstotka Slovencev, 5,6 mešane narodnosti, 4,6 narodnostno neopredeljenih, 3,4 istrsko-dalmatinske pripadnosti, 1,9 Furlanov, 0,8 »drugih«, 0,8 Nemcev in 0,2 odstotka Flrvatov. V primerjavi z geografsko porazdelitvijo prebivalstva tržaške pokrajine je bilo med ankateranci nadpovprečno visoko Število prebivalcev kraških vasi, zlasti Bazovice, Banov, Gropade, Opčin, Padrič in Trebč, v bližini katerih naj bi sinhrotron zgradili.
Raziskava je med drugim ugotovila, da so Slovenci sorazmerno najbolje seznanjeni z načrtom za izdelavo svetlobnega generatorja. Na vprašanje, čemu naj bi stroj služil, je pravilen odgovor dalo 25,6 odstotka slovenskih vprašan-cev, medtem ko je povprečje znašalo 23,3 odstotka. Zanimivo je tudi, da so se pripadniki slovenske narodnostne skupnosti izrekli za ne dovolj informirane v večji meri kot pripadniki ostalih etničnih skupin. Sicer pa se slovenski anketiranci znatno oddaljujejo od ostalih tudi in predvsem po tem, da do sinhrotrona zavzemajo sorazmerno najbolj kritična oziroma negativna stališča.
Najprej naj omenimo problem lokacije. Kot uvodoma rečeno, je pozitivno ali precej pozitivno stališče do gradnje sinhrotrona pri Bazovici zavzelo 59,7 odstotka anketirancev. A tu pride razlikovanje po narodnostnih pripadnostih posebno močno do izraza. Od italijanskih vprašancev jih je 69,1 odstotka bilo za to lokacijo, 18,1 proti, medtem ko se jih 12,8 odstotka ni opredelilo. Od slovenskih vprašancev pa jih je za gradnjo pri Bazovici bilo 32,9 odstotka, proti 62,7 odstotka, medtem ko se jih 4,5 odstotka ni izreklo. Posebno močno je nasprotovanje tej lokaciji v sami Bazovici: negativno stališče je zavzelo kar 83,3 odstotka vprašancev. Pri tem pa je treba upoštevati, da je lokacija sinhrotrd-na po mnenju 63,1 odstotka vprašanih problem, ki zadeva vse tržaško prebivalstvo, zg 9,3 le prebivalstvo Krasa, za 8,6 le lastnike zemljišč, za 6,2 prebivalce preizadetih občin, za 5,4 pa le slovensko narodnostno skupnost.
Razlikovanje po narodnosti pripadnosti prihaja do izraza, pa čeprav v manjši meri, tudi v odgovorih na razna vprašanja, ki zadevajo učinke sinhrotrona na naravno in človeško okolje. Da bo svetlobni generator imel z ekološkega vidika negativne učinke, misli 28,5 odstotka vseh anketirancev, med katerimi je 46,1 odstotka slovenskih vprašancev. Na splošno so vprašanci ocenili, da je nevarnost sinhrotrona z ekološkega vidika 4,4 na 10 možnih stopenj, z zdravstvenega vidika pa 4,1 na 10 možnih stopenj. Raziskava je nadalje pokazala, da si ljudje od sinhrotrona obetajo največ koristi na zaposlitvenem področju, manj pa upoštevajo koristi, ki naj bi jih prinesel na področju znanstvenega in tehnološkega raziskovanja ter gospodarstva.
Anketa SWG je zajemala tudi naslednje vprašanje: »Se strinjate s trditvijo, da sinhrotron lahko predstavlja problem za etnično-kulturno celovitost slovenske narodnostne skupnosti?« Večina anketirancev, in sicer 71,5 odstotka, jih je odgovorilo, da se ne strinja. Vendar upoštevati velja, da se je s trditvijo strinjalo kar 50,9 odstotka slovenskih vprašancev (povprečje se je sukalo okrog 20,5 odstotka). Prav glede na vsebino vprašanja pa ne bi smeli prezirati tega, kar misli dobra polovica Slovencev.
Ustanove in organizacije, ki predstavljajo kraško prebivalstvo, pozorno sledijo napredovanju postopka za urbanistično ureditev padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave ter še posebej za umestitev svetlobnega generatorja na področju T8 pri Bazovici, a se ne odpovedujejo načelnim pomislekom in odločnemu nasprotovanju , postavitvi sinhrotrona prav na bazoviških tleh, kot se tudi ne odpovedujejo neuklonljivemu tolmačenju dolgoletnih zahtev prizadetega prebivalstva glede potrebe po drugačnih, pozitivnih pobudah vseh pristojnih javnih uprav za vsestransko, ambien-talno, gospodarsko in družbeno ovrednotenje Krasa in ljudi, ki na njem prebivajo.
To je prišlo jasno do izraza tudi na včerajšnjem srečanju na tržaški Občini, na katerem je odbornik za urbanistiko Vattovani, skupaj z zastopniki Centra za raziskave (z izrednim komisarjem Romeom in direktorjem Sancinom) ter z načrtovalci (inž. Cervesijem in arh. Dambrosijem), predstavil predstavnikom Kraške gorske skupnosti (predsedniku Pečeniku), rajonskega sveta za Vzhodni Kras (predsednici Kalčevi), Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi (Karlu in Ivanu Grgiču ter Malalanu), Slovenske kul-turno-gospodarske zveze (Slamiču), Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (Kalanu) in Kmečke zveze (Bukavcu) podrobnostne načrte za
Kako smo proslavili letošnji dan slovenske kulture
Bralčevo mnenje o osrednji proslavi v Kulturnem domu
Dragi Primorski dnevnik!
Pišem ti podprt z obljubo, da objaviš vsako pismo, samo da je podpisano.
Zapravili smo si naš »dan kulture« in zapravili smo tisto praznično vzdušje, ki je značilno za take dneve. Zapravljamo pa si tudi narodno zavest.
Odprtost? Seveda, vsi smo za to, toda v Kulturnem domu 6. in 7. februarja ni bilo samo odprtosti, bil je prepih. Ta prepih pa nam je odnesel samozavest in ponos. (Govorili so tudi o tebi in veš kaj so rekli? Da bi moral biti bolj... zaprt!) Redki prisotni lahko potrdijo, da je bilo v Kulturnem domu zelo mrzlo.
Nisem proti takim prireditvam, a ne na tako imenovani »naš dan«. Kdaj in kje, če ne na dan slovenske kulture in v svoji hiši, med štirimi zidovi, kot se temu reče, naj izobesimo svoje simbole, ali jim kakorkoli že damo malo zraka?
Ne gre tu za kako razkazovanje ali samoprepričevanje; gre za to, da svojim otrokom, ki nam rastejo pred očmi, tu pa tam tudi pokažemo, kam spadajo.
Sicer pa, to kar se je dogajalo ta dva dneva v Kulturnem domu, ima s slovensko kulturo malo skupnega: to je bilo samo dvodnevno potepanje po Istri!
S spoštovanjem Aleksander Furlan
Svojevrstno praznovanje katinarskih osnovnošolcev
Mesec februar je tu in z njim seveda proslave ob našem kulturnem prazniku, ki so se in se bodo še vrstile tja do konca meseca.
Pretekli ponedeljek, torej na sam Prešernov dan, so praznik slovenske kulture proslavili tudi na osnovni šoli Fran Milčinski na Katinari. Rdeča nit, ki je povezovala ves program, je bila kultura oziroma tisto, kar naši otroci razumejo pod tem pojmom. Povedali so nam, da je kultura vse to, za kar se zanimamo. Za nekoga je torej kultura učenje, za drugega lepo vedenje pa tudi obisk otroških predstav v Kulturnem domu, petje, igranje na kak inštrument, učenje tujih jezikov, moda, branje časopisov, športno udejstvovanje, igra, ročno delo, narodne noše in praznovanje rojstnega dne. Ta svoja zanimiva izvajanja so katinar-ski otroci vključili med recitacije, glasbene točke, instrumentalne izvedbe, pri katerih so se izkazali kot pravi mojstri, med plese v narodnih nošah in petje šolskega pevskega zbora.
Šlo je za res izvirno prireditev, zunaj meja klasične Prešernove proslave. Izkazali so se prav vsi osnovnošolci, ki so s svojim prisrčnim in spontanim nastopom navdušili vse prisotne starše in svetoivansko didaktično ravnateljico, ki si je letošnjo prireditev ogledala. (Inka)
urbanistično ureditev področij pri Padričah in Bazovici.
Še pred podrobno obrazložitvijo tehničnih elaboratov je namreč predstavnik SKGZ Slamič tudi v imenu ostalih naglasil, da slovenske organizacije vztrajajo na odločnem nasprotovanju lokaciji sinhrotrona pri Bazovici, proti čemur so organizacije in posamezniki vložili pritožbo na Deželno upravo sodišče. Prišli so torej na sestanek le poslušat obrazložitev tehnikov in ponavljat svoje že znane zahteve v prid krajevnega prebivalstva.
Izdelovalca podrobnostnih načrtov Cervesi in Dambrosi sta se torej trudila dokazovati, da razvoj Centra za raziskave in gradnja sinhrotrona ne bosta občutno spremenila podobe kraškega okolja, češ da bi pri Padričah na 107 hektarih gradili le za 520 tisoč kubikov stavbne prostornine, pri Bazovici pa na 47 hektarih le 248 tisoč kubikov. Zagotavljala in dokazovala sta tudi, da bodo do največje možne mere ohranili okolje nedotaknjeno, saj bo ostala večina obstoječih poljskih poti, zidkov in zelenih površin. Po njihovem mnenju načrti tudi dopuščajo, da se na dobrem delu obeh območij nemoteno nadaljujejo običajne kmetijske dejavnosti, kot so košnja in sečnja. Pritrjevala sta tudi Vattovanjevim zagotovilom, da ne bo večje škode za domače prebivalstvo, nove pobude naj bi mu celo koristile.
Kraševcem naj bi se torej obetala sama med in mleko. Toda predstavniki prizadetega prebivalstva so vsa omenjena zagotovila vzeli na znanje z dokajšnjo sklepso. Tako predsednik Kraške gorske skupnosti Pečenik kot predsednica rajonskega sveta Kalčeva in predstavniki Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi so opozorili občinskega odbornika, da je prizadeto prebivalstvo že sito splošnih obljub. Njegove predstavniške organizacije so že pred več leti predložile tržaški Občini točen seznam najnujnejših posegov za zadostitev upravičenih pričakovanj domačinov z Vzhodnega Krasa in iz tega doslej ni bilo nič. Zato je nezaupanje do Občine več kot upravičeno. Predsednik KGS je torej pozval Vattovanija, naj občinska uprava ne sprejme nobenih dokončnih sklepov v zvezi s podrobnostnimi načrti pred srečanjem prizadetega prebivalstva in njegovih organizacij z deželno vlado, ki bo 18. t. m. v Centru na Padričah, kar je občinski odbornik sprejel.
Po težkih pripravah napočil pravi norčavi pustni čas
Kako so se na pust pripravili trgovci in izposojevalci mask
Danes na Opčine jutri pa v Milje
Danes ob 14. uri nas bo na Opčinah pozdravil kraški pust, s katerim smo vas včeraj podrobno seznanili. Miljča-ni pa so sredi pustnih norčij in zabav že od četrtka: letos so še posebno veseljaške in hkrati celo slavnostne, saj je tokratni miljski pust že petintrideseti. Uradno so ga začeli prirejati leta 1955, ko sta pokroviteljstvo in delno tudi stroške prevzeli tamkajšnja Občina in tržaška Letoviščarska ustanova. Vendar so prva pričevanja o ljudskem spontanem združevanju ob pustu zapustili že v daljnem letu 1611. Običaj o »plesu zelenjave«, ki ga prirejajo na pustni četrtek, sega namreč celo v 17. stoletje.
V vseh 35 letih prirejanja se je miljski pust iz leta v leto bogatil, tako po številu prireditev kot po obrtniški in režijski sposobnosti raznih skupin, pa tudi po številu obiskovalcev: lani so jih na pustno nedeljo zabeležili okrog 60 tisoč. Prišli so iz vse dežele, iz Jugoslavije in Avstrije. Osrednji nedeljski pustni sprevod je oblikovalo 2.500 Miljčanov, kar priča o široki udeležbi prebivalstva. Letos se ga bo udeležilo enajst skupin: "Gli spazzacamini" so se namreč lani razšli in njihovi člani so nato ustanovili dve samostojni skupini, "Bora" in "Falische".
Osrednja prireditev bo jutrišnji pustni sprevod, ki se bo začel ob 14. uri. Veseljačenje se bo zaključilo v sredo s pogrebom, ko bodo Pusta vrgli v morje. Vmes pa je seveda še kup zabav, tako da ljubiteljem pustnega norenja res ne bo zmanjkalo priložnosti, da se do konca izživijo.
So se Tržačani letos bolj pripravili na pusta, kot pretekla leta? To je bilo vprašanje, ki smo si ga zastavili, ko smo se v teh dneh sprehodili po trgovinah, v katerih ponujajo pustna oblačila in maske, bižuterijo in igrače, pokukali pa smo tudi tja, kjer pisana pustna oblačila izposojajo.
»Že stari so pravili, da je človek najbolj pripravljen na norčije in na veseljačenje prav takrat, kadar se okrog njega zgrinjajo problemi in ko ga tarejo razne skrbi,« nam je za začetek povedala lastnica velike trgovine z igračami, v tem času pa tudi trgovine s pustnimi oblačili in z ostalimi dodatki, v bližini cerkve sv. Antona. »Letos smo prodali veliko pustnih oblačil. Tokrat so se otroci in njihovi starši odločali za bolj klasične, tradicionalne maske, kot so razni pajaci, princeske, pierroti, indijanci, pa tudi številne ži-valice. Ni pa bilo toliko povpraševanja po drugih maskah, kot na primer po astronavtih, robotih ali po drugih vojaških maskah. Otroci in z njimi tudi starši se želijo le nazabavati; hrupa, nasilja, streljanja in podobnega imajo že tudi_ sicer okrog sebe preveč.«
»Že nekaj let sposojamo ljudem ob tem času razna pustna oblačila,« nam je povedala lastnica takšne trgovine v Ul. Conti. »Letos je bilo zanimanje za pustna oblačila zelo veliko. Med odjemalci smo imeli mnogo mladih družin, ki so želele biti oblečene v enaka oblačila, prav tako so iskale pri nas podobna, sorodna ali tudi enaka oblačila kar cele skupine prijateljev, sorodnikov in znancev. Občutek imamo,
da je letos veliko več zanimanja za skupinsko sodelovanje na raznih pustnih prireditvah in v pustnih sprevodih. Na zalogi imamo le še nekaj oblačil, vse ostalo je že šlo v promet. Izposojena pustna obleka je seveda veliko cenejša od kupljene, poleg tega pa ima še to prednost, da jo lahko vsako leto zamenjamo.«
»Najbolj se teh praznikov veselijo otroci,« so nam povedali v trgovini z igračami v Ul. Settefontane. »Tako smo poleg raznih oblačil prodali celo vrsto umetnih gorjač, kladiv, pa pištole, sablje, meče in na kupe koriandol in konfetov. Že dolgo nismo imeli tako dobre prodaje.«
»Pri nas se pustno razpoloženje bistveno ne pozna,« so nam povedali v trgovini z bižuterijo v Ul. Pascoli. »Bolj prodajamo razne okraske za praznik sv. Valentina, zaščitnika zaljubljencev, ki letos sovpada prav s pustom. Sicer pa je navada Tržačanov, da se za razni nakit in druge okraske odločajo v zadnjem trenutku, ko že vedo, kako bodo za pusta oblečeni in kakšne prireditve se bodo udeležili. Tako računamo, da bomo imeli večje število kupcev danes in potem vse do torka.«.
Na ulicah smo včeraj srečali že precej pustnih šem, zlasti najmanjših. Danes in jutri, pa vse do torka, jih bo še več. Prvi pustni sprevod, s sodelovanjem godbe na pihala Refolo smo v Trstu imeli že preteklo nedeljo. Za naslednjo pa se nam obeta še drugi tak sprevod, poleg vseh tistih, ki bodo v okoliških vaseh in kjer predstavljajo že pravo tradicijo.
Taborniki o svojem pustovanju
Poleg prirejanja izletov, taborjenj in zimovanj smo se lani preizkusili tudi v novem načinu združevanja svojih članov. Ker se je domislica dobro obnesla, smo jo ponovili tudi letos.
Tokrat smo se za svoje pustne norčije obrnili na Športno društvo Polet, ki nam je — kot večkrat do sedaj -priskočilo na pomoč. Tako smo se mlajši in starejši taborniki zbrali v društevem krožku, kjer se je vesela družba do poznega vrtela ob zvokih razposajenih ritmov današnjih hitov. Na programu je bilo tudi nagrajevanje pustnih šem,
in izbira med tolikimi izvirnimi in posrečenimi maskami res ni bila lahka. Po napornem delu pa je žirija le razglasila imena treh najlepših: Medo, Kozorog in dvojica Albat-ros-Ščuka. Naša (pred)pustna prireditev je mimo, zdaj so na vrsti ostali. Pred nami pa so novi načrti, nove naloge in akcije.
Na koncu bi se radi zahvalili Mauriziu, ki nam je bil s svojo tehnično pripravljenostjo res v veliko pomoč.
Lep pozdrav,
taborniki Rodu Modrega vala
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
Pršut	«SAN DANIELE»	sušen	nad	12	mesecev
Pršut	«PARMA»	sušen	nad	12	mesecev
Pršut Pršut	«SAURIS» «NAZIONALE»	sušen	nad	12	mesecev
	Parma	sušen	nad	9	mesecev
Pršut Pršut	«MEC» v kosih	sušen	nad	7	mesecev
pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace -repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
DUkE
grandi marche
Nadaljuje se solidarnostna akcija za Sama Pahorja
Dijaki so se včeraj podali v mestne poštne urade in zaman skušali oddati položnice v slovenščini
Številne izjave slovenskih ovganizacij, strank in
izvoljenih predstavnikov
Včeraj so morali poštni uradniki in funkcionarji skrbeti, kako naj odvračajo položnice, izpolnjene v slovenščini. Svoje »delo« so utemeljevali na različne načine, osrednja poštna direkcija pa_ se seveda oklepa znamenite OKROŽNICE kot pijanec plota.
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol so namreč včeraj nadaljevali svojo protestno akcijo in po krajšem zborovanju na stadionu 1. maja odločili, da se razdelijo v skupine in gredo na pet največjih pošt v Trstu. Na omenjenih poštah naj bi oddali v slovenščini izpolnjene položnice, s katerimi naj bi vsak dijak prispeval tisoč lir v korist boja proti rakastim obolenjem. Skupine dijakov so odšle na poštne urade v Ul. Crispi, Ul. Verdi, Ul. Raffaello Sanzio, Ul. Pascoli in seveda na glavno pošto. Dijakinja in dijak pa sta šla po svoji poti proti Barkovljam in doživela drugačno zgodbo, vendar ohranimo vrstni red dogodkov. Po akciji so se dijaki zgrnili na Oberdanov trg, kjer smo zbrali pričevanja o tem, kaj se je dogajalo na raznih poštnih uradih.
Biti hkrati na petih različnih krajih je za eno osebo nemogoče, zato bo lahko kronika dogodkov le posredna. Na poštnem uradu v Ul. Crispi seveda niso sprejeli obrazcev, izpolnjenih v slovenščini. Zavrnili so tudi obrazce v angleščini. Na vprašanje, zakaj na Proseku in v Nabrežini sprejemajo obrazce v slovenščini, pa je uradnica odgovorila, da je tam predvidena dvojezičnost, v Trstu pa ne. Vsak si pač razlaga neke norme po svoje. Sicer pa so dijake napotili na glavno pošto.
Na pošti v Ul. Verdi so se izgovarjali, da nimajo pravilnika in ponovno je padla beseda glavna pošta. V Ul. Raffaello Sanzio obrazcev niso sprejeli. V Ul. Pascoli je dijake doletela ista usoda. Večja skupina dijakov je šla na glavno pošto, kjer se je zadeva zapletla že pri obrazcih. Nekdo je pač po-
skrbel, da jih ni bilo, vsaj v zadostni meri ne. Dijaki pa so jih imeli in tako se je pričelo romanje pred poštna okenca. Vsekakor je čudna pošta, če ti ne da obrazcev, vseeno pa je zadeva stekla in uradniki so lahko v duhu znamenite OKROŽNICE, ki jo hranijo prav na osrednji pošti, odklonili v slo-
venščini izpolnjene položnice.Na Oberdanovem trgu smo lahko iz ust dijakov slišali, da so varnostne sile krepko zastražile poštne urade in jih tako obvarovale pred nezaželenimi strankami. Akcija pa je potekala v miru, na Oberdanovem trgu so se dijaki zmenili, da zberejo denar, vsoto napišejo na eno samo položnico in jo skušajo oddati na kaki pošti. Če je ne bo nihče sprejel, se bodo obrnili na Center za rakasta obolenja in mu sporočili, da ne morejo nakazati podpore. Zmenili so se tudi, da bodo pripravili letake in protestno akcijo za torek, ko se bo pričel proces proti Samu Pahorju.
Zapisali smo, da sta se dijakinja in dijak odpravila v Barkovlje, skratka, nista sledila sošolcem. V Barkovljah pa sta se vprašala, čemu ne bi poskusila oddati položnice na tamkajšnji pošti. Šla sta do okenca, uradnik je sprejel položnico, jo vknjižil in izdal potrdilo o sprejemu. Dijaka sta nekoliko osuplo gledala in vprašala uradnika, kako to, da sprejema v slovenščini izpolnjeno položnico. Odgovoril je, da jezik ni prepreka, potrebno je le, da so vse številke čitljivo zapisane, seveda tudi številka žiro računa Centra za rakasta obolenja. Dogodek se komentira sam po sebi. Upamo, da ne bodo varuhi OKROŽNICE prehudi do uradnika, ki je opravil svojo dolžnost.
Ob aferi Sama Pahorja smo prejeli vrsto stališč različnih organizacij in strank. Člani ZKMI so tako delili pred italijanskimi šolami letake, ki izražajo vso solidarnost slovenskim dijakom in slovenski narodni skupnosti v Italiji.
S sinočnjega predavanja prof. Paola Savone
Brez pomoči nerazvitim ne bo pomoči za bogate
Pred razpravo v senatu
Tombesi v skrbeh za usodo bencinskih kontingentov
»Javni posegi in gospodarski razvoj zaostalih območij: razmišljanje o izkušnjah s povojno ekonomsko politiko«. To je tema, o kateri je sinoči v Trstu predaval ugledni akademik in izvedenec za gospodarsko ter finančno politiko Paolo Savona. Konferenco sta priredili tržaška Mednarodna ustano-, va za razmah in svobodo znanosti ter Ekonomska fakulteta tukajšnje univerze s sodelovanjem zavarovalnice Assicurazioni Generali.
Prof. Savona je spregovoril o zagovornikih in nasprotnikih teorije, po kateri je za gospodarski napredek potrebna državna finančna pomoč. Nekoč je veljalo, da nima država kaj iskati na tem področju, ko pa je leta 1929 izbruhnila kriza, je prišlo na dan, da javne pomoči ne gre kar tako zavračati. Toda ta pomoč se je spremenila v podporništvo za vsako ceno, kar je omogočilo, denimo, Reaganovo izvolitev in z njo takšno politiko, da se je washingtonska administracija zaprla vase in potisnila ekonomski trend v drugo skrajnost. Zle posledice tega so vidne zlasti v nerazvitih državah, a tudi v Italiji, seveda zlasti na Jugu.
»Reagan je kljub vsemu veliko naredil za svet, vendar poriva trgovinska in finančna vojna med ZDA, ZRN in Japonsko svet na rob nove hude krize,« je rekel Savona in se zavzel za
»infrastrukturno parifikacijo«. To pomeni, da morajo razyite države pomagati nerazvitim pri izgradnji trdnih gospodarskih temeljev, saj bo le tako mogoče rešiti problem južnoameriške, afriške in azijske zadolžitve.
In Italija? Upravo javnih finančnih sredstev je treba nasloniti na menedžersko logiko, po kateri se ravnajo zasebniki in ki narekuje temeljito analizo stroškov in dobičkov. Država pa naj pomaga samo tam, kjer je to res nujno, a tisto, kar slabo upravlja (npr. javne storitve), naj po mnenju predavatelja prepusti zasebnikom, (dg)
Predsednik težaške Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi je včeraj na senatorja Agnellija in na poslanca Camberja naslovil pismo, katerega vsebina se nanaša na dodelitev posebnih kontingentov bencina za tržaško pokrajino. Prihodnjo sredo bi namreč moral vladni odlok o dodelitvi kontingentov odobriti senat, takoj za njim pa še poslanska zbornica.
Tombesi je v svojem pismu nekoliko polemičen z Agnellijem, ki naj bi mu osebno izjavil, da dvomi v redno obravnavo in sprejetje omenjenega zakonskega odloka. Prav tako naj bi se ne zavzel za izboljšanje besedila zakona, ki je že bil predmet obravnave v
senatu. Take izjave so po Tombesije-vem mnenju v popolnem nasprotju ne samo s tem, kar je v senatu izjavil sam predsednik Giovanni Spadolini, temveč tudi z zagotovili, ki mu jih je osebno dal minister za odnose s parlamentom Mattarella. Le-ta namreč po-bliže sledi vladnim ukrepom, ki se nanašajo na Trst. Tombesi zato priporoča čimvečjo enotnost tržaških parlamentarcev, saj bi bilo vsakršno razhajanje samo v škodo splošnega krajevnega gospodarstva.
V dneh svojega bivanja v Rimu se je Tombesi srečal tudi s parlamentarcema Spetičem in Bordonom, ki sta mu zagotovila svoje posredovanje in zavzemanje za odobritev zakonskega osnutka, ki ga bo senat, kot rečeno, obravnaval v sredo, 17. februarja, popoldne.
■ Osebje tržaške univerzitetne menze se je sestalo s sindikati, da bi pojasnilo težavni položaj, v katerem se že dalj časa nahaja in ki je pred dnevi sprožil celo vrsto protestov študentov. Uprava univerze namreč doslej še ni izdelala proračuna za obnovitev prostorov menze in kuhinje, povrhu pa se osebje zaradi preobremenjenosti ne utegne privaditi delu z novimi kuhinjskimi stroji. Protest študentov je bil torej popolnoma upravičen, krivda pa je v neorganiziranosti uprave.
Akcija za strelišče gre h koncu
Nadaljuje se zbiranje podpisov pod poziv državnim in civilnim oblastem za končno ureditev strelišča na Opčinah, kjer je padlo več kot sto žrtev. Podpise zbirajo na vseh sekcijah VZPI-ANPI, poleg tega pa še: pri TPPZ P. Tomažič in pri mladinski skupini P. Tomažič v Bazovici, na sekciji PCI-KPI P. Tomažič Trst, v Prosvetnem domu na Opčinah (vsak dan od 17. do 20. ure), na sedežu pokrajinskega tajništva CGIL v Ul. Pondares v Trstu in v Tržaški knjigarni.
Ker bo zbiranje podpisov trajalo samo še jutri, vabijo pobudniki, naj se podpisniki takoj in v čimvečjem številu odzovejo in s seboj prinesejo osebni dokument.
Delovanje finančnih stražnikov v naši deželi
Težko življenje za davčne utajevalce
V okviru procesa De Riù
m v vi •	1	*1 •
Tržaški sodniki bodo šli v Monako
Finančni stražniki so v letu 1987 na mejnih prehodih dežele Furlanije-Julijske krajine zaplenili več kot 400 kilogramov mamil, prijavili 84 oseb zaradi posesti mamil, izsledili 124 oseb, ki niso prijavile davkov, 687 pa jih prijavili sodnim oblastem zaradi netočne ali nepopolne davčne prijave ter tako povečali obdavčljivo vsoto za 463 milijard in P°1 lir. To je le nekaj pomembnejših podatkov o lanskem delovanju v naši deželi, ki so jih finančni stražniki posredo-vali tisku na včerajšnji tiskovni konferenci. Polkovnik Giovanni Pilisi (v imenu generala Carla Valentina), poveljnika videmske in tržaške legije Sergio Cicogna in Luigi Negro poveljnik deželnega oddelka davčne policije Giuseppe fervasi so obrazložili podatke, ki v številkah ponazarjajo pallate delovanja finančnih stražnikov na vseh pristojnih
Finančni stražniki so v preteklem letu zabeležili porast
ekaterih pojavov, kot je na primer davčna utaja. To sicer ve Pomeni, je podčrtal polkovnik Gervasi, da je v letu 1987 ec ljudi opeharilo državne blagajne; verjetno gre le za
aključje, da je finančnim stražnikom uspelo izslediti več ajevalcev kot v prejšnjem letu. Vsekakor pa gre poudariti keJstvo, da je v naši deželi davčna utaja precej drugačna do T iUŽni Italiji- Prav tam beležijo namreč največji odpor im pladeyanja davkov. V severni Italiji, in torej tudi pri nas, 2 a davčna utaja bolj rafinirane oblike. Le malokrat se j^°di, da se državljani odločijo za popolno davčno utajo, nek t°V- delno ne izplačujejo tisti, ki imajo dvojno delo, ?teri pa delno utajijo dobičke ali povišajo stroške, ki jih pr 1° Prt proizvodnji in drugih gospodarskih operacijah. °Per te- naitežje izslediti in kaznovati. Zato so tudi vse tan-acile finančnih stražnikov skrbne, natančne in ovite v lc° skrivnosti: kaj bi se namreč zgodilo, ko bi po kri-
vem obtožili gospodarstvenika ali podjetnika nepoštenega poslovanja. S tem bi namreč utrpel veliko finančno škodo.
Preglejmo podrobne podatke o lanskem delovanju. V letu 1987 je bilo na carinskem področju utajenih šest milijard in 299 milijonov lir, finančni stražniki so obenem zaplenili 1.588 kilogramov kave in cigaret ter prijavili 281 oseb. Kar zadeva davke na proizvodnjo, so prijavili 165 oseb, ugotovili pa so, da ni bilo izplačanih okrog 69 milijonov lir davkov. Na področju posrednih dajatev so opravili 1.278 delnih in splošnih pregledov ter ugotovili, da je bil davek na dodatno vrednost (IVA) utajen za 13 milijard in 552 milijonov lir. Na področju neposrednih dajatev (IRPEF in IRPEG) so finančni stražniki zabeležili največ primerov davčne utaje: prijavljenih ni bilo 541 milijard in 993 milijonov dohodka, neobdavčljivi dohodki in stroški pa so bili neutemeljeno povišani za osem milijard lir. Kot rečeno, so finančni stražniki izsledili 124 oseb, ki so delno ali povsem utajile davke, 687 so jih prijavili sodnim oblastem, le-tem pa so izročili 547 poročil. Zaradi valutnih prekrškov so nadalje prijavili 203 osebe in zaplenili dve milijardi ter 903 milijone lir v devizah in vrednostnih papirjih. Ugotovili so še, da je v tujini bilo naloženih kapitalov za 87 milijard in 274 milijonov lir.
Kar zadeva mamila, so zaplenili 400 kilogramov hašiša, tri kg in pol kokaina, dva kg heroina, pol kg marijuane ter nad kilogram drugih omamnih snovi. Ob vsem tem je treba zabeležiti še manjše posege, kot so preverjanje davčnih pobotnic (19.606 pregledov) in zaplembe pretihotapljenega ali ponarejenega blaga. Finančni stražniki pa so sodelovali tudi z drugimi organi javne varnosti pri »politični in vojaški obrambi države«. Tako so na obmejnih prehodih zadržali 77 oseb, ki so nezakonito prestopile mejo, 5 pa jih aretirali, (bg)
Sodniki, ki obravnavajo kazenski postopek proti tržaškemu industrijcu Raffaeleju De Riuju, bodo šli v Monako, kjer bodo zaslišali ključno pričo, ki bi lahko razbremenila obtoženčev položaj.
Tam bodo namreč zaslišali industrij-ca Luigija Frateschija, ki naj bi bil po De Riujevih trditvah pravi lastnik podjetja Fissan.
Frateschija bodo zaslišali ob prisotnosti njegovega branilca, kajti sam je šele pred letom dni postal monaški državljan in bi torej lahko bil obtožen -kot De Riù - izvoza kapitala.
Izginil je iz bolnišnice
Iz bolnišnice pod Obeliskom, kjer je bil na zdravljenju, je pred tremi dnevi izginil 56-letni Giovanni Sfili-goi iz Ul. Commerciale 190. Ko so zdravniki opazili, da ga v sobi ni več, so nemudoma opozorili policijo, vendar dosedanje iskanje ni bilo uspešno. Ko je Sfiligoj zapustil bolnišnico, je imel na sebi le pižamo. Kdor ima kakršnekoli informacije, naj sporoči organom javnega reda.
O predvčerajšnji dijaški demonstraciji beremo naslednje: »Demonstracija pomeni globoko moralno opozorilo, da se dogajajo absurdne diskriminacije, ki jih omogočata sedanja zakonodaja in težko ozračje, ki ga rojeva nestrpnost do slovenske skupnosti v Italiji. Zaskrblja nas stalno krčenje pravic, ki so jih naši slovenski someščani že uveljavljali. Zaskrblja nas tudi, kako so prepustili usodi najpomembnejše slovenske ustanove (finančna kriza SSG in odklonilno stališče Pokrajine do prošenj, napisanih v slovenščini, za prejem podpor v korist kulturnih dejavnosti).« ZKMI se nato zavzema za zakonsko zaščito Slovencev in vabi italijanske dijake, naj na skupščinah spregovorijo o omenjenih vprašanjih.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je poslala predsedniku SKGZ Klavdiju Palčiču solidarnostno brzo-
Do obravnave bo v zaporu
V torek proces proti profesorju Samu Pahorju
Prof. Samo Pahor je še v zaporu, kjer bo ostal vse do torka, ko mu bo kazensko sodišče sodilo zaradi motenja javne službe in upiranja javnemu funkcionarju. Proces proti prof. Samu Pahorju bo nadaljnja etapa v aferi, ki je bruhnila na dan v sredo zjutraj, ko je prof. Pahor skušal plačati avtomobilsko takso s položnico, ki je bila izpolnjena v slovenskem jeziku. V brk londonskemu memorandumu, ki je postal del osimske pogodbe, Slovenec, ki uporablja svoj materni jezik v odnosu z javnimi ustanovami, tvega zapor.
Po četrtkovem zaslišanju je bil prof. Samo Pahor premeščen iz samice v drugo celico, v kateri je še nekaj jetnikov. Danes ga bo lahko obiskala žena.
£_o pričevanju bralnilca je prof. Pahor, kljub otekli roki, v dobri formi in pripravljen na proces, na katerem bo spet poudaril svojo pravico do uporabe slovenskega jezika tudi v odnosu z državnimi ustanovami. Med zasliševanjem (vodil ga je namestnik državnega pravdnika Grohmann) pa je že zavrnil obtožbo in poudaril, da je izvajal le svojo ustavno pravico pri opravljanju državljanske dolžnosti.
javko, kjer je med drugim zapisano: »Smo solidarni s prizadevanji Slovencev v Italiji, da si tudi na javnih mestih izborite enakopravnost slovenskega jezika. Izražamo solidarnost tudi s priprtim profesorjem Samom Pahorjem in prosimo, da mu jo posredujete.«
Deželno vodstvo KPI je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem izraža po dogodku, ki je prizadel prof. Sama Pahorja, in po demonstraciji dijakov, ki so jih spremljali profesorji, starši, župani devinsko-nabrežinske, zgoniške in dolinske občine, vso podporo zahtevam slovenske manjšine. Istočasno izraža podporo mladim iz Trsta in vse dežele, ki zahtevajo jamstva, da bodo lahko našli ustrezno zaposlitev in živeli v svobodi in enakopravnosti.
Komunistični poslanci Bordon, Violante, Pedrazzi, Soave in Stormendo so naslovili na predsednika vlade vprašanje, v katerem ga po podrobnem opisu dogodkov v. zvezi z aretacijo Sama Pahorja sprašujejo, če namerava nemudoma ukrepati, da bi končno prišlo do zakona, ki bo zajamčil ustavne pravice slovenske narodne skupnosti.
Deželni svetovalec SSk Drago Štoka pa je posredoval deželnemu odboru interpelacijo, v kateri zahteva, naj se odbor obrne na pristojne sodne urade in naredi vse mogoče, da bi izpustili Sama Pahorja. Štoka pravi, da mu je znano, da so Pahorja zaprli, ker je hotel uporabljati slovenski jezik, do česar ima pravico na podlagi vseh mednarodnih dogovorov, in ne zaradi nekega kriminalnega dejanja.
Ob neverjetnih dogodkih, katerim smo bili priča in ki mečejo zelo čudno luč na tukajšnjo vsakdanjost, izražajo slovenski socialisti solidarnost s prof. Pahorjem, predvsem pa še enkrat poudarjajo, da je nujna uzakonitev naših upravičenih zahtev po globalni zaščiti. Zato bodo nemudoma stopili v stik s svojimi parlamentarci, da se sprožijo koraki, ki so potrebni in ki naj pripeljejo do otipljivih rezultatov brez de-magoških strankarskih političnih izkoriščanj, kot se pri teh problemih pre-pogostokrat dogaja.
SKD I. Gruden in ŠD Sokol izrekata svojemu dolgoletnemu odborniku Alešu Pertotu najgloblje sožalje ob izgubi drage mame.
KD F. Prešeren in pustni odbor iz Bolj unča
prirejata v gledališču F. Prešeren
pustovanje
Spored:
danes, 13. t. m., od 21. do 4. ure: igra ansambel HAPPY DAY jutri, 14. t. m., od 20.30 do 0.30: igra ansambel POMLAD ponedeljek, 15. t. m., od 20.30 do 0.30: igrajo VESELI GODCI torek, 16. t. m., od 21. do 4. ure: igra ansambel TAIMS
Jutri, 14. t. m., od 14.30 do 18. ure
otroško pustno rajanje z zabavnim programom
Vsak večer nonstop glasba, veliki video, dvorana v novem pust-looku, posebni tehnični in svetlobni efekti. Dobro založeni bife in...
Vabljeni!
		
f^?|sTALN0SK0 < Mili > GLEDALIŠČE IVAN CANKAR KRALJ NA BETAJNOVI Režija: MARIO URŠIČ Danes, 13. t. m., ob 10. uri za šole — ob 19. uri izven abonmaja.		SKUPNO PRAZNOVANJE KRALJA PUSTA Nabrežinska godba bo ob pustu obiskala naslednje vasi: jutri, 14. t. m. Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot v ponedeljek in torek Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino.
		
FRANE MILČINSKI		koncerti
ZVEZDICA ZASPANKA Režija: BORIS KOBAL Jutri, 14. t. m., ob 10.30.	Società dei concerti Tržaško koncertno društvo V	ponedeljek, 15. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert skupine PRO CANTIONE ANTIQUA. V	sredo, 17. t. m., bo v gledališču Cristallo koncert ameriškega saksofonis-	
		
gledališča		razstave
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 predzadnja predstava De Filippove FILUMENE MARTURA-NO. Režija Egisto Marcucci. Igrata Valena Moriconi in Massimo De Francovich
V	abonmaju: odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 16. do 21. februarja bo na sporedu FAUST gledališke skupine La compagnia. V abonmaju: odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	torek, 23. t. m., ob 21. uri bo kan-tavtor iz Bologne LUCA CARBONI zaključil svojo turnejo po Italiji s koncertom v gledališču ROSSETTI. Koncert organizira SMEMO MUSIC v sodelovanju z VIDEOREALITY. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Danes ob 17.00 bo na sporedu Gouno-dov FAUST (red S). Režija Franco Cavar-ra, dirigent Spiros Argiris.
V	nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri ponovitev Straussove opere ARIADNA NA NAKSOSU (red D). Dirigiral bo Spiros Argiris, režiral pa Giulio Chazalettes. Ponovitve bodo 20., 23., 26. in 28. februarja ter 2. marca.
V	soboto, 27. t. m., bo v gledališču Verdi premiera Arrigove opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent bo Reynald Giovaninetti, režiser pa Giulio Chazalettes.
V	petek, 26. t. m., pa bo v mali dvorani gledališča Verdi o operi spregovoril Michelangelo ZURLETTI.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu delo Paola Polij a in Ide Ombroni FARFALLE. Predprodaja vstopnic pri Utatu, Pasaža Protti 2, in v gledališču Cristallo eno uro pred pričetkom predstave.
Prihodnji teden bo v gledališču Cristallo spet na sporedu predstava BANDIERA. Režija Francesco Macedonio. Nato bo na sporedu predstava za šolsko mladino FLAVTIST IZ HAMELINA z Gior-giom Amodeom v režiji Luise Crismani.
razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
obvešča vaščane, da poteka zbiranje podpisov za strelišče na Opčinah na sedežu v Soščevi hiši na Proseku vsak dan od 18. do 19.30.
Nabrežinska godba bo ob priliki pustnih praznikov obiskala naslednje vasi jutri, 14. t. m.: Slivno, Cerovlje, Mavhi-nje, Prečnik, Šempolaj in Praprot ter v ponedeljek, 15., in torek, 16. t. m.: Ses-ljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino, da bi skupaj praznovali kralja Pusta.
V	petek, 19. t. m., ob 19. uri bodo v Mestni galeriji v Piranu odprli veliko retrospektivno razstavo del akademskega kiparja Janeza LENASSIJA.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava akademskega kiparja Moma Vukoviča.
V	galeriji Cartesius razstavlja slikarka OSSI CZINNER. Razstava bo odprta do 18. t. m. po običajnem urniku.
V	galeriji S. Michele - Ul. S. Michele - je na ogled skupinska grafična razstava.
Do 23. t. m. bo nameščena v prostorih Ljubljanske splošne banke v Kopru razstava grafik kulturno-umetniške skupine PRINTS. Razstavo so člani društva Prints priredili v sodelovanju z laboratorijem bakroreza in lesoreza iz Nabrežine.
V	izložbi Jugobanke na Titovi cesti v Ljubljani je na ogled izbor del članov fotokrožka Trst 80.
V	galeriji Loža v Kopru je odprta razstava prekmurskih slikarjev Nikolaja Beerà, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča.
kino
ARISTON - 15.30, 22.15 Wall Street, dram., ZDA 1987, r. Oliver Stone, i. Michael Douglas, Charlie Sheen.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Prick up, l'importanza di essere Joe, kom., VB 1987; r. S. Frears; i. V. Redgrave, A. Molina.
EXCELSIOR II - 16.45, 21.45 Balle spaziali (Space Ballsj, kom., ZDA 1987; r. Mei Brooks; i. Mei Brooks, John Can-dy.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Getta la mamma dal treno, kom., ZDA 1987; r. Danny De Vito; i. Danny De Vito, Billy Kriystal.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Hamburger hill, dram., ZDA, r. J. Irvin, i. S. Weber, T. Quill, D. McDermott.
NAZIONALE I - 15.50, 22.00 American College, kom., ZDA; r. N. Balck, i. S. Kristel.
FENICE - 17.00, 22.15 Vacanze sulla neve (Fire and Ice), kom., ZDA; r. Willy Bogner
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.00, 22.00 Lilly e il vagabondo, ris., ZDA 1955; r. C. Geronimi, W. Jackson, H. Luske.
EDEN - 15.30, 22.00 La serva perversa, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Moana, la bella di giorno, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.45, 22.05 La monaca di Monza, dram., It, 1986; r. L. Odorisio; i. M. Roussel, A. Gassman. CAPITOL - 16.30, 22.00 Da grande, kom., It. i. Renato Pozzetto
V Društvu slovenskih izobražencev
bo v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 okrogla miza o italijanski manjšini v Jugoslaviji.
Narodna in študijska knjižnica - Odsek za slovenski jezik obvešča, da redno deluje JEZIKOVNA POSVETOVALNICA. Urnik: vsako sredo popoldne od 15. do 17. ure v prostorih NŠK - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 774333.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Ultimo minuto, kom., It., 1987, r. P. Avati, i. U. Tognazzi, M. Bonetti, E. S. Ricci.
ALCIONE - 16.00, 22.10 L’ultimo imperatore, pust., ZDA, 1987, r. B. Bertolucci, i. J. Lone, J. Chen, P. OToole.
RADIO - 15.30, 21.30 Ramba sfida la bestia, porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
CARNAVAL ’88
Šotor - Briščiki
10. - 16. februarja 1988
Danes pustna noč z ansamblom FARAONI, po polnoči pa prijetno presenečenje.
Za informacije in predprodajo abonmajev obrnite se na: Ars nova zadruga z o.z., Nabrežina 144, tel. 040/200892 od 15. do 18. ure.
MKPK	in	MKT
priredita
PUSTNA
PLESA
danes, 13. t. m., ob 22.00 v Kulturnem domu v Trstu - Ul. Petronio 4
in jutri, 14. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku (št. 2).
Vabljeni!
čestitke
Danes praznuje rojstni dan naš nono MARCELO. Da bi bil zdrav in da bi se še dolgo igral z nami mu želijo vnuki Breda, Mojca in Matjaž.
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu VALERIJU BORDONU ob 60. rojstnem dnevu in mu želi vse najboljše.
Draga IRENA1 Skupaj s tabo se danes v šoli v Slivnem tvojega 11. rojstnega dne veselimo in vso srečo ti želimo. Sošolci 5. razreda: Tjaša, Jasmina, Katja, Mojca, Ivan, Mauro in Matej. Čestitkam se pridružujejo še Milica, Nadja in Franka.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 13. februarja
KATARINA
Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 17.27 - Dolžina dneva 10.16 - Luna vzide ob 4.09 in zatone ob 11.57
Jutri, NEDELJA, 14. februarja
VALENTIN
PLIMOVANJE DANES: ob 5.41 najvišja 30 cm, ob 13.20 najnižja -47 cm, ob 20.26 najvišja 23 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,6 stopinje, zračni tlak 1006,8 mb pada, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 89-od-stotna, v jutranjih urah je padlo 15,6 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisa Harei, Daniel Vanello, Alessio Sibilla, Theresa Apollonio, Giulia Bravar.
UMRLI SO: 84-letna Anna Iskra, 86-letni Carlo Chermaz, 76-letni Carlo Zattera, 72-letni Mario Pitteri, 73-letna Wilma Haendler, 39-letna Gabriella Sacco, 57-letni Bruno Baichin, 95-letna Oliva Mamilovich, 86-letna Iolanda Tomat, 93-letni Filtso Antoni Di Demetrio, 86-letna Anna Maria Kervisar.
OKLICI: agent javne varnosti Enrico Mastrociani in frizerka Flavia Devetta, novinar Alessandro Bourlot in uradnica Donatella Wurzinger, gozdni čuvaj Maurizio Del Moro in uradnica Patrizia Tioz-zo, trgovec Franco Piazzi in uradnica Fulvia Ercoli, delavec Gianni Amarchesi in delavka Roberta Maldini, trgovski agent Orazio Sandon in trgovska agentka Manuela Bortoli, mehanik Gianfranco Vargiu in otroška negovalka Rosita Smeraldi, terapevt v rehabilitaciji Giacomo Passavanti in univ. študentka Elisa-betta Bossi, delavec Umberto Somma in gospodinja Fabiana Sorsi Bacicchi, karabinjer Dario Gherbaz in uradnica Valentina Gherbaz, slikar Michele Micali in internistka Lorena Carminati, trgovec Massimo Vitale in uradnica Grazia Fer-luga, mesar Paolo Savadori in prodajalka Giuliana Barbato, uradnik Claudio Pinna in uradnica Valentina Ceppi, uradnik Paolo Scocchi in uradnica Giuliana Da-nelutti, agent javne varnosti Enrico Moscato in točajka Rosanna Braini, agent javne varnosti Marco Laudicina in gospodinja Elisabetta Ratti, šofer Roberto Cociani in uradnica Cristina Majer, agent javne varnosti Davide Vescovo in uradnica Patrizia Quassi, vojaški častnik Giulio Di Giannantonio in študentka Tindara Isgrò, univ. profesor Duilio Gasparini in učiteljica Giovanna Cesira Imperatori, delavec Corrado Petronio in tajnica Ljiljana Jurcan.
DNEVNA IN NOČNA
SI Tržil A I FKAUM
Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. februarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (KOLONKOVEC), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (KOLONKOVEC), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Športna šola Trst
priredi jutri, 14. t. m., od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru, Vrdelska cesta 7
tradicionalno otroško pustno rajanje
Vabljeni!
razne prireditve
TPK Sirena vabi člane in prijatelje na PUSTOVANJE S POMORSKO TEMO danes od 20. ure dalje na novem sedežu. Poskrbljeno za zabavo in nagrajevanje naj lepših mask.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, priredi PUSTNO VEČERJO danes, 13. t. m., ob 19.30. Zaželene so pustne šeme; najlepše bodo tudi nagrajene. Za naročila klicati na št. 827528.
Slovenski kulturni klub in mladinska sekcija Slovenske skupnosti vabita danes, 13. 2., na PUSTNI PLES, ki bo v župnijski dvorani v Nabrežini. Začetek ob 19.30. Vabljeni vsi.
ŠD Mladina priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE jutri, 14. t. m., od 15. do 19. ure v prostorih doma A. Sirk v Križu. Otroke čaka žrebanje z nagradami. Vabljeni!
KD F. Venturini priredi v torek, 16. t. m., od 14. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE ter od 20. do 2. ure PUSTNI PLES. Igral bo ansambel Pomlad. Vabljeni!
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca
priredi jutri, 14. t. m., ob 15. uri OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v srenjski hiši. Vabljeni!
SKD Vigred prireja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE jutri, 14. t. m., od 15. do 18. ure v prostorih osnovne šole v Šem-polaju. Na sporedu tudi srečolov in družabne igre. Vabljeni!
SKD I. Gruden priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v ponedeljek, 15. t. m., ob 16.30 v društvenih prostorih v Nabrežini.
Otroci! Pridite na PUSTNO RAJANJE v Kulturni dom na Prosek jutri, 14., in v torek, 16. t. m.. Zabavali se boste z igricami od 15. do 19. ure.
PUSTNI PLES priredi ŠD Polet u torek, 16. t. m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Igra orkester »Amaro« s pevko Lauro Budal. Rezervacije miz v železnini Unussi, papirnici Pa-vat, pekarni Čok-Križnič in pri gospe Valeriji v Prosvetnem domu.
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, prireja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v torek, 16. t. m., z začetkom ob 15. uri. Proti večeru bo pustovanje za odrasle. Poskrbljeno za pristno domačo hrano in vino, srečolov, loterijo, družabne igre ob zvokih harmonike.
Na pustni torek bo v društvenih prostorih v Lonjerju od 15. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki ga prireja KD Lonjer-Katinara. Na sporedu ples, igre in vse za prijetno vzdušje. Vabljeni!
prispevki________________
Ob novoletni nabiralni akciji so darovali za ureditev plošče v Gabrovcu: Mirko Antoni (31) 50.000 lir, Ladi Blažina (23)
10.000	lir, Pepi Blažina (45) 10.000 lir, Egidio Castellani (4) 10.000 lir, Ivan Černja-va (57/a) 10.000 lir, Luciano Černjava (57)
20.000	lir, Mario Černjava (57/a) 5.000 lir, Franc Černjava (60) 10.000 lir, Alojz Černjava (61) 10.000 lir, Marjan Černjava (66)
10.000	lir, Karlo Černjava (65) 5.000 lir, Alojz Cibic (25) 10.000 lir, Computer Pub-lisistem (87) 20.000 lir, Gianni Breda (35)
10.000	lir, Ana - Savina (Društvena gostilna št. 24) 30.000 lir, Sonja Carli (36) 10.000 lir, Slava Doljak (33) 10.000 lir, Nini Furlan ( 55/a) 10.000 lir, Tonko Furlan (53)
20.000	lir, Mirko Furlan (26) 25.000 lir, Pepi Furlan (27) 4.000 lir, Gianfranco Gutty (94) 50.000 lir, Alojz Husu (42)
10.000	lir, Boris Iskra (31/a) 10.000 lir, Mario Kralj (10/a) 10.000 lir, Cveto Kralj (10) 10.000 lir, Ladi Kralj (10) 10.000 lir; Miloš Kalc (52) 10.000 lir, Ivan Kante (57/a), Franko Kocjan (107/a) 10.000 lir, Stanko Kralj (99) 20.000 lir, Ivanka Kralj-Guštin (39) 5.000 lir, Nini Kralj (51) 4.100 lir, Albino Kralj (32) 10.000 lir, Pepka Kralj (34) 10.000 lir, Zlatimir Lavrenčič (57) 20.000 lir, Sergio Marcuzzi (55) 10.000 lir, Romano Markuža (21) 10.000 lir, Milka Majcen (16) 10.000 lir, Darko Rustja (57/a) 20.000 lir, Marcello. Riolino (44)
5.000	lir, Srečko Širca (55/a) 10.000 lir, Aldo Samar (56) 10.000 lir, Alojz Sedmak (1) 10.000 lir, Ladi Stocca (96) 20.000 lir, Anton Ščuka (29) 10.000 lir, Marjan Trobec (19) 10.000 lir, Terčič (57/a) 10.000 lir, Milan Trobec (19/a) 15.000 lir, Alojz Vi-sintin (57) 10.000 lir, Cveto Verginella (14) 20.000 lir, Danica Milič (57/a) 5.000 lir, Srečko Živec (57) 10.000 lir ter Gašpar Frankovič (57) 5.000 lir.
V spomin na Iginia Bogatea darujeta Vojka in Ervino 30.000 lir za ŠD Konto-vel.
izleti
TPPZ P. Tomažič in sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, ob sodelovanju odbora prekomorcev ZZB NOV Piran, organizirata izlet z ladjo Slavija po poteh prekomorskih brigad vzdolž Dalmacije in črnogorskega Primorja od 23. do 27. marca letos. Obiskali bomo: Bar, Cetinje, Boko Kotorsko, Šibenik, Zadar in otok Vis, zibelko prekomorcev v NOV, kjer bo TPPZ priredil celovečerni koncert, posvečen junaškim podvigom naših borcev v slavni partizanski epopeji. Na ladji bo poskrbljeno za razvedrilo in zabavo. Lastna vozila se lahko vkrcajo na ladjo. Odhod ladje bo z Reke 23. marca ob 10. uri. Vsi zainteresirani naj se zglasijo pri tajniku TPPZ tov. Stanku Vodopivcu, vsak dan od 10. do 12. ure v prostorih Partizanskega doma v Bazovici - tel. 226446 ali 226133.
Zveza žena občine Dolina priredi v soboto, 12. marca, celodnevni izlet na Brione. Kosilo in večerja z zabavo v Hotelu Palače v Portorožu. Vpisovanje in informacije pri Tatjani v Gostilni pri občini, tel. 228497 ali 232223. Lahko se udeležite samo večerje in zabave. Število mest je omejeno, zato vabimo ženske, da se čimprej vpišejo.
mali oglasi
NUDIMO vino in prigrizek iz domačih kolin za pust in vse ostale dni. Osmica pri Kukukevih v Doberdobu.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu.
Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprla Sonja Štrain v Mač-koljah - Križpot. Toči belo in črno vino.
OSMICA je odprta pri Borisu Živcu v Koludrovici. Toči belo vino in teran. PRODAJAMO po ugodni ceni v Turinu hangar iz železne pločevine, nosilna struktura visoka 8,50 m, teža 10 ton, 13.000 kv. m pokrite površine. Tel. 011/8001995.
PRODAM traktor massey-ferguson, 58 konjskih sil, letnik '79 in traktor gan-dini, 45 konjskih sil, letnik '68. Tel. 0481/84741.
PRODAM avto marbella (letnik '87). Telefonirati na št. 229285 ali v večernih urah na št. 229522.
PRODAM 1200 kv. m zazidljivega zemljišča v Nabrežini. Tel. 228390. PRODAM mladiča nemškega ovčarja, odličnih staršev, oče drugi delovni izpit, cepljena, na razpolago sta še dva samčka. Informacije po telefonu na št. 0481/882317.
PRODAM tobakarno v Ricmanjih s stavbo. Tel. 280853.
NUDIM lekcije angleščine. Tel. na št.
200002 v večernih urah med tednom. ZNANO gostišče "Pri studencu" v Dolini sporoča, da sprejema naročila za skupinska kosila ali večerje za kakršnokoli priložnost, na primer za poroke, krste, birme in družinska ali druga slavja.
NUDIMO zaposlitev uradnici/ku knjigovodji, tudi začetnici/ku. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro 'Uradnik ". VEŠČEGA knjigovodjo/kinjo z znanjem nemščine zaposli trgovsko podjetje. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Iz-kiišen".
PRODAM seno v balah. Tel. 227240. STANOVANJE v Ul. Seminario, vogal Ul. Carducci v Gorici, prosto, prodam. Za informacije tel. 0481/85302 v uradnih urah.
PRODAM krmo za živino (medica), im-balirano. Tel. 0481/776061.
PRODAM motokultivator, 12 k. s. s prikolico. Tel. 228516.
IŠČEM knjigi "Teorija osebnosti" več avtorjev: Mušek, Lamovec, Pečjak itd. ter "Osebnost", avtor Mušek. Tel. 421412.
IZKUŠENA prodajalka, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in angleščine išče gotovo in resno službo. Tel. 572149.
PUSTNE OBLEKE oddajam v najem.
Tel. 232265 od 18. do 19. ure.
IŠČEM v najem ali za odkup stanovanje ali hišico v okolici mesta. Tel. 213287 ob urah obedov.
URADNICA z večletno prakso išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi poldnevno. Tel. 213392.
SLOVENSKA GOSPODARSKA USTANOVA razpisuje natečaj za 3 delovna mesta: eno mesto za knjigovodjo z večletnim delovnim izkustvom, eno mesto za knjigovodjo-novinca in eno mesto za uradnika-sektor plače. Pismene prošnje poslati do 19. 3. 1988 na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - Trst in navesti eno izmed šifer: izkušeni knjigovodja, knjigovodja, uradnik plač. Priporočljiva navedba diplome višje srednje šole z doseženim učnim uspehom. PREKOMERNO telesno težo, glavobol, astmo, lahko odpravite v SALONU ZA AKOPRESURO, Nova Gorica, Gorta-nova 15, tel. 003865/23437, od 9. do 17. ure.
menjalnica			12. 2. 1988
Ameriški dolar		1240,—	Japonski jen			 8.-—
Nemška marka 		735.—	Švicarski frank ...		 896.—-
Francoski frank		216.—	Avstrijski šiling ...		 104.—
Holandski florint 		653,—	Norveška krona ..		 191.—
Belgijski frank		34,—	Švedska krona		202.—
Funt šterling		.. 2180,—	Portugalski eskudo	8.
Irski šterling		..	1930,—	Španska peseta ...	10.—
Danska krona		189.	Avstralski dolar ..	850.—
Grška drahma 		8,—	Debeli dinar		0,80
Kanadski dolar 				950,—	Drobni dinar		0,80
StTsTjtSHS			
			
V Calgaryju za olimpijske kolajne
S slavnostno otvoritvijo se bodo drevi v Calgaryju v Kanadi pričele XV. zimske olimpijske igre, ki bodo potolkle marsikateri rekord. Udeležilo se jih bo kar 59 držav, deset več kot v Sarajevu pred štirimi leti. Nadalje pravijo, da bo televizijskim prenosom sledilo skoraj dve milijardi ljudi, torej ena tretjina zemeljskega prebivalstva.
Prav televizija je igram namenila izredno pozornost. Poleg vrste neposrednih prenosov, ki se bodo zavlekli pozno v noč, bodo tako italijanska kot ljubljanska in koprska TV v večernih urah prenašale daljše preglede o celodnevnem dogajanju. Nasploh se torej igram, ki
se bodo končale 28. t.m., obeta velik uspeh, in tudi vesti, ki prihajajo iz Kanade, so dokaj spodbudne. Prejšnje dni je bila sicer temperatura globoko pod ničlo, sedaj pa je že znosnejša. Zapihal je namreč topli veter »chinook«, ki se ga sicer bojijo kot šibe božje, saj v nekaj urah lahko dobesedno odnese snežno odejo, a tokrat napovedujejo, da bo le ublažil mraz.
Drevi torej lahko mirno sedemo pred televizijske zaslone: po RTV Ljubljana in TV Koper bodo otvoritveno slovesnost prenašali neposredno ob 21. uri, po RAI 2 pa ob 23.45, a ogledali si bomo lahko tudi že prve tekme v hokeju na ledu.
sobota 21.30 RAI 3 La palla n. 13 (kom.) nedelja 20.30 RAI 1 Bobin Hood (ris.) nedelja 20.30 Canale 5
Le stagioni del cuore (dram.) ponedeljek 20.30 Italia I Dune (fant.)
ponedeljek 20.30 Canale 5 Gorky Park (krim.) torek 20.30 RAI 2
Invito ad una sparatoria (vestern) sreda 15.00 Canale 5 Tè per due (kom.) sreda 20.30 RAI 3
Un lupo mannaro americano a Londra (fant.)
četrtek 20.30 Italia 1 Risky Business (kom.) petek 21.30 RAI 3
Fratelli nella notte (pust.)
glasba
nedelja 10.00 RAI 3
Mozart z ansamblom Akademije S. Cecilia nedelja 23.30 Canale 5 Gary Bertini dirigira Weberna in Mahlerja ponedeljek 23.05 Italia 1
Rock opolnoči - Lionel Ritchie petek 22.40 RAI 1
Edoardo Bennato Live (glas.)
šport
ponedeljek, torek, sreda 24.00, četrtek 0,25, petek 24.00 RAI 2 in petek 15.30 RAI 3 Tenis - medn. prvenstvo Italije (indoor) ponedeljek 21.00 Telefriuli Košarka: Fantoni-Alno sreda 16.00 TV-Kp Tenis: ženski finale Australian Open četrtek 20.30 TV-Kp in 23.45 RAI 2 Košarka: Partizan-Tracer petek 20.45 TV-Kp Boks: Tyson-Holmes
ali
sobota 18.30 RTV-Lj Občan Urban (kratki) nedelja 9.00, 11.10, 13.00, 15.55 RTV-Lj Pust v Cerknici
N E 2
| “ e
® 2 f"
il
.e '
E
0}
-fls
liti
tsIf
11!°
lil?
s|S
l& <0 10
■■IBlIli

Ilir
I




...«8$
|||!!!!:::,.

■•«lil!:
....ai|!Np:i=|
•I .....»,
m ili
1111

	
RAI t_________________________
8.30	Izobraževalna oddaja: Con licenza dell’autore...
9.00	Tečaj francoščine
9.30	Nadaljevanka: L'ultima cabriolet (i. Perry King, Deborah Raffin)
11.00	Sobotni sejem (vodi Luisa Rivel-li, 1. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Rubrika o zdravstvu: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualno: Prizma
14.45	Šport: odbojka in vaterpolo
16.30	Rubrika: Speciale Parlamento
17.00	Otroška oddaja: Il sabato dello Zecchino
18.05	Nabožna oddaja
18.15	Izžrebanje loterije
18.20	Variete: Buona fortuna (prenos iz gledališča Delle Vittorie v Rimu)
19.40	Almanah, vreme, dnevnik
20.30	Variete: Carnevale
22.30	Dnevnik
22.40	Zabavna oddaja: .Benvenuto San Valentino
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2
8.00	Informat. oddaja: Week-end
8.30	Risanka: Barbapapà
9.00	Izobr. odd.: L’età difficile...
9.30	Aktualno: Evropski dnevi
10.00	Nanizanka: Dombey & Figlio
10.30	Film: Guardia, guardia scelta, brigadiere, maresciallo (kom., It. 1956, r. Mauro Bolognini)
11.15	Dnevnik - kratke vesti
12.15	Rubrika: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.35	Spremenljivo jasno (2. del)
14.30	Dnevnik - kratke vesti 14-35 Spremenljivo jasno (3. del)
15.15	Športna rubrika: Start
15.45	Rubrika: Rosa & Chic
17.05	Dokumentarec: Block-Notes
17.35	It. košarkarsko prvenstvo
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Abissi (dram., ZDA 1977, r. Peter Yates, i. Jackueline Bisset)
22.50	Dnevnik - nocoj
22.55	Dok.: Dnevi in zgodovina
23.45	Dnevnik - šport, otvoritev ZOI (prenos iz Calgaryja), boks
RAI 3________________
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Film: Il grande impostore (kom., ZDA 1961, r. Robert Mulligan, i. Tony Curtis, Karl Malden, Arthur OConnel)
16.20	Filmske novosti
16.30	Glasbena oddaja: Rockottanta -pet let angleške glasbe
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.35	Dok.: La macchina del tempo
18.25	Inf. odd.: Italija po deželah
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.50	Ekološki tednik: Verdeazzurro
20.30	Športna oddaja: Domani si gioca (vodi Gianni Mina)
21.30	Filma iz niza Komik brez nasmeha: La palla n. 13 (ZDA 1924, r. Buster Keaton, i. Buster Kea-ton, Kathryn McGuire); Il Teatro (ZDA 1921, r. Buster Keaton in Eddie Ciine, i. Buster Keaton , Virginia Fox)
22.55	Dnevnik - zadnje vesti
23.10	Aktualna oddaja: Lo spettacolo in confidenza - Franca Rame
RTV Ljubljana________________
8.05	Otroška oddaja: Radovedni ta-ček - Letalo
8.20	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Morje v la-vorju in učenost na žaru
8.30	Otroška oddaja: Levi devžej
8.45	Nadaljevanka: Soba 405 (6. del)
9.15	Otroška oddaja: Ta čudoviti notni svet
10.15	Mladinska oddaja: Pisma iz Tv klobuka
11.00	Glasbena oddaja: Pa se sliš ob -80. obletnici P. Sivica
17.00	Film: Pierre De Coubertain (r. Pierre Cardinal, i. Gilles Guillot, Michel Vitold, Helen Perdiere)
18.30	Kratki film: Občan Urban (r.
Jože Bevc)
18.45	Risanka, vreme in Knjiga
19.24	Zrno, vreme in dnevnik
20.20	Glasbena oddaja
20.40	Žrebanje 3x3
20.55	Otvoritev Zimskih olimpijskih iger 88 (iz Calgaryja)
22.45	Dnevnik
23.00	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (16. del)
TV Koper_____________________
10.00	Šport: ameriški football
13.00	TVD Novice
13.15	Šport: tenis (iz Melbourna)
18.00	Šport: košarka NBA (iz ZDA)
20.45	TVD Vsedanes
21.00	Otvoritev Zimskih olimpijskih
iger 88 (iz Calgaryja)
22.30 Sport: hokej, Ceškoslovaška-ZRN (iz Calgaryja)
1.00 Šport: .hokej, Norveška-SZ (iz Calgaryja)
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Rubrika: News
10.00	Nanizanka: Arcibaldo
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.40 II pranzo è servito
13.30	Nanizanka: I Jefferson
14.00	Film: Lo scapolo (kom., It.-Šp. 1955, r. Antonio Pietrangeli, i. Alberto Sordi, Rossana Podestà)
16.00	Film: Romanticismo (dram., It. 1950, r. Clemente Fracassi, i. Amedeo Nazzari, Tamara Lees)
18.15	Nanizanki: Webster,
18.45	Love Boat
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Variete: Raffaella Carré Show
23.00	Rubrika: Nonsolomo-da
23.45	Nanizanke: Fifty Fifty, 0.45 Gli intoccabili,
2.00	Bonanza
RETEQUATTRO
Monicelli, i. Vittorio De Sica, Marcello Mastroianni)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di Gatto, Isidoro
14.30	Nanizanka: Detective per amore
.15.30 Film: Mascherata al Messico (kom., ZDA 1945, r. J. Mitchell Lei-sen, i. Dorothy Lamo-ur)
17.15	Nan.: Yellow Rose
1-8.15 Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Aktualna oddaja: Dovere di cronaca
20.30	Film: I peccatori di Peyton (dram., ZDA 1957, r. Mark Robson, i. Lana Turner, Arthur Kennedy)
23.35	Aktualno: Parlamento In
0.30 Filmske novosti
1.00	Aktualna oddaja: Dovere di cronaca
2.00	Nanizanka: Switch
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.30	Wonder Woman,
10.30	Kung Fu, 11.30 Agenzia Rockford,
12.30	Charlie’s Angels
13.30	Športne vesti
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroški spored: Bim bum barn, vmes risanke Candy, Denni, Sui monti con Annette
18.00	Variete: Musica è!
19.00	Nan.: Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Squadra antiscippo (krim., It. 1976, r. Bruno Corbucci, i. Tomas Milian, Jack Palance)
22.15	Športna oddaja: Su-perstars of wrestling
23.00	Sport: boks
23.45	Šport: Grand prix
0.45 Film: Tick, tick, tick... esplode la violenza (dram., ZDA 1969, r. Ralph Nelson, i. Jim Brown, George Kennedy)
TELEPADOVA
14.15	Nanizanka: Ai confini della notte
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, Ken, Mazinga, Fi-atrus, Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Nadaljevanka: Venti di guerra
22.20	Kviz: Colpo grosso
24.00	Film
1.30	Nan.: Mod Squad
TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Rubrika:	Sodobni
umetniki
15.00	Risanke
16.00	Glas. odd.: Music Box
17.15	Nanizanka: Sam & Sally
18.15	Nadaljevanka: Castigo (4. del)
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La vita comincia a 40 anni
20.30	Koncert: Karl Martin (Busoni, Rossi, Penni-si)
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Film: Morire per vivere (r. Richard A. Colla, i. CliffPotts)
1.15	Informativna oddaja: News dal Mondo
TELEQUATTRO
I

;



li 9.00 Dokumentarna oddaja: Quarkov svet
Il 10.00 Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
II 11.55 Izobraževalna oddaja: Besede in življenje - Vesti
12.15 Ekološka oddaja: Zelena linija (Zdel)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30 Dnevnik - vesti
13.55 Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (spored Giannija Boncompagnija in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20 Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.25 Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
I	20.30 Risani film: Robin Hood (ZDA
1975, r. Wolfang Reitherman)
01	21.55 Športna nedelja, vmes prenos iz
Calgaryja (zimske olimpijske igre)
II	24.00 Dnevnik - zadnje vesti
8.00 Informativna oddaja: Week-end - razmišljanja in utrinki 8.30 Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
10.40	Nanizanka: Mr. Belvedere - Co-m'è bella la giovinezza
11.00	Film: Michael Shayne va all'Ovest (krim., ZDA 1941, r. Eugene Ford, i. Lloyd Nolan, Mary Beth Hughes, Lynn Bari)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans (1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20 Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studia e Stadio, vmes atletika
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50 It. nogometno prvenstvo A lige
19.35 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Kviz: Una grande occasione
22.40	Dnevnik - nocoj
22.55	Aktualno: Moda
23.30	Nabožna oddaja
23.55	Dokumentarec: Mednarodna panorama
9.50 Dnevnik - nedelja
10.00	Koncer: godalni ansambel Akademije S. Cecilia izvaja skladbe Wolfanga Amadeusa Mozarta
11.40	Film: La via dell'impossibile (kom., ZDA 1973, r. Norman Z. McLeod, . i. Constance Bennet, Cary Grant)
13.15 Dok.: La macchina del tempo
14.00	Deželne vesti
14.00	Variete: Va' pensiero
17.05 Risani film: Šaludos amigos
(ZDA 1964, r. Walt Disney)
17.55 Zimske olimpijske igre: sankanje moški, prvi in-,-drugi tek (iz Calgaryja)
19.00	Vreme, dnevnik, nato' športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Ital. nog. prvenstvo B lige
20.30	Tednik: Alla ricerca dell'Arca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo
21.45 Tednik: Hellzapoppin
22.25 Dnevnik
22.40	Deželne športne vesti
lili!
l!

i
I
:::::
i
I
!!!!!!	iiiiii	"",H"	lil!!;!!!;	i!!!	iiiii!	iili	MJ1 ' ' " " "			S 			!!!!!!!!!!		•i;::;:;::
::::::						::::	lllllillllllllllillll	ili::	il	iliiiiiiliiiiiiiiiili	lili		iiiiii!!!!	iiiiiiiiii
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana
8.35 Nanizanka: Grizli Adams (ponovitev 2. dela)
9.00 Pust v Cerknici (prenos)
9.20 Otroška oddaja: Ziv žav
10.20 Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (16. del, pon.)
11.10 Pust v Cerknici (prenos)
11.30 Glasbena oddaja: Ansambel Toneta Kmetca
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Pust v Cerknici (prenos)
15.00	Otvoritev ZOI 88 (posnetki)
15.55 Pust v Cerknici (prenos)
16.05	Nadaljevanka: Kako zelena je bila moja dolina (1. del)
17.05	Film: Prijateljčka (kom., ZDA 1981, r. Billy Wilder, i. Walter
Matthau, Jack Lemmon)
18.40 Risanka
19.00	Vreme in TV okno
19.24	Zrno, dnevnik in vreme
20.05 Nadaljevanka: Vuk Karadžic (15. del)
21.20 Aktualno: Zdravo in Pust
21.25	ZOI 88 - Olimpijski studio 21.25 Šport: skoki 70 m
24.00	Dnevni pregled z ZOI
TV Koper_____________________
10.30 Pregled
11.00	Šport: hokej, Avstrija-ZDA (iz Calgaryja)
13.00	Šport: tenis (iz Rotterdama), nato hokej, Norveška-SZ (iz Calgaryja)
18.00	Šport: smučarski tek, 10 km ženske (iz Calgaryja)
19.00	Šport: moški smuk (iz Calgaryja)
20.30	Šport: sankanje (iz Calgaryja)
21.30	Šport: skoki 70 m (iz Calgaryja)
22.30	Šport: hokej, Poljska-Kanada (iz Calgaryja)
1.00 Šport: hitrostno drsanje, 500 m moški (iz Calgaryja)
I ZASEBNE POSTAJE
liiiiff
i!;;::;::::;
111
i!::::::::::::::::!!:
	
iiiiiliilliijliiijg

iiiniiij
CANALE5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui casa
10.00	Film: Pazzi, pupe e pillole (kom., ZDA 1964, r. Frank Tashlin, i. Jerry lewis, Glenda Farrell)
11.30	Nanizanki: I cinque del quinto piano, 12.00 Love Boat
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Variete: La giostra
14.50 Rubrika: Forum
15.20 Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole d oro
17.15 Film: Totò le Mokò (kom., It. 1949, r. Carlo Ludovico, i. Totò)
19.05 Nan.: Casa Vianello
19.35 Kviz: Tra moglie e marito vip
20.30	Film: Le stagioni del cuore (dram., ZDA 1984, r. Robert Benton, i. Lindsay Crouse, Sally Field)
22.45 Posebna oddaja: L' amore è...
23.30	Koncert: orkester La Scala izvaja skladbe Weberna in Mahlerja (dir. Gary Bertini)
1.00 Nanizanki: Gli intoccabili, 2.00 Bonanza
RETEQUATTRO
8.00 Nabožna oddaja 8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15 Dokumentarna oddaja: Big Bang
10.15 Aktualno: Občan in oblast
11.00	Dokumentarec: O izvolitvi predsednika
12.00	Rubrika iz parlamenta
13.00	Informativna oddaja: Dolžnost kronike
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di Gatto, Isidoro
15.30	Nanizanke: Il principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelligente, 17.30 Truck Driver, 18.30 Jennifer,
19.00	College, 19.30 Quincy
20.30	Aktualno: Tv Tivù
21.30	Film: Lo sperone nudo (vestern, ZDA 1953, r. Anthony Mann, i. James Stewart)
23.10 Nanizanke: Spencer,
24.00	Switch, 1.30 II Santo
ITALIA 1___________
8.30 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Ewoks
10.30 Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-' mal, 12.00 Automan 13.00 Športni tednik: Grand Prix
14.00	Film: Donne, botte e bersaglieri (glas., It. 1968, r. Ruggero Deo-dato, i. Little Tony)
16.00	Informativna oddaja: Ciak d'autore
16.30	Nanizanka: I gemelli Edison
17.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Caridy Candy, Jem, Sui monti con Annette
19.00	Risanke: Foofur Su-perstar, 19.30 Denni, 20.001 Puffi
20.30	Variete: Drive In
22.15 Variete: Provini
23.00	Film: Base Luna chiama Terra (fant., VB 1964, r. Nathan J. Ju-
H ran, i. Edward Judd, ~ Martha Hyer)
0.40 Nanizanke: M.A.S.H, 1.20 Alfred Hitchcock presenta, 1.50 Ai confini della realtà
TELEPAPOVA
14.00 Film: Il giuramento di Zorro (pust., It. 1965, r. Riccardo Blasco, i. Tony Russel)
17.30	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
18.30	Dokumentarec: Italia 7 per la vita
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30 Film: Joe Valachi - I segreti di cosa nostra (dram., It. 1972, i. L. Ve-netura, C. Bronson)
23.00	Rubrika: Fuori gioco
24.00	Nanizanki: Marshall of Sladetown, 1.00 Mod Squad
TELEFRIULI
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.45	Rubrika: Večerjajmo skupaj
17.15	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Dokumentarec: La straordinaria storia d'Italia (8. del)
21.00	Film: San Michele aveva un gallo ( dram., r. Paolo in Vittorio Ta-viani)
23.00	Športne vesti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
I s
ss
XI -—-
C 5
03
53 °
M
E . :E o
N 1 I §1« M||
• g n!
N £ •
0£ S >1?
JL
«Mllljjjl
.......
I n


:|!!|ii!!!;i

%
II ' iil liliji
II
Ìh"i|i!!!i


...: :!:«: ,
'''■il
-™ -, .
..........
..........Ki
ili
1
!........................................

RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika iz parlamenta
15.30	Športne vesti
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanka
17.35	Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi e domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Più forte ragazzi (pust., It. 1972, r. Giuseppe Colizzi, i. Te-rence Hill, Bud Spencer)
22.05	Dnevnik
22.15	ZOI: prenos iz Calgaryja
22.25	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Dnevnik in vreme
RAI 2________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dokumentarec: Srednji vek
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Dok.: Il piacere di conoscere
17.45	Rubrika: Spaziolibero
18.05	Aktualno: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop in vreme
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Informativna oddaja: Mixer Cultura
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Šport: tenis (iz Milana)
RAI 3________________________
11.00	Šport: smučanje - Trofej Topolino (iz Trenta)
11.40	Šport: smučarski tek (iz Pesco-costanza)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.25	Športna rubrika: Fuori campo, vmes nogomet - finalna tekma Turneje Viareggio (iz Viareggia)
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.55	ZOI: sankanje moški, tretji in četrti tek (iz Calgaryja)
19.00	Vreme in dnevnik
19.15	Deželne vesti
19.30	ZOI: smučarski tek moški (iz Calgaryja)
20.30	Nanizanka: Bronk
21.20	Aktualno: Un giorno in Pretura
22.05	Dnevnik - zadnje vesti
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana________________
10.00	Mozaik. Zrcalo tedna
10.15	Aktualno: Naš utrip
10.30 Film: Nebesa lahko počakajo (dram., ZDA)
16.35 Mozaik. Zrcalo tedna (pon.)
16.50	Aktualno: Naš utrip
17.05 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Pismo (Ali ste vedeli, da je "oče poštne znamke" Slovenec Lovrenc Košir?)
17.20 Šport: ZOI 88 - dnevni pregled
17.50	Otroška nadaljevanka: Soba 405
18.15	Dgkumentarec: Boj za obstanek - Škurhova pesem
18.45 Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.24 Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Mistralova hči (po' romanu Judith Krantzove, r. Douglas Hickox in Kevin Con-nor, i. Stacy Keach, Stefanie Po-wers, Lee Remick, 7. del)
21.05	Aktualno
21.45 Dnevnik
22.00 Šport: ZOI 88 - dnevni pregled
22.30	Video strani
TV Koper_____________________
13.00	Odprta meja in Stičišče 13.15 Pregled
13.45 Šport: hokej, Švedska-Finska (iz Calgaryja)
16.00	Šport: namizni tenis (iz Ljubljane)
18.00 Šport: smučarski tek, 30 km moški (iz Calgaryja)
20.30 TVD Vsedanes
20.45	Šport: sankanje (iz Calgaryja)
21.45	Šport: umetnostno drsanje (iz Calgaryja)
22.45	Šport: hokej, Norveška-ZRN (iz Calgaryja)
!!!!!		!!!!!!!!!!!!		!!!!		!!!!!!!	!!!!!!!	!!!!!!!!		!!!!!!!!				:::::::::		!!!		!!!!!!!!	:!!			::	!!!!!		
ili::	::::		I::::	::::	•i:;::;;	:::::::		H::::::			se			sesssi	:::		::::::::	■1:	i::::	ee	:::	i::!:	!!!«!!!!!	liiiililiililil
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20 Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Dodici metri d'a-jnore (kom., ZDA 1954, r. Vincente Minnelli, i. Lucilie Ball)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nanizanke: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Film: Gorky Park (krim., ZDA 1983, r. Michael Apted, i. William Hurt, Lee Marvin)
23.00	Oddaja o vohunstvu
23.45	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
1.00	Filmska rubrika: Première
1.10 Nanizanki: Gli intoc-
______cabili, 2.10Bonanza
RETEQUATTRO
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.25 Film:	La nemica
(dram., It. 1952, r. Giorgio Bianchi, i. Frank Latimore, Giacomo Verlier)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Un amore splendido (kom., ZDA 1956, r. Leo Mac Carey, i. Cary Grant, Deborah Kerr)
22.40 Aktualno: Občan in oblast
23.25 Film: Rommel, la volpe del deserto (vojni, ZDA 1951, r. Henry Hathaway, i. James •• Mason, Jessica Tandy) 1.05 Nanizanki: Switch. 1.55 II Santo
ITALIA 1___________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold 13.50 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30 Film: Dune (fant., ZDA 1984, r. David Lynch, i. Max Von Sydow, Kyle MacLachlan)
23.05 Glasbena oddaja: Rock opolnoči - Lionel Ritchie
0.05 Nanizanke: M.A.S.H., 0.35 La strana coppia, 1.05 Alfred Hitchcock presenta, 1.35 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guer-
riero, 18.00 Mazinga, 18.30 Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: La tua vita per mio figlio (dram., It. 1980, r. Alfonso Brescia, i. Mario Merola)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Športna oddaja: ameriški football
1.00 Film
TELEFRIULI_________
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Music box
18.15 Nadaljevanka: Castigo
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športni ponedeljek
21.00	Sport: košarka A2, Fantoni-Alno
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
■
RAI 1________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Aktualno: Il caso
21.35	Variete: Carnevale (vodita Edwige Fennech in Claudio Lippi)
23.05	Dnevnik
23.15	ZOI: prenos iz Calgaryja
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarec: Osvojena medi cina
RAI 2_________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj nemščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Variete: Patatrac
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.00	Filmske novosti
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Invito ad una sparatoria (vestern, ZDA 1964, r. Richard Wilson, i. Yull Brinner, George Segal)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Šport: tenis (iz Milana)
RAI 3_________________________
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (pripravila Carlo de Siena in Paolo Macioti)
15.25	Športna rubrika: Fuoricampo -nogomet, finale turnirja Beppe Viola
17.30	Športni dnevnik: Derby (vodi Aldo Biscardi)
17.55	ZOI: sankanje ženske, prvi in drugi tek (prenos iz Calgaryja)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna odd.: Handicap -Rekreacije je konec
20.30	Film: Indagine su un cittadino al di sopra di ogni sospetto (krim., It. 1970, r. Elio Petri, i. Gian Maria Volontè, Fiorinda Bolkan, 1. dell)
21.30	Dnevnik - vesti
21.35	Film: Indagine su un cittadino al di sopra di ogni sospetto (2. del)
23.35	Variete: L'altro spettacolo (vodi Gianni Mina)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: poklicno usmerjanje - Poklici v metalurgiji, tekstilni industriji in papirni industriji
16.00	TV Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.00	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Učenost v vrečkah (Primerjajmo vrečke iz papirja in plastike. Biti morajo enako velike in z enakimi luknjami, da jih lahko obesimo na vejo. Potem usipamo vanje pesek in štejemo, koliko lopatk peska je treba, da se vrečka raztrga. Poskus ponovimo z vodo.)
17.15	Šport: ZOI 88 - dnevni pregled
17.45	Periskop
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.24	Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	TV drama: Dopust (A. Goljev-šček-S. Hren)
21.00	Kulturni tednik: Osmi dan
21.40	Dnevnik
22.00	Videogodba
22.45	Šport: ZOI 88 - dnevni pregled
TV Koper______________________
13.00	Odprta meja in Stičišče
13.15	Pregled
13.45	Šport: hokej, SZ-Avstrija, ZDA-Češkoslovaška (iz Calgaryja)
18.15	Šport: moški slalom, 1. tek (iz Calgaryja)
			
			
19.00	Šport: hokej, Švedska-Poljska (iz Calgaryja)
20.30	TVD Vsedanes
20.45	Šport: ZOI 88 - komentar
21.15	Šport: moški slalom (iz Calgaryja)
22.00	Šport: hokej, Kanada-Švica (iz Calgaryja)
00.30 Šport: hokej, ZDA-ČSSR (iz Calgaryja)
■lili!
1111
IIIIIII
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kviz: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Le bianche scogliere di Dover (dram., ZDA 1944, r. Clarence Brown, i. Alan Marshall, Irene Dunne)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Nadaljevanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Uccelli di rovo
22.50	Rubrika: Premiere
23.15	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.30 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.30 Bonanza
RETEQUATTRO
Giorgio Pastina, i. Barbara Florian)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Specchio per le allodole (vojni, ZDA-ZRN 1979, r. Andrew V. McLaglen.i. Richard Burton, Robert Mitchum)
22.20	Film: I commedianti (dram., ZDA 1967, r. Peter Glenville, i. Richard Burton, Elizabeth Taylor)
1.00	Nanizanki: Switch,
1.40	II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20
Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
15.30	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3. C
21.30	Variete: Candid Camera Show
22.30	Film: Star trek II - The wrath of Khan (fant., ZDA 1982, r. Nicholas Meyer, i. William Shatner)
0.40 Nanizanke: M.A.S.H.,
1.10	Alfred Hitchcock presenta, 1.40 Ai confini della realta
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: L'affittacamere (kom., It. 1976, r. Mariano Laurenti, i. Gloria Guida, Giancarlo Det-tori)
23.30	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šport: mednarodni nogomet
1.30	Nan.: Mod Squad
TELEFRIULI
15.00	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music box
17.15	Dokumentarec: I mari dell'uomo
18.15	Nad.: Castigo
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Obrtništvo
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nadaljevanka: A passo di fuga
1.30	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
EZrSj
81 a®j
Ìli!:!::::
:

5
I I!!::
			
■■"HSjj
: :
►..Ji
» t II

•"ili
- .j



o
0)
CL
JL
-S
o
S.
c
1
-S
?
o
£
'c

« ra
S- ®
d) O) ^3
II §>
CT3 <
O) (
03 >
CL O
Ig -
ra ?	£
fiš a
n oj - 5, Ì3 N
-J S o
•Is 5 s
S §■ 3 _: Z.S O K
2 M “ P
S N-2S > sr LU §§>2
jmj
* «
^..
PMh
			
....lir...«
		
ÌT
T
,,f a
2 E IB z g S Ul			LEV	r!ZI	JA*			
RAI 1		RAI 2						RAI 3
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
11.55	Vreme in Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Odprta šola
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Sei delitti per Padre Brown - Il delitto del signore di Marne
21.35	Variete: Biberon
22.20	Dnevnik
22.35	Šport: ZOI (iz Calgaryja), boks (iz Capriola - BS)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Prva izdaja in telovadba (vodita Mario Pastore in Enza Sampò)
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Izobr, oddaja: Umetniki pred ogledalom - Concetto Pozzati
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è..-.
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik, nato športna rubrika
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfadè
17.05	Rubrika: Il piacere di abitare
17.55	Šport: ZOI, sankanje ženske (iz Calgaryja)
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Glasbena oddaja: Prima del Festival - Srečanje treh generacij (prenos iz Sanrema)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
24.00	Šport: tenis, Mednarodno prvenstvo Italije (indoor v Milana)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma, vmes film Seguendo la flotta (glas., ZDA 1936, r. Mark San-drich, i. Fred Astaire)
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S.
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo, „ 17.30 Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraževalna oddaja: La vecchia fattoria
20.30	Film: Un lupo mannaro americano a Londra (srh., ZDA 1981, r. John Landis, i. David Naughton, Jenny Agutter, 1. del)
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.25	Film: Un lupo mannaro americano a Londra (2. del)
22.10	Dokumentarec: Samarkanda
23.10	100 najlepših Carosellov
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ^
■____________________________________________________________________________________________________________________________ * ____________________________________________________________________|
RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik. Drama: Dopust (A. Goljevšček-S. Hren, pon.)
10.50	Kulturni tednik: Osmi dan (pon.)
11.30	Mostovi
15.45	Videostrani
16.00	Mozaik. Kulturni tednik: Osmi dan (pon.)
16.40	Mostovi
17.15	Šport: ZOI 88 - dnevni pregled
17.50	Mladinska oddaja: Z besedo in sliko - Tillove dogodivščine
18.10	Izobraževalna oddaja: Pokaži mi, kako - Biti sam (Oddaja spet obravnava aktualne probleme sodobne družbe. Prof. Rade Marja-noviž bo tokrat spregovoril o osamljenosti)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik 19.19 TV Okno
19.24	Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Rubrika: Kalemegdanska razmišljanja
21.10	Sport: smučarski skoki 0.05 Šport: ZOI 88 - dnevni pregled 0.35 Videostrani
18.00	Šport: smučarski tek, 5 km ženske: sankanje (ž), 3. in 4. tek (iz Calgaryja)
20.00	Sport: umetnostno drsanje (povzetki)
21.00	TVD Vsedanes
21.15	Šport: smučarski skoki 90 m (iz Calgaryja)
22.30	Šport: hokej, ČSSR-Norveška, smučarski skoki (iz Calgaryja)
TV Koper
13.00	Odprta meja in Stičišče
13.15	Pregled
13.45	Šport: hokej, Finska-Francija (iz Calgaryja)
16.00	Šport: tenis, Australian Open, ženski finale
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Inf. oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibaldo, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Tè per due (kom., ZDA 1950, r. David Butler, i. Doris Day, Gordon Mac Rae)
17.15	Nan.: Alice
17.45	Kviz: Doppio Slalom
18.15	Nanizanke: Il mio amico Webster, 18.451 cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Variete: Ewiva
22.30	Nanizanka: Casa Via-nello
23.00	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.15 Rubrika: Première
0.25 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.25 Bonanza
9.00	Film: La furia dei Key-
ber (pust., Španija 1970, r. José L. Merino, i. Alan Steel, P. Lee Lawrence)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmès risanke Hello Spank, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo è giusto
22.35 Film: Breezy (kom., ZDA 1973, r. Clint Eas-twood, i. William Hol-den, Kay Lenz)
0.35 Filmska rubrika: Cinema & Co.
1.05 Nanizanki: Switch, 1.55 II Santo
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
.	13.20 Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, The Reai Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30	Nanizanki: Supercar, 21.30 A-Team
22.30	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: Oggi sposi (kom., ZDA 1969, r. Brian De Palma, i. Robert De Niro, Jill Clayburgh)
1.45 Nanizanka: M.A.S.H.
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Fuga da Alcatraz (dram., ZDA 1979, r. Don Siegei, i. Clint Eastwood, Patrick McGoohan)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šport: tenis
1.30 Nan.: Mod Squad
TELEFRIULI
TELEPADOVA
RETEQUATTRO
ITALIA 1
8.15 Nanizanka: La grande vallata
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00 Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guerriero, 18.00 Mazinga, 18.30 Giatrus, 19.00 Masters
12.15	Rubrika: Il salotto di Franca
12.50 Jutranje vesti
13.00	Dokumentarna oddaja: Lepa Italija
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music box
18.15	Nadaljevanka: Castigo
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Zdravstvo danes
20.30	Variete: Al Paradise
22.00	Nadaljevanka: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
IT A LI J A NSK A TELEVIZIJ A_______________
RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.30	Šport: ZOI, ženski smuk (iz Cal-garyja)
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Un piccolo indiano (pust., ZDA 1973', r. Bernard McEveety, i. James Garner, Vera Miles)
22.05	Dnevnik in politična tribuna
22.55	Informativna oddaja: Obnavljanje umetnin
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Obdelovanje keramike
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.35	Športna oddaja: Oggi sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Rubrika: Il piacere di vivere
18.05	Nan.: Il brivido dell’imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Piazza Navona - Fernanda (r. Ricky Tognazzi)
21.50	TV film: Alfred Hitchcock presenta - Incidente in una piccola prigione
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
23.45	Šport: košarka, Partizan-Tracer 0.25 Šport: tenis (iz Milana)
RAI 3_______________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostjo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
19.55	Šport: ZOI, ženski smuk (iz Cal-garyja)
20.30	Aktualno: Scenario - Politika kot spektakel
21.25	Film: Texas oltre il fiume (vestern, ZDA 1966, r. Michael Gordon, i. Dean Martin, Alain De-lon, 1. del)
22.15	Dnevnik
22.20	Film: Texas oltre il fiume (2. del)
23.15	Dok. odd.: Pubblimania
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: Poklicno usmerjanje - Poklici v steklarstvu in poklic dimnikarja, psihologija - Mladostnik na poti k odraslosti
11.00	Film: Bila sem nevesta po pošti (ZDA)
15.45	Videostrani
16.05	Aktualno: Pod drobnogledom
16.15	Šport: hokej, SZ-ZDA (posnetek iz Calgaryja)
18.30	Šport: ZOI 88 - dnevni pregled (povzetki in komentarji letošnjih Zimskih olimpijskih iger v Cal-garyju)
19.00	Vreme in Obzornik
19.24	Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Na robu teme (r.
Martin Campbell, 5. del)
22.00	Šport: ZOI 88 - dnevni pregled (povzetki in komentarji letošnjih Zimskih olimpijskih iger v Cal-garyju)
22.30	Dnevnik
22.45	Jubilejna tevetka
TV Koper
13.00	Odprta meja in Stičišče
13.15	Pregled
13.45	Šport: hokej, SZ-ZDA (iz Calgary] a)
16.00	Šport: finale ameriškega footbal-la
19.30	Šport: ženski smuk (iz Calgaryja)
20.30	Šport: košarka, pokal prvakov, Partizan-Tracer
22.00 TVD Stičišče
22.15 Šport: hokej, SZ-ZDA (pon.)
V
::::	:::::::::	:::::::::::	:!!!!!		=r	::::::::::::::::::::::::::::::::					■*					:
			::::::		'i	i:!:!:::!::::::::::::::!:::!:::!	:::::::		
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Inf. oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanka: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Gigò (kom., ZDA 1962, r. Gene Kelly, i. Jackie Gleason, Katherine Kath)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio Slalom
18.15	Nanizanke: Webster,
18.45	I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
19.45	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Costanzo show - N ight
0.30 Rubrika: Première
0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40 Bonanza
RETEQUATTRO
Lucio Fulci, i. Tony Dallara, Betty Curtis)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanki: Quincy,
20.30	Arsenio Lupin
21.40	Film:	L’esecutore
(krim., VB 1969, r. Sam Wanamaker, i. George Pappàrd, Joan Collins)
23.45	Šport: golf 0.45 Nanizanki: Switch,
1.35	II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: Risky Business -Fuori i vecchi... i figli ballano (kom., ZDA 1983, r. Paul Brickman, i. Tom Cruise, Rebecca De Mornay)
22.25	Dokumentarna oddaja: Jonathan
23.25	Nanizanke: Hardcas-tle and McCormick, 0.25 M.A.S.H., 0.55 Alfred Hitchcock presenta, 1.25 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, 18.30 Hazzard 2,
19.00	Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Paolo Barca, maestro elementare praticamente nudista (kom., It. 1975, r. Flavio Mogherini, i. Renato Pozzetto, J. Agren)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šport: boks 0.45 Šport: košarka
TELEFRIULI_________
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music Box
17.00	Nadaljevanka: L'amante dell'Orsa Maggiore
18.15	Nad.: Castigo
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si è giovani solo due volte
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
3|
..IIP!!:: "i
5
3| ! '
3»1.4
t» j- .
• 1
"“IH:
'IIP.:
f
-’c
Ili
:
«il
9

flnr |
"«■f
PV-
I.'Pl
a



I ITALIJANSKA TELEVIZIJA

	
[ RAI 1_____________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
11.55	Vreme in dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Dok.: Ai confini della Cina
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, .domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Tiro incrociato (akc., ZDA 1978, r. Stuart Rosenberg, i. Charles Bronson, Jill Ireland)
22.15	Dnevnik
22.25	Šport: ZOI (iz Calgaryja)
22.40	Glasbena oddaja: Edoardo Bennato Live
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokum.: Osvojena medicina
RAI 2
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik
14.35	Športna rubrika: Oggi sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfadè
17.05	Oddaja o zdravju in estetiki
17.05	Šport: ZOI, smučarski tek na 15
km moški in sankanje moški (iz Calgaryja)
1^.30 Horoskop, vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Kviz: Conto su di te
21.50	TV film: Alfred Hitchcock presenta - Bang, sei morto
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Šport: tenis (iz Milana)
RAI 3
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in prihodnostjo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita F. Fazio in S. Zauli)
15.30	Športna rubrika: Fuoricampo -tenis Mednarodno prvenstvo Italije (indoor v Milanu)
17.30	Športni dnevnik: Derby, vmes jahanje (prenos iz Rima)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraž oddaja: Le terre del drago - Tigrov brlog
20.30	Aktualno: Linea rovente (1. del)
21.30	Film: Fratelli nella notte (pust., ZDA 1983, r. Ted Kotcheff, i. Gene Hackman, Fred Ward, 1. del)
22.20	Dnevnik - vesti
22.25	Film: Fratelli nella notte (2. del)
23.15	Linea rovente (2. del)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana________________
10.00	TV Mozaik. Tednik
11.00	Film: Začeti znova (ZDA)
15.55	TV Mozaik. Tednik (pon.)
16.55	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine
17.15	Šport: ZOI 88 - dnevni pregled
17.50	Nanizanka: Grizli Adams
18.15	Dok.: Naši olimpijci
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.24	Zrno, dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nad.: Sever in Jug (21. del)
21.15	Dokumentarna oddaja: Zmagoslavje zahodne civilizacije (Zakaj so velika pomorska odkritja prav prispevek Evrope? Ljudje
so namreč pluli že tisoč let prej, Kitajci so poznali navigacijo in risali zemljevide pred Evropejci, Arabci so pred njimi pluli čez Indijski ocean.)
22.10	Šport: ZOI 88 - dnevni pregled
22.40	Dnevnik
22.55	Film: Skanerji (srh., Kan. 1980, r. David Cronenberg, i. Stephen Lack, Jennifer ONeill)
TV Koper_____________________
13.00	Odprta meja in Stičišče
13.15	Pregled
13.45	Šport: hokej, Kanada-Finska, Švica-Švedska (iz Calgaryja)
18.00	Šport: smučarski tek - 15 km moški (iz Calgaryja)
20.00	Šport: ženski smuk (iz Calgaryja)
20.30	TVD Vsedanes
20.45	Šport: boks, SP v težki kategoriji, Tyson-Holmes
21.30	Sport: sankanje, 1. in 2. tek (povzetki)
22.00	Šport: hokej, ZRN-ZDA (iz Calgaryja)

	i:::::::	'""L	‘	'			
i!!!!::::::				
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Inf. oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Salva la tua vita (dram., ZDA 1956, r. Andrew Stone, i. Doris Day, Louis Jourdan)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nanizanke: Webster,
18.45	I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Nanizanki: Dynasty,
21.30	IColby
22.30	Variete: Maurizio Costanzo Show
0.30 Rubrika: Première 0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40 Bonanza
RETEQUATTRO
Langini, i. Leonora Ruffo, Lyla Rocco)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, •
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Dok.: Big Bang
21.30	Film: Fuga dal pianeta delle scimmie (fant., ZDA 1971, r. Don Taylor, i. Roddy McDo-wall, Kim Hunter)
23.20	Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA 0.20 Nanizanke: Switch,
1.10	II Santo, 2.00 Shannon
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie’s Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30	Film: Yesterday - Vacanze al mare (kom., It. 1985, r. Claudio Risi, i. Jerry Cala, Marina Suma, Francesco Salvi)
23.00	Film: Fog (srh., ZDA 1979, r. John Carpen-ter, i. Adrienne Bar-beau, Janet Leigh)
0.40 Nanizanke: M.A.S.H.,
1.10	Alfred Hitchcock presenta, 1.40 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
18.00	Risanke: Mazinga,
18.30	Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Dio perdona... io no! (vestern, It. 1967, r. Giuseppe Colizzi, i. Bud Spencer, Terence Hill)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šport: košarka
1.30	Nan.: Mod Squad
TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music Box
17.00	Nadaljevanki: L'amante dell'Orsa Maggiore, 18.15 Canne al vento
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubriki: Zelena dežela, 20.30 Večerjajmo skupaj
21.00	Športna rubrika
22.00	Aktualno
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO

LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v sredo, 17. 2., ob 18. uri: premierska predstava opere Boris Godunov (Modest Musorgski), dir. Lovrenc Arnič (ponovitve 18., 20. in 29. 2.).
V	OVALNI DVORANI v torek, 16. 2., ob 20. uri: premierska predstava Helios (ponovitve 18., 19., 20., 22., 23., 24. in 25. 2.).
V	OKROGLI DVORANI v petek, 19. 2., ob 20. uri: En dan Denisa Ivanoviča (Vladimir Kocjančič), rež. Aleš Jan.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 13. 2., ob 19.30: Velika magija (Eduardo De Filippo), rež. Boris Kobal (ponovitev 15. 2.).
V	sredo, 17. 2., ob 19.30: Gospod Puntila in njegov hlapec Matti (Bertolt Brecht), rež. Barbara Hieng (ponovitev 19. 2.).
MGL Ljubljana
Nocoj, 13. 2., ob 17. uri: Faustove improvizacije Bojana Štiha (Bojan Stih-Tone Partljič), rež. Vesna Arhar (ponovitev 19. 2.).
Nocoj, 13. 2., ob 19.30: Ukročena trmoglavka (William Shakespeare), rež. Žarko Petan (ponovitvi 18. in 19. 2.).
V	četrtek, 18. 2., ob 17.30: Vukovo pismo (Vuk Karadžič, rež. Žarko Petan.
Mladinsko gledališče
V	ponedeljek, 15. 2., ob 19.30: Balkon (Jean Genet), rež. Janez Pipan (ponovitev 20. 2.).
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 13. 2., ob 11. in 17. uri: Pravljica o carju Saltanu (Aleksander Sergejevič Puškin), rež. Edi Majaron.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 18. 2., ob 20. uri: Kozlovska sodba v Višnji gori (J. Jurčič - S. Makarovič), rež. Milan Herzog.
NOVA GORICA
PDG Nova.Gorica
V	SOLKANU v četrtek, 18. 2., ob 20. uri: premiera - Vojvodinja Malfijska (John Webster), rež. Zvone Šedlbauer (pon. 19. 2.).
VIDEM
Auditorium Zanon
V	petek, 19. 2., ob 21. uri: v okviru predstav Teatro Contatto - Il desiderio preso per la coda, nastopa skupina Falso movimento (ponovitvi 20. in 21. 2.).
koncerti
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI v četrtek, 18. 2., ob 20. uri: jazzovski večer - nastopa Michel Petrucciani Trio.
Slovenska filharmonija
V	sredo, 17. 2., ob 19.30: koncert Komornega ansambla Državnega akademskega gledališča Boljšoj teater iz Moskve, solistka Nina Terentjeva - mezzosopran (Glinka, Dargomižski, Rahmaninov, Bu-lahov, Abaze, Jakovljev, Titov).
NOVA GORICA
t
Kulturni dom
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 15. 2., ob 20.15: koncert Komornega ansambla Državnega akademskega gledališča Boljšoj teater iz Moskve, solistka Nina Terentjeva - mezzosopran (Glinka, Dargomižski, Rahmaninov, Bulahov, Abaze, Jakovljev, Titov).
VIDEM
Palasport Camera
V	ponedeljek, 15. 2., ob 21. uri: koncert Erosa Ramazzottija.
Trst
♦	Župan Giulio Staffieri nima govorilnih ur, stranke sprejme samo na osnovi pismene prošnje (tel. 6751).
♦	Odbornik za javna dela Dario Jagodic sprejema vsak dan od
10.30	dalje, po možnosti s predhodnim telefonskim dogovorom (tel. 61292).
Dolina
♦	Župan Edvin Švab in odborniki sprejemajo po dogovoru s tajništvom (tel. 228110 ali 228127).
Milje
♦	Župan Claudio Mutton in odborniki sprejemajo po dogovoru s tajništvom (tel. 271001).
Nabrežina
♦	Župan Bojan Brezigar sprejema po dogovoru s tajništvom (tel. 201018).
♦	Podžupan in odbornik za javna dela Vittorino Caldi sprejema ob torkih, četrtkih in sobotah, po možnosti s predhodnim telefonskim dogovorom.
Repentabor
♦	Župan Pavel Colja in odborniki sprejemajo v glavnem ob sobotah, po možnosti s predhodnim dogovorom s tajništvom (tel. 227122).
Zgonik
♦	Župan Miloš Budin in odborniki sprejemajo po dogovoru s tajništvom (tel. 229150).
Gorica
♦	Župan Antonio Scarano nima govorilnih ur in sprejema le po posebnem dogovoru (tel. 0481/3831).
♦	Podžupan in odbornik za javna dela Mario del Ben sprejema ob ponedeljkih med 10. in 12. uro.
♦	Odbornik za kulturo, šolstvo in šport Franco Obizzi sprejema ob torkih med 12.00 in 13.30.
♦	Odbornik za skrbstvo Flavio Culot sprejema ob četrtkih med
11.00	in 12.30.
♦	Odbornik za turizem, trgovino in redarje Andrej Bratuž sprejema ob torkih med 11.30 in 12.30.
Doberdob
♦	Župan Mario Lavrenčič sprejema ob sredah in petkih med 16. in 17. uro (tel. 0481/78108).
♦	Odbornik za osebje in finance Janko Gergolet sprejema ob ponedeljkih med 8. in 9. uro.
♦	Odbornik za šport in rekreacijo Guido Devetak sprejema ob torkih med 17.30 in 18.30.
♦	Odbornik za zdravstvo in socialno skrbstvo Darij Leghissa sprejema ob sredah med 17.30 in 18.30.
♦	Odbornik za šolstvo in kulturo ter urejevanje teritorija Karel Černič sprejema ob sredah med 9. in 10. uro.
Sovodnje
♦	Župan Vid Primožič sprejema ob torkih, četrtkih in sobotah med 10.30 in 11.30 (tel. 0481/882001).
♦	Odborniki nimajo govorilnih ur.
Števerjan
♦	Župan Ivan Humar sprejema ob ponedeljkih med il. in 12. uro ter ob četrtkih med 12. in 13. uro (tel. 0481/884135).
♦	Odborniki - za zdravstvo Silvan Cibini, za gospodarstvo Franc Maraž, za javna dela Rudolf Koršič - sprejemajo ob ponedeljkih med 11. in 12. uro.
♦	Odbornik za proračun Ivan Miklus sprejema ob sobotah med 11. in 12. uro.
OSEBNOSTI:
■ 13. 2. 1943 je bil pri Sv. Jakobu ubit politični preganjanec Slavko Abram, ki se je rodil 22. 9. 1899 v Vrhpolju.

Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Telovadba za vsak dan; 9.20 Turistični napotki; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled deželnega tiskaj 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Sobotni zbornik: Človek in okolje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Kanalske doline: Bon naredu stazice;
14.40	Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: z mednarodnega violinskega tekmovanja Rodolfo Lipizer - violinist Maximilian Schoner s simfoničnim orkestrom Duna iz Budimpešte (dir. Janos Kralik); 18.00 Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (vodita Boris Kobal in Sergej Verč); 18.30 Povejmo glasbo: V ritmu jazza; 19.20 Zaključek.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Glasba; 11.35 Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Iz pravljičnega sveta na baletnih odrih; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za naše najmlajše;
19.45	Z ansamblom Zeleni val; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dajmo naši; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano;
10.05	Glasba; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 11.00 Po istrskih uličicah; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled in napoved športnih dogodkov; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Pet Shop Show z lestvico najpopularnejših slovenskih melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.30 Na soboto zvečer, nato Nočni glasbeni program.
SPOROČILO RADIA TRSTA
V nizu pričevanj o slovenskem šolstvu v Kanalski dolini in na Koroškem bo Radio Trst A posredoval v oddaji Bom naredu stazice (danes ob 14.10 s ponovitvijo v sredo ob 8.10) razgovor s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Matevžem Grilcem. V Avstriji se v teh dneh razpravlja o vpršanju dvojezičnega ali ločenega šolskega pouka. Nekaj polemike so povzročila prav stališča dr. Grilca.
___________filmske premiere_____^
Varuj se denarja, ki ne spi!
Gekko-Douglas o filozofiji šakalskega pojmovanja borzne igre
Umetniški potencial Olivera Stona je tlel pod hollywoodsko žerjavico že dolgo let. Kot scenarist je podpisal filme, na katere je morda pozabilo širše-občinstvo, ne pa množice filmskih ljubiteljev, ki se še spominajo Midnight Expressa, Connana in Scarfacea. Sce-naristika je Stonu pomagaia, da se je preživljal vse do magičnega trenutka, ko mu je uspelo zamenjati pisalni stroj za snemalno kamero in posneti Salvador, ki mu je sledil Platoon.
Če bi vsem dosedanjim Stonovim filmom, tistim, ki jih je režiral, in tistim, ki jih je napisal, poiskali skupni imenovalec, bi najbrž prišli do zaključka, da ga zanimajo predvsem človeške tragedije, v katerih je mnogo prelivanja krvi in veliko nasilja. Opisal je nasilje v turških zaporih, življenje in mitološke boje silaka Connana, pravila mafijskih brzostrelk, vojno v Salvadorju in umazano vojno v Vietnamu. Sedaj se je lotil filma, v kate-
rem ni (oziroma skorajda ni) prelivanja krvi, nasilja pa je na pretek, čeprav ne gre za umazane vojake, ampak za elegantne in šarmantne predstavnike moškega spola, ki se spoznajo na čevlje Ferragamo in nosijo srajce in kravate florentinskega kroja. To so ljudje, ki »živijo« v borzi, to so šakali iz Wall Streeta.
Oliver Stone jih menda pozna, ker je bil njegov oče Louis, kateremu je Wall Street posvečen, dolga leta borzni agent. Režiser sicer trdi, da so bili časi, ko se je njegov oče kretal v borzi, boljši od časov, ko so na površje priplavali »yuppies«. Čudne pošasti, ki hrustajo sotrpine, trdi Stone, ki ga je navdihnil neki mlad, a izredno bogat prijatelj. Stonov broker ima prikupno zunanjost Charlija Sheena, soigralec pa mu je pravi oče, Martin Sheen, v vlogi poštenega... očeta. Kdo bi še dvomil, da gre za film o odnosih med očeti in sinovi?
Najbrž nihče, tudi zaradi tega ne, ker je pravi Sheenov antagonist zlobni borzni agent Gordon Gekko (interpretira ga Michael Douglas, sijajen v svoji prvi veliki »negativni« vlogi) očetov namestnik. Tako bi si Wall Streeet razlagal Freud. Saj se Gekko, kot pravi oče, trudi, da bi ukaželjnemu bro-kerju pokazal pot do bogastva à la Gatsby. Res je, da ga bo skušal v wall-streetski držugli temeljito izkoristiti, pa saj gre vendar za džunglo, kot nas uči Louis Stone, zato naj zmaga najboljši. V filmu Stona mlajšega zmaga Sheen starejši, oče, ki skuša sinu dopovedati, da »čast in denar ne gresta v isto vrečo« (španski pregovor), zato naj raje izbere čast, kot pa denar.
Oliver Stone, ki se priznava za Žida, nam sicer daje slutiti, da se strinja z židovskim pregovorom »vedno potrebujemo več denarja, kot ga zaslužimo«, saj se mladi Sheen krepko trudi in spletkari, da bi si prislužil elitno stanovanje. Gekko pa mu »očetovsko« priskoči na pomoč tudi tako, da mu daruje ljubico (pa še kakšno, saj gre za dolgonogo plavolasko Daryl Hannah!). V velikem stanovanju, poln denarja, z lepotico v postelji in srhljivimi »umetninami« (avantgarda je izredna investicija) se Sheen nasloni na ograjo balkona in se zazre v bleščeči New York. Mar je vse to večno, se sprašuje. Saj vemo, kako odgovoriti na to vprašanje! Prvi polčas filma smo zavistno spremljali Sheenove uspehe, preštevali smo mu denar v žepu, čudili smo se njegovemu cinizmu, opazovali smo, kako se je ameriška provinca pred našimi očmi prelevila v morskega psa. Morda nas je ta igra tako prevzela, da smo prezrli fineso, kako se kamera premika. Kot morski pes plava po New Yorku v interjerjih in eksterjer-jih in pleše ob ritmu preštevanja denarja. Njeno oko je nemirno, kot bi jo dajal stress. Pa saj je res! "Money ne-ver sleeps", denar ne počiva nikoli.
________________________tu in tam______________________________
Dokajšnje zanimanje za gozdove ob Alpah
Razstava na temo Gozdovi, človek, gospodarstvo v Furlaniji-Julijski krajini, ki jo je organiziral Videmski naravoslovni muzej ob pokroviteljstvu Občine Videm in Dežele je doživela uspeh nad vsakim pričakovanjem. Videmska občinska uprava je zato sklenila, da bo razstava odprta še do konca marca.
Doslej je razstavo, ki obravnava ekosistem gozdov v naši deželi, obiskalo skoraj 25.000 oseb, v glavnem iz naše dežele, pa tudi iz Italije in iz sosednjih držav, saj obravnava probleme, ki niso omejeni na Furlanijo, temveč so lastni celotnemu področju, ki leži ob južnovzhodnih Alpah. To področje pa ni mogoče ograditi z državnimi mejami.
Razstavo je obiskalo ogromno dijakov in študentov, med temi so bile posebno številne skupine iz Slovenije. Tudi niso manjkale delegacije znanstvenikov in predstavništva raznih Univerz, med katerimi velja omeniti predstavnike Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane. Prav pred nekaj dnevi pa je videmsko razstavo obiskala tudi delegacija Naturwissenschaftverein lur Karaten, ki se povezuje z celovškim Muzejem. Delegacija je obiskala videmski Naravoslovni muzej, posamezne oddelke in muzejsko strukturo v celoti, s posebnim zanimanjem še knjižnico, bogate arhive in laboratorije posameznih sekcij, pa tudi dvorane s stalno razstavo.
Organizatorji imajo včasih kar precej težav s koordinacijo skupin, ki bi si istočasno rade ogledale razstavo o gozdovih in dvorane, v katerih je že postavljena stalna razstava o Znanostih na Zemlji. Zato je vsekakor priporočljivo, da se skupine najavijo.
Urnik muzeja je: vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, razen ob ponedeljkih in prazničnih popoldnevih.
Uživajte pravi dopust med koroškimi Slovenci v sončni ROŽNI DOLINI na južnem Koroškem (ki ima največ sončnih dni na leto)
v hotelu Antonič
ROSENTALER HOF
A - 9184 Reka - Miihlbach
Od 19. marca dalje vam nudimo nepozabne dopustniške dneve in prijeten oddih. Konfortni hotel A kategorije, udobne sobe (WC, tuš, balkon, loža), priznana odlična kuhinja, lastni pokriti plavalni bazen, savna, hidro-' masaža, solarij, otroška igralnica, kopališče na prostem s čudovitim vrtom za sončenje, namizni tenis na vrtu in v hali; lastno lovišče, možnosti ribolova v lastnem gorskem potoku in še druge ugodnosti za šport in prosti čas.
KORISTITE NAŠO OSEBNO VIGREDNO PONUDBO:
od 19. marca do 11. maja 1988 polni penzion od 37 DM dalje po 11. maju 1988 pa od 40 DM dalje.
PO ŽELJI LAHKO NAROČITE NAŠ PROSPEKT - Tel.: (0043) 4253 - 2241
Danes popoldne na Komu, jutri v mestnem središču
Obilo pustnih prireditev na prostem in v raznih dvoranah
Obisk učencev na Pokrajini
Učenci zadnjih razredov slovenskih osnovnih šol Oton Župančič na Livadi in Fran Erjavec iz Štandreža so si ogledali palačo Pokrajinske uprave ter se tam pogovarjali z odbornikom za šolstvo dr. Mirkom Spazzapanom. Slikali so se v dvorani pokrajinskega sveta. Odbornik jim je tudi povedal kakšne so pristojnosti uprave. Zatem so si ogledali tudi zbirko nagačenih živali, ki je last Pokrajinske uprave.
Stališče sindikata UIL do referenduma o termocentrali
Kdor si je zamislil pustne sprevode na prostem zaskrbljeno zre v nebo in si seveda želi, da ne bi niti danes niti jutri niti tja do srede deževalo. Veliko truda so namreč ljudje vložili v izdelavo pustnih voz ter pustnih oblek. Škoda bi bilo če bi jih dež pokvaril.
Pustne šeme smo videli po goriških ulicah že v četrtek in včeraj. Seveda ne gre za razkošno oblečene puste, kot se to dogaja v Benetkah. V nekaterih društvih in raznih dvoranah so že nekaj dni na sporedu pustni plesi. Plesalo se bo seveda tudi danes zvečer, jutri, v ponedeljek ter seveda na pustni torek. Tudi v raznih slovenskih domovih v Gorici in na podeželju bo zelo veselo.
V	krajih kjer je to običaj bodo pus-tovali na prostem. V mislih imamo seveda slovenske vasi na goriškem Krasu. Pustovanje se bo zaključilo na pepelnično sredo z Lovretovim pogrebom v Doberdobu.
V	Gorici bomo pustovali že danes popoldne. Pobudo so že v drugo prevzeli Amici del tajeto iz severnega dela mesta. Pustne prireditve bodo danes od 14.30 dalje na Komu, občudovali bomo v kasnejših urah sprevod pustnih mask s Korna po Carduccijevi ulici do Travnika, proti večeru pa bodo spet na Kornu plesi. Na to prire-
Pustno rajanje v Kulturnem domu
Bogat spored pustnih prireditev se pripravlja te dni v Gorici in okolici. Za mlade in najmlajše bo dodatna priložnost v torek popoldne v Kulturnem domu v Gorici. Na otroško pustno rajanje vabi Zveza slovenskih kulturnih društev in sicer od 15. do 17. ure v mali dvorani. Na sporedu bodo zabavne igre, ples, bogat srečolov in še kaj. Zaželene so seveda maske.
Pridržana prognoza
V prometni nesreči, zgodila se je včeraj nekaj pred 7.30 na avtocestnem odseku pri Fari, se je težko ranil 46-letni podjetnik Fulvio Fasano iz Gorice, Ul. Grabizio 58. Fasano je na zdravljenju v splošni bolnišnici v Gorici, kjer pa so si zdravniki pridržali prognozo.
Po ugotovitvah prometne policije, je Fasano, ki se je peljal v audiju v smeri proti Vilešu, izgubil nadzorstvo nad vozilom, zaneslo ga je v levo stran cestišča, kjer je silovito trčil v železno ograjo, ki deli vozna pasa. Ostal je uk-lenjen v razbitinah avtomobila in so ga od tam izvlekli gasilci. Promet je bil zaradi nesreče dalj časa močno oviran.
čestitke
Alojz Bužinel iz Krmina praznuje jutri 85. rojstni dan. Ob lepem življenjskem jubileju mu iz srca čestitajo družina in vsi prijatelji.
ditev, ki so jo finančno podprli trgovci tega mestnega predela, pridejo tudi razne folklorne skupine.
Osrednja pustna prireditev v Gorici bo jutri, v nedeljo popoldne, v priredbi goriškega odbora za mladi pust. Prireditelji so iz Podturna. Letos prirejajo pustni sprevod že v deseto. V sprevodu, ki bo krenil ob 14.30 iz Podturna ter šel po ulicah Vittorio Veneto, Filzi in 24. maja na Korzo, po njem do pošte, potem bo zavil na Travnik, kjer bo nagrajevanje najboljših skupin, bo sodelovalo okrog petindvajset skupin iz raznih krajev Goriške ter tudi iz Furlanije. Med temi bo tudi več okinčanih voz. Povejmo, da bodo med temi tudi voza iz Gabrij in iz Šte-verjana. Naše skupine so v prejšnjih letih dobile laskave pohvale. Letos pride v Gorico tudi skupina iz San Giorgia di Nogaro, kjer se s pripravami za pust ukvarjajo več mesecev. V sprevodu bodo tudi godbe ter razne glasbene skupine. Na Travniku bo ob zaključku sprevoda veselo, deloval bo tudi dobro založen bife. Prireditev se bo zvečer zaključila v Podturnu. Isti prireditelji bodo v sredo popoldne pokopali Pusta.
Jutri, v nedeljo, bo pustni sprevod tudi v Gradišču (prvi) ter v Romansu
Policijski organi so v zadnjih tednih zabeležili uspeh z zaplembo kilograma hašiša in aretacijo desetih oseb pod obtožbo posesti mamil, prekupčevanja in združevanja v zločinske namene. Načelnik letečega oddelka kvesture dr. Sparagna, ki je pod nadzorstvom namestnika državnega prav-dnika dr. Trotte vodil preiskavo, je včeraj na tiskovni konferenci povedal, da se je preiskava pričela že decembra. Ob vesteh, da se je na Goriškem povečal obtok mamil je policija po zasledovanjih in poostrenem nadzorstvu nad uživalci prišla na sled sumljivi skupini Kalabrežev v Gradežu.
Tako so 20. januarja na avtocestni postaji pri Palmanovi ustavili avto saab 900 z evidenčno tabico VI 630745, ki ga je upravljal 25-letni Francesco Cirillo iz Ločnika, Ul. Udine 17/A, solastnik bara v Ločniku. Z njim so bili še 28-letni Eliodoro Aieta in 27-Vin-cenzo Orsino iz kraja Belvedere Marittimo pri Cosenzi ter 28-letni Luciano Donato, rojen v istem kraju toda z bivališčem v Gradežu, kjer občasno dela v gostinskih lokalih. Četverici so zaplenili kilogram hašiša, ki bi imel po drobno prodajni Ceni vrednost med 12 in 18 milijoni lir. Na domu Aiete so
(tu se sprevod ponavlja že več let). V torek pa bo ob 12. uri na glavnem trgu v Tržiču pustna oporoka šjora Anzole-ta, popoldne pa bo sprevod pustnih voz. Čer pa bo vreme nagajalo bodo marsikatero prireditev odložili na kasnejši datum.
Vsedržavni posvet geometrov v Gradežu
V kongresni palači v Gradežu bo v soboto 20. februarja vsedržavni posvet geometrov. Prireditelj so zbornice geometrov iz naše dežele, sponsor pa deželna Zveza kmečko-obrtnih posojilnic. Razpravljali bodo o preosnovi katastrskega sistema v Italiji. Na posvet pridejo visoki funkcionarji finančnega ministrstva. Včeraj so razloge za sklicanje posveta geometri obrazložili novinarjem. Geom. Tullio Devetag je povedal, da bo v kratkem prišlo do pre-osnove sistema v vsej državi. Pri nas smo na boljšem, kajti pri nas velja še vedno avstrijski sistem. Isto velja na Tržaškem, v Trentu in v Bocnu. Sedaj bodo pri nas veljavni ustroj razširili na vso državo. Ker pa državna uprava ne bo zmogla vsega narediti se bo najbrž poslužila pomoči geometrov.
odkrili še manjšo količino hašiša in nekaj milijonov lir, verjetno povezanih s prekupčevanjem.
V nadaljevanju preiskave so aretirali še šest mladih. To so: 25-letni Sandro Comelli iz Nem v videmski pokrajini, 22-letni Giovanni Varesi iz Rima (vendar z bivališčem v Gradežu, Ul. Al Mare 8), 23-letni Pietro Paolo Donato iz pokrajine Cosenza (tudi on ima bivališče v Gradežu, Drev. Orsa Maggiore 77), 22-letni Vincenzo Blefari iz Rima, 25-letni Michele Liparoti iz po-
Tudi sindikalna zveza UIL je zavzela svoje stališče do referenduma proti termocentrali na premog, ki jo ENEL namerava zgraditi v Tržiču. Referendum je sklicala Občinska uprava v Tr-
krajine Cosenza in bivališčem v Rimu ter 22-letni Marco Musolino iz Rima. V preiskavi in aretacijah je sodelovalo nad 40 mož letečih oddelkov iz Gorice, Rima in komisariata iz kraja Paola pri Cosenzi, s koordinacijo dr. Trotte.
Vsi aretirani sedijo v goriškem zaporu. Po izsledkih naj bi ne bili povezani z večjimi kriminalnimi organizacijami, pač pa bi se na lastno pest povezali in skušali organizirati v naši pokrajini samostojno mrežo prekupčevanja s hašišem.
žiču. Naletela pa je na odpor CGIL in CISL, ki vabita prebivalce naj bojkotirajo referendum. Voditelji UIL pa so na tiskovni konferenci, ki je bila v Trstu, rekli, da bi morali prebivalci iti na referendum, tam pa vzdržati se pri prvem postavljenem vprašanju, glasovati z DA pri drugem.
Na tiskovni konferenci so govorili deželni tajnik UIL Gianfranco Trebbi, deželni tajnik UILSP Mario Gregoris in pokrajinski tajnik UIL za Goriško Flavio Sniderò. Povedali so, da si je sindikat vedno prizadeval zato, da bi se ohranila delovna mesta oziroma ustvarila nova, vendar da so se zanimali tudi za zaščito okolja. V Tržiču da gre za razlikovanje gospodarskih investicij. Zato je tudi dobrodošla pobuda za gradnjo marin ob obali od Tržiča do Gradeža. UIL ne gleda z dobrohotnostjo gradnjo nove termocentrale. Vendar pa hoče imeti točna jamstva pred-no bo zavzela svoje stališče. Zaradi tega bi ENEL moral nuditi kar se da popolno sliko o predlagani gradnji tudi s stališča zaščite okolja. Za to se zavzemajo tudi druge sindikalne zveze.
razna obvestila
Mladinski odsek v Sovodnjah priredi jutri, v nedeljo, 14. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah Pustni ples. Vstop do zasedbe prostorov.
V telovadnici ob Katoliškem domu v Gorici bo danes, v soboto, 13. februarja, pustovanje. Igra ansambel Taims-Kraški fantje. Vstop z vabili. Pustno rajanje za otroke z nagrajevanjem mask ob 15. uri.
Kulturno društvo Oton Župančič priredi otroško pustno rajanje v torek, 16. februarja, v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Pričetek ob 15. uri.
Kulturno društvo Sovodnje prireja otroško pustno rajanje v torek, 16. t. m., od 17. ure dalje v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Policija zaplenila kilogram hašiša in aretirala deset osumljenih oseb
Razpečevalska mreža naj bi se k nam razpredla iz Kalabrije
Stališče zustopnikov nad dvajsetih občin na Goriškem
Upepeljevalnik naj bo pri Moraru
Korak naprej v iskanju primernih rešitev za lokacijo in gradnjo naprav za predelavo odpadkov v goriški pokrajini. Tako so predstavniki občin goriške pokrajine na ponedeljkovem sestanku ocenili predlog Občine Mo-raro, oziroma Konzorcija devetih občin, ki upravlja upepeljevalnik pri Moraru, da se na tem mestu zgradi nova, osrednja naprava za predelavo in uničevanje odpadkov.
Srečanja, ki je bilo v sejni dvorani županstva v Gradišču, so se udeležili predstavniki skoraj vseh občin v pokrajini. Med redkimi odsotnimi so bili predstavniki Občine Gorica in Pokrajine.
»Predlog občine Moraro predstavlja nov element v postopku dogovarjanja, ki traja pravzaprav že dobro leto,« je pojasnil predsednik Konzorcija in župan Gradišča Travan. »Ni bil naš namen presegati pristojnosti Pokrajine ali drugih ustanov, ampak smo hoteli opozoriti predstavnike vseh občin na vprašanje, ki nalaga, da se dosedanja stališča ponovno prediskutirajo.«
Travan je tudi pojasnil, da je bil že pred leti izdelan okvirni načrt prenove in povečanja zmogljivosti upepelje-valnika v Moraru. Namesto sedanjih 36 ton odpadkov dnevno naj bi predelali 108 ton. Naprava bi proizvajala tudi 16 tisoč kilovatov električne energije dnevno. Po takratnih cenah bi rekonstrukcija objekta veljala 5,5 milijarde lir. Predsednik konzorcija je pri obrazložitvi predloga posebej podčrtal pomen reorganizacije pobiranja in prevažanja odpadkov, saj bi morali nujno uvesti predhodno selekcijo. Z
drugo besedo, odpadke bi morali že v gospodinjstvih odbirati.
Lokacija pri Moraru bi ustrezala tudi zaradi bolj središčne lege v odnosu na teritorij pokrajine.
Zakaj so se v Moraru odločili za tako rešitev je pojasnil župan Tuni. Obstaja namreč neposredna nevarnost, da bi obstoječo napravo pri Moraru, v primeru izbire druge lokacije, preuredili v upepeljevalnik za sežiganje nevarnih in strupenih odpadkov, ki bi jih vozili iz drugih pokrajin dežele in celo iz drugih dežel.
»Odločili smo se zato za manjše zlo,« je pojasnil župan Tuni.
V razpravo so nato posegli predstavniki skoraj vseh občin. Velika ve-
čina je izrazila zadovoljstvo, da je bil sploh storjen korak naprej pri reševanju zelo aktualnega vprašanja, v smislu, da se razpravlja o konkretnem predlogu lokacije. Proti predlogu se je do zdaj javno in odločno izrekel le občinski svet v Marianu, ker bi prisotnost takega objekta še bolj prizadela območje Corone. Tako stališče je na ponedeljkovem srečanju naglasil tudi predstavnik te občine.
V razpravi je prišlo na dan tudi to, da še ni bil do potankosti razčlenjen predlog (oblikovala ga je pokrajinska uprava) da bi odpadke z območja celotne pokrajine vozili v San Giorgio di Nogaro. Predstavniki občin pa so bili soglasni v zavračanju možnosti, da bi pri Moraru uredili napravo za uniče-
vanje nevarnih in strupenih odpadkov.
Župan Občine Doberdob dr. Lavrenčič je naglasil nujnost ponovne razprave in obravnave vprašanja tudi ob upoštevanju naj novejših določil (objavljena so bila v Uradnem listu 25. januarja) glede lokacije objektov za predelavo odpadkov. Ob upoštevanju teh predpisov novega objekta na območju goriške industrijske cone, oziroma na mestu, kjer je obstoječi, po vsej verjetnosti ne bi mogli zgraditi.
Zaključke razprave bi lahko strnili v en sam stavek. Dokončno rešitev perečega vprašanja lahko najdejo le Občine v medsebojnem dogovarjanju in povezovanju (omenjena je bila možnost povezovanja v konzorcij). Samo tako bo mogoče izogniti se vsiljenim rešitvam z vrha. Udeležba na ponedeljkovem srečanju in pa dejstvo, da se je razprava razvila okrog točnega predloga lokacije, tako hotenje samo potrjujeta.
Znano je, da bi morala pokrajinska uprava do 15. t. m. izdelati nov predlog glede lokacije osrednjega upepe-ljevalnika, oziroma poslati dodatne pripombe glede že izročene dokumentacije. Za omenjeni rok so se dogovorili na sestanku med predsedniki štirih pokrajin in predsednikon deželnega sveta, pred enim mesecem v Vidmu. Ker gre za okvirni termin, bi utegnila odločitev Pokrajine kasniti za kakšen teden, kar bi spričo novih elementov (novi predpisi, predlog o tem, da se naprava zgradi pri Moraru) pravzaprav bilo nujno potrebno.
Blokada šolskih ocen
Podobno kot že prej avtonomni šolski sindikati in cobasi, tudi Sindikat slovenske šole tajništvo Gorica proglaša blokado ocenjevalnih sej do konca februarja na nižji in višjih srednjih šolah ter ocenjevanja na osnovnih šolah.
Sklep so sprejeli na zadnji seji odbora SSŠ. Utemeljili so ga takole: vlada odlaša izvajanje že sprejetih sporazumov in ne predvideva nobenih poviškov za leto 1988 ter tudi za novo pogodbo napoveduje ostre finančne restrikcije; šolnikom je treba priznati profesionalnost in ovrednotiti vlogo, ki jo ima šola v družbi, saj so sedaj šolniki zapostavljeni v primerjavi z drugimi državnimi uslužbenci (pismonoša prejme na primer letno 1.735.000 lir več kot profesor srednje šole in 3.500.000 lir več kot učitelj), zaradi tega je prav, da se intelektualnemu delu povrne ugled in pravo vrednotenje; delo vzgojitelja-šolnika (učna priprava, obšolska dejavnost, poprava nalog, seje, zborovanja itd.) ni ne valorizirano ne plačano.
Odbor SSŠ zaradi tega poziva vse šolnike, naj se na vsaki šoli organizirajo, da bo akcija uspešna in da bo tudi javnost osveščena o stanju šolstva. Odbor si pridržuje tudi možnost še nadaljnjih protestnih akcij.
SMReKK
vos invitat
AD TOGATAM FESTAM
Kulturni dom, nocoj od 21. ure dalje.
_______________kino_________________
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Roba da ricchi«. VERDI 18.00-22.00 »Hamburger hill (collina 937)«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Un desiderio osceno«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Salto nel buio«-COMUNALE 18.00-22.00 »Personal Service«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Tesna koža«. 22.00 »Star 80«.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
v Gorici, ob 9.30 Giuseppina i vdova Barbalonga iz bolnišnice od Boga na glavno pokopališče, iri Uršula Paulin iz splošne boi-v cerkev v Pevmi in na tamKaj ropališče, ob 13.15 Romano An-
Februarja se zima umika in dnevi se daljšajo. Ta je čas zvončkov in trobentic, je čas ko mačji rod zganja svoj karnaval. Ta je čas veselja, brezskrbnosti, norosti, pust je tu. Pustni čas, veselja čas. Razobešeni lepaki, ki vabijo na pustne veselice in otroške maškarade, trgovinske izložbe prepolne raznobarvnih oblek, klobukov in mask oznanjajo prihod kralja pusta. Po časopisih si sledijo članki, oglasi, fotografije o pustu. Zgleda, da bi vsi radi pozabili na tegobe življenja, na vojne, na nesreče, na potrese... Nekaj je tega veselja nedvomno pristnega, nekaj pa tudi prisiljenega. Vse nori in se veseli. Vedno bolj se zgublja in tone v pozabo prvotni tudi magični pomen pustnih mask in obredov. Opuščajo se prastari običaji in domače preprosto šemljenje in maskiranje. Vedno bolj vplivajo na ljudi tuje navade, trgovina z dragimi, bleščečiini pustnimi oblekami, razkošne prireditve... skratka, kunsumizem diktira tudi kralju Pustu in njegovim oboževalcem in tlačanom.
Na srečo pa ni še vse izgubljeno. Najdemo kraje, kjer se ljudje še držijo starih navad in se znajo še veseliti in zabavati na pristen način. Razumeli so kakšno kulturno bogastvo se skriva v podedovanih tradicijah in jih ljubosumno čuvajo. Pustni običaji, stare domače maske, karakteristični pustni liki so narodno blago, ki po svoje priča o izvirnosti, antičnosti in raznolikosti naše kulture. Dolžni smo ohraniti to bogastvo.
Prav te dni smo čitali kako se na Goriškem pripravljajo na pustovanja. Po vaseh našega Krasa je še najti sledove in pričevanja tega, kar je nekoč bilo resnično domače doživeto pustovanje, drugod pa je tega na žalost iz leta v leto manj, neizbežno.
Na Gabrskem se nekaj kuha in pripravlja; spet bo presenečenje. Na debelo nedeljo bomo navijali za prijatelje iz gabrskega kulturnega društva, ko bodo na pustnem sprevodu v Gorici prikazali sad svojega letošnjega skrivnostnega dela.
Zanimalo me je zvedeti, kako so se v Gabrjah zabavali nekdaj. Potrkal sem na gostoljubna vrata gospe Lojzke Pipanove - Boškin, matere Ladij a, prizadevnega odbornika domačega kulturnega društva. Svež spomin in njena živahna govorica sta mi pričarala zanimive podobe iz preteklih časov. Z Ladij em sva šla drugi dan tudi v prijazno hišo Devetakovih v Kantuo-nu, kjer smo se pogovarjali do pozne ure z gospodarjem Vincencijem in soprogo Kristino ter s hčerjo gospo Hortenzijo in njenim možem Angelom. Vsi so bili zelo prijazni in zgovorni. Kot v pogovoru z gospo Lojžko se je videlo, da vsi radi obujajo spomine na tiste redke vesele trenutke v* dolgem, trdem življenju razpetem, med delom, skrbmi za družino, polja, živali in raznimi žalostnimi dogodki. Prestali so vojni, begunstvo, bolezni, črno dobo snoparstva..., končno danes življenje le teče bolj mirno v tej vasici med Krasom in Vipavo.
Kar ljudje pomnijo je pustovanje bilo vedno pričakovan, vesel in občuten dogodek. Končno po mrzli zimi in dolgih, večkrat dolgočasnih večerih je vas zaživela. Ropotanje, veselo petje, glas harmonike, vriskanje, pisane šeme, ki tekajo od hiše do hiše oznanjajo čas veselja, smeha, mastnih šal.
Spomin na nekdanje pustovanje v Gabrjah
Žandar je pogledal vstran da ne bi videl našemljenega
pusta cesarja Franca Jožefa
Zadnji teden pred koncem pusta so se fantje zbirali, kovali načrte, pripravljali na pustovanje. Na pustni torek že v zgodnjih urah se je pisani sprevod pustnih šem podal po zmrzli cesti tja proti Mirnu do zaselka pri Grabcu. Tu se je začel obhod hiš. Ta zaselek je spadal pod Gabrje in Minici niso imeli pravice tod "pobirati". Danes ta skupina hiš leži onstran državne meje in ceste ni več. Pusti so zganjali norčije in peli na dvorišču, nato so se usuli v hišo. Gospodinja jim je postregla z vinom in slaščicami. Glas harmonike je zvabil vse na prosto. Pusti so povabili na ples in se zavrteli z gospodinjo in domačimi dekleti. Če bi le te odrekle ples, bi repa tisto leto ne obrodila. Kot zadnji je vstopil v hišo purš s košem. Gospodar je poklonil svoj dar v obliki jajc, Špeha, klobas, redkeje denarja. Obisk pustov, pogostitev in obdaritev je prinesla gotovo srečo družini.
Pusto vaici, sedaj že bolj korajžni, so se vrnili proti domači vasi in se ustavili v Pavletičev» gostilni na Krgišču za kratek počitek. Dokler ni še bilo železnice je v Pavletičev! domačiji bila znana furmanska gostilna; danes je tam sedež kulturnega društva Skala. Po okrepčilu so se pusti podali proti Čukišču, bbredli še tiste hiše in se vrnili po Kantuonu in Kozji ulici v vas. Obiskali so prav vse hiše, nato jih je pot nanesla po Klancu v Dolnje Gabrje, v Ušje do Rubij. Pusto vaici niso šli od hiše dokler ni bilo darila. V sprevodu je bil tudi razcapanec, ki je nosil star bokal obešen na žici. V bokalu je žarelo oglje in na to je dodajal suhega kravjaka, da je kadilo in grozno smrdelo. Če domači niso prispevali z običajnimi darili, jim je pustovalec s to napravo pokadil in zasmradil celo hišo. Nesrečneži so morali odpreti vsa okna in vrata ter ves dan prezračevati okuženo hišo. Pravijo, da je bil takle primer zelo redek. Seme so obiskale tudi župnišče in grad barona Bianchi-ja. Ta jih je lepo sprejel in se ob šalah in burkah nasmejal "za celo leto". Ukazal je gostilničarju pri mostu, da je pustarjem postregel z več dopjov vina. Tudi naslednji dan, ko so se Ga-brci in Sovodenjci srečali na mostu na pogrebu obeh pustov, je baron prisostvoval ceremonijam. Oba pogrebna sprevoda sta se ustavila točno sredi mosta "na meji".
Pisana je bila ta pogrebna druščina. Vsaka cunja je bila dobra za se m ska-
rat; čim bolj raztrgana, tem lepša je bila šema. "Ta glavni" se je preoblekel v duhovna in opravil žalosten obred. Zraven je stal žandar. Ni manjkal Franc Jožef, ki je žaloval ob Pustovi smrti in se jokal na ves glas. Zgodilo se je tudi, da je prav takrat prikorakal pravi žandar iz Mirna. Bil je na vsakdanjem službenem obhodu. Ob takem prizoru je raje vstran pogledal, da bi ga potem ne pekla žandarska vest.
Po ceremoniji so Pusta (lutko) zažgali in vrgli v Vipavo. V tistih časih za prehod čez most v Rubijah so še pobirali mostnino. Plačal je kmet ali trgovec, ki je čez peljal barelo (dvokolesni voziček), žival ali voz z volovsko ali konjsko vprego. Pešci niso plačevali. Mostnina je bila malenkostna (1 sold), simbolična pravzaprav, le še živ spomin na fevdalne čase. Tisti dan je Marija Štrangarca držala kar odprto zaporo in je zatisnila obe oči. Ni terjala plačila, čeprav je drlo čez most toliko beračev, pohabljencev, oslov, kamel in drugih pošastnih živali. Tako je bilo "pod Avstrijo".
Po prvi svetovni vojni so tudi Gabr-ci obnovili pustovanje. Fantje so se zbirali v gostilni pri Pipanu pod cerkvijo. Sprevod se je pričel pri Grabcu. V Gabrjah niso imeli posebnih in stalnih likov. Leto za letom se je vsak pustovalec našemil po svoje in vedno kaj novega prikazal. Pusti so hodili v parih, ker nekateri so se opravili v ženska oblačila. Stalen lik je bil purš. (nem. Bursche = fant, služabnik), ki je nosil koš in sprejemal darila. Bil je snažno oblečen, da je zgledal resna in bolj zanesljiva oseba. Zraven njega je hodil sodnik, tudi on bolj resne, dostojanstvene drže in elegantno oblečen. Kritiziral in sodil je ljudi in puste. Vedno je pazil, da bi se šale ne sprevrgle v škandale in miril bolj vročekrvne in okoromačene (okajene, opite) šeme. Sodnik je tudi nadziral purša, da bi ne iz koša kaj zmaknil zase. Tudi debeluh je spadal zraven. Ta je bil oblečen v široko delavsko obleko, tuto, dodobra nagačeno s slamo, da se je komaj premikal.
Še danes se Gabrci spominjajo na Tonija Tonževega, Vikiča, Polda Žorža in druge, vsi poštenjaki, delavni, vzorni vaščani pa tudi veliki šaljivci.
Od Grabca je sprevod krenil do Bri-čevih tja pod Čukišče, oglasili so se pri Benaševih, pri Tinkotu in po stari navadi obredli vse hiše tja do Rubij. Harmonikar je bil obvezno zraven in
nategoval svoj meh cel dan in še celo noč na plesu. Običajni godec je bil Nute Kuotarju iz Dola. Bil je kmetovalec in, ko sta vreme in luna bila ugodna, je odmanjkal, ker ni zanemarjal dela na polju, tudi v času pusta ne. Takrat so morali pustovalci po harmonikarja v Zdravščino, po Furlana Bona.
V	tem primeru, verjetno njemu na čast, se je obhod začel v Ušjah pri Boškinovih in se nadaljeval mimo Rubij do Gornjih Gabrij, torej v obratno smer. V Ušjah so jim nekoč ponudili samo liter vina. Pustovalci so negodovali. Dali so jim še vina ali svarili so jih naj se pazijo, ker je to bila šmarnica. Pusti so se režali, češ, kaj jim bo par litrov vinca za dvanajst fantov. Učinek se je takoj pokazal. Zdelani so se prigugali do gostilne pri mostu in takoj dali cvreti jajca, klobase in Špeh, da so si opomogli. Nevarna pijača je bila ta šmarnica.
Večkrat so pobirali tudi pri Cijani onstran mosta. Vedeli so, da Sovodenjci začnejo obhod na gornjem koncu vasi, zato so na hitro opravili in se takoj vrnili čez Vipavo na domači teritorij.
Okoli leta 1930 so si tudi Gabrci omislili pustni voz. Na škalir so pritrdili visoke stranice, ki so služile pri prevozu stelja in vse lepo prepredli z zelenimi borovimi vejami. Na zadnji konec so pripeli biroč z dvema velikima kolesoma. Take vozove so uporabljali tudi v italijanski vojski, pri nas pa so služili za prevažanje peska iz Soče.
V	to karavano so vpregli tudi po dva para volov. Na biroč so namestili star železen štedilnik. Poldo je bil za kurjača in je na ogenj nalagal drva in zelene borove veje. Gost dim se je dvigal visoko nad veselo druščino, ki je na vozu pila, pela in plesala. Dim in trušč sta že od daleč naznanjala prihod pustovalcev. Kurjač je od časa do časa na štedilniku pekel klobase in futral ostale šeme. Pobirali so tudi po sosednjih vaseh. Harmonika jim ni bila dovolj glasna, zato so tolkli po starih bokalih, železnih škatlah in po vsem, kar je dalo od sebe zven in ropot. Otroci so se veselo in brez strahu podili okrog šem; v Gabrjah niso poznali pepeljuharjev, ki bi jih strašili in odganjali.
Po celodnevnem trudapolnem potepanju in rajanju so se pusti končno spravili na večerjo v gostilno k Tomaževim. Ti so imeli gostilno na Krgišču med Pavletičevo domačijo in današnjo
orožniško kasarno. Ista družina je kasneje upravljala tudi znano gostilno pri Tinkotu. Po drugi svetovni vojni je Danilo Pavletič prevzel obrat in ga vodil še dolgo let. Od dvorca Pavleti-čeve rodbine in znanega zatočišča ljubiteljev dobre kuhinje in zlate kapljice je danes ostala za nas zgubljena, zgodovinska, mogočna stavba tam na cesti proti Dolu.
Vrnimo se k našim pustovalcem. Ti so najeli sobo za ples pri Pustovih, kjer je prijazna gospodinja skozi celo noč kuhala kavo onemoglim pustom. Na ples je bila povabljena cela vas in takrat so končno prišla na svoj račun tudi dekleta, ki so jim že kar preveč srbele pete. Neumorni harmonikar je neusmiljeno nategoval svoj inštrument. Kovač Nardo je vzel dva krigla (težka kozarca za pivo), v vsakega dal po eno žlico, se naslonil na zid in tolkel s komolci v steno, da so žlice poskakovale in žvenketale v spremljavo glasu harmonike. Nardo je tudi hodil s klobukom med žlahtno publiko, da je vsak plesalec kaj prispeval za muzikantovo plačo. Staro in mlado se je vrtelo in poskakovalo, da so pod podom trami pokali. Plesali so kolo, polko, valcer, poušt'r tane, metlo... Najbolj razigrana, vesela in domiselna je bila Tina Tuonkova iz Dola. Tudi njen mož Tonče je bil "grozno" veselega značaja.-
Gabrci se spominjajo, da so samo nekajkrat streljali in zažgali pustno lutko na Ogradi. Enkrat so ta obred opravili na starem gabrskem mostu. Kaznovali so Pusta, ki je umrl, ne da bi plačal vse velike dolgove in se oprostil vaščanom za vse storjeno zlo v preteklem letu. Vreden je bil, da so ga še po smrti ustrelili, zažgali in vrgli v Vipavo. Voda ga je še gorečega nesla daleč proč od užaljene vasi.
Še so živi v spominu starejših komični dogodki iz tistih časov. Zgodilo se je, da je neki pustovalec prišel pred svojo hišo; žena ga ni spoznala in ni hotela ničesar prispevati. Od jeze in ne da bi kaj rekel je začel s krampom razkopavati in ruvati kamnite plošče na lastnem dvorišču. Še domači pes se je zaletaval vanj.
"Menjavat pse" je tudi bila priljubljena šala. Ponoči so iz dvorišč odvedli pse na sosedova ali na drugi konec vasi in obratno. Vsa pasja skupnost, nenavajena novega doma, je potem norela in tulila v noč.
Oče Tonžev je proti večeru pripeljal domov vrhano barelo siršča. Pri hiši niso hoteli darovati pustom. Užaljene šeme so ponoči na tiho spravile na cesto barelo. Iz siršča so napravile vrh vodnjaka veliko kopo in prav na vrh nataknile voziček. Pomislite kako je možakar naslednje jutro debelo gledal.
Po drugi vojni so plesali na velikem seniku nad štalo v Tinkovi domačiji. Tam so imeli tudi razne kulturne prireditve. Časi so se spremenili. Otroci so začeli po svoje pusto vati in "pobirati". Danes dekleta sodelujejo kot enakopravni člani skupine veselih pustovalcev. Fantje niso več zaprti v ozek fantovski klan, tudi grobih šal ni več. Kako se odvija sodobno pustovanje v prijaznih Gabrjah pa bomo videli že na debeli soboti. Fantovska skupnost je odločila vnesti neke novosti, ki bodo vaščane prijetno presenetile in jih prav vse potegnile v vesel pustni vrtinec.
ZDENKO VOGRIČ
san p ^raV na te^ strani veliko napi-Qa> ?a 0 nekdanjih pustnih običajih v rJah, nimamo na razpolago slik, ki
bi nam prikazale takratno pustovanje. Škoda, zares škoda, a imeti v preteklosti fotografski aparat je bilo že pravo
razkošje. Pa smo poskrbeli drugače. V zadnjih letih so Gabrci večkrat s svojim vsako leto posebej pripravljenim
vozom šli naokrog po domači vasi, potem prišli v Gorico in marsikdaj šli še v Tržič ali še kam drugam. Na naših
slikah obujamo spomin na prejšnja pustovanja, vidimo pa tudi domačine kako pripravljajo pustni voz.
»Neznosna
lahkost
bivanja«
Slavnostni govor PA VLA FONDE na dnevu slovenske kulture v Kulturnem domu v Trstu
Dragi prijatelji!
Dovolite, da vam nanizam nekaj osebnih misli, ki zadevajo našo bit, ko smo tu zbrani ne le zato, da proslavljamo, ampak predvsem zato, da se sprašujemo in da skupno iščemo in skušamo razvozlati tisto, kar se novega med nami in okoli nas poraja.
Zapleteni procesi razvoja človeške družbe se neustavljivo gibljejo po silnicah, ki nam niso nikoli povsem znane, ki nas presenečajo in zahtevajo od nas, da se jim velikokrat s težavo in z zamudo prilagajamo.
V zadnjem tisočletju obstoja našega naroda so periodično si sledeči valovi vsakokrat znova preobrazili družbeno, politično, gospodarsko in kulturno strukturo Evrope. Vsiljuje se nam občutek, da se ti valovi, s katerimi družbe iščejo primernejše oblike bivanja, porajajo v■ vedno krajših časovnih premorih, da postaja ritem sprememb vse hitrejši in da vedno bolj presega evropske meje v širši svetovni okvir. To nam vzbuja seveda zaskrbljenost, a obenem tudi vzhičenost, saj nam odpira vedno nove poglede in nove možnosti.
Na svetovnem obzorju se kopičijo temni oblaki eksplozivnih demografskih, ekoloških in drugih zaskrbljujočih problemov, s katerimi se bo morala (kaže, da prav v kratkem času) spoprijeti v stiskah vsakokrat spodbujena človeška sla po življenju, ki se, izraža tudi v napredku znanosti, a še bolj v naporu po taki preobrazbi celotne družbe in kulture, ki omogoča soočanje, premoščanje in integriranje silnic, ki bi drugače lahko bile usodne.
Razburkani časi sedemdesetih let so pustili vti da doživlja danes Zahodna Evropa začasno zatišje, medtem ko Vzhodna Evropa, v kateri so bili takrat premiki potlačeni, danes, pa čeprav ne brez ovir, teži k spremembam. Najintenzivnejše je to kipenje v naši matični domovini in prav v Sloveniji je zavest in razprava o tem najbolj izostrena. Kultura je tam izredno pozorna in kritična do vsega družbenega dogajanja in si prevzema včasih tudi bolj ali manj politične naloge, v kolikor so pač nekatere politične vloge nezasedene. Nasprotno pa je tu pri nas, tik ob meji, navidezno zatišje, v katerem pa vendarle čutimo, da so vsaj v kali prisotne težnje po spremembah, po iskanju, po inteziv-nejšem življenjskem razvoju.
Eden izmed znakov tega je dejstvo, da se danes slovenski zamejci čutimo preveč utesnjeni v starih oblačilih iz povojnih desetletij.
Ob koncu vojne smo bili neizmerno navdušeni, ker smo preživeli in zmagali. Bili pa smo obenem izčrpani in ohromljeni, saj naše družbeno tkivo ni imelo zadostne gospodarske, intelektualne in kulturne osnove. V taki šibkosti in pod vplivom vetrov, ki so takrat pihali po svetovnem prizorišču, smo si nadeli tesne ideološke oklepe. Do večinskega naroda smo zavzeli vlogo obtoževalcev in potem trdovratno vztrajali pri zahtevah, da se nam povrne, kar nam je bilo vzeto ali uničeno. Večinski narod nam je to odškodnino dajal po kapljicah, tako da smo si morali v bistvu pomagati sami ali poiskati pomoč matične domovine.
Hujšo škodo kot sta mačehovsko kratenje osnovnih sredstev in pogojev za razvoj, pa nam je prizadejalo krčevito in arogantno vztrajanje vodilnih italijanskih krogov pri ohranjanju in vsiljevanju družbenih stereotipov o večvrednih Italijanih in manjvrednih Slovencih. Ta shema nas je tako prepojila in pogojevala, da smo velik del svojih energij usmerjali v dokazovanje, da nismo manjvredni. Tako so si iz leta v leto sledili osmi februarji, na katerih smo slavili Prešerna in tiste naše kulturne dosežke, ki so nam potrjevali, da smo se »uvrstili med kulturne narode«, »dvignili na evropsko višino« in podobno. To nam tudi razloži pretiran odmev, ki ga je vedno imelo pri nas vsako priznanje, ki je prihajalo od zunaj in veliko zagrenjenost, ko tega ni bilo. Zamejcem vrinjen občutek manjvrednosti je bil v sozvočju z vseslovenskim občutkom majhnosti in s težnjo sosednjih narodov, da naš obstoj ali zanikajo ali' zaničujejo. Vse to se je seveda prepletalo še z našim istovetenjem z vlogo žrtve, ki se stalno pritožuje, da ji nekaj vitalnega kratijo in da je ogroženo samo bistvo njene biti. Skupni
imenovalec vsega tega je potem bil: globoko v našo identiteto zakoreninjen občutek, da nam tako ali drugače nekaj važnega manjka.
Doživljali smo tako v preveliki meri kulturo kot področje, na katerem moramo doseči nekaj enkratnega in ob-čeveljavnega, kar bo nam in drugim dokazalo, da smo nekaj vredni. Torej kulturni dosežki, ki smo jih čutili bolj za v izložbo in za tekmovalno primerjavo z drugimi kot pa za vsakdanjo uporabo, za našo rast in razvoj.
Taka naša podoba pa danes ni več privlačna in zanimiva ne za nas same ne za druge. Toliko smo si opomogli v teh štiridesetih letih, da se lahko čutimo skupnost, ki ima svojo razvejano družbeno, gospodarsko in kulturno osnovo, ki je pokazala in še kaže trdno voljo do obstoja, ki je toliko z rasila, da se lahko znebi občutkov manjvrednosti in se tako suvereno in enakovredno sooča s sosedi.
V širši slovenski dimenziji pa tudi lahko mislimo, da se je zaključila faza, v kateri smo si skozi dve stoletji gradili prvine svoje istovetnosti in dokazovali sebi in drugim pravico do obstoja. To smo že dovolj utemeljili na vseh področjih, nenazadnje tudi na vojaškem z NOB.
Sedaj vemo, da smo! Ni nam več tega treba nikomur dokazovati. Odrasli smo in postali polnopravni državljani tega sveta in ni nam več potrebno, da zbiramo potrdila, da dokažemo svojo pravico do tega državljanstva. Če kdo od sosedov o tem dvomi ali se še vdaja konfuznim občutkom večvrednosti, je to pač le simptom njegove družbene nevroze, torej njegov problem, ob katerem ni več umestno, da se mi ustavljamo in zapravljamo svoje energije, da bi ga prepričevali. Energij nam ne gre več tratiti v dokazovanje, da »smo« in da »veljamo«, ampak v iskanje »kakšni smo«, v kakšno smer in po kakšnih zakonitostih se giblje razvoj nas samih in okolja, ki nas obkroža.
Čas je, da se na prizorišču življenja gibljemo bolj sproščeno in samozavestno. Ni nam v korist vloga mučencev, ki nadkriljujejo vse sosede s svojo svetlo in brezmadežno moralno veličino, kateri naj povsod postavljamo spomenike. Dolgov, ki jih imajo drugi do nas, seveda ne gre odpisati, a se tudi ne moremo izživljati le v terjatvah.
Zahoče se nam ustvarjanja! Gledati hočemo v bodočnost kot aktivni sous-tvrjalci naše in splošne boljše človeške prihodnosti.
Cim preidemo v tako dimenzijo, se nam prikaže kot povsem naravno, da srečamo vse tiste italijanske someščane, ki so dovolj odprti in ustvarjalni, da se na to pot podajajo. Naravno postane potem soočanje, sodelovanje in medsebojna obogatitev. Skupno se hočemo vključiti v srž dogajanja.
Skupno lahko potem tudi preobrazimo to naše staro in zatohlo mesto. Tako pojmovanje sožitja je za nas in za njih lahko vabljivo in vitalno. Vendar bi pa poudaril, da je nestvarno, če si sožitje predstavljamo idilično, kot nekak raj, kjer se skupno pasejo levi in gazele. Obe strani se namreč morata zavedati, da to ni preprosto, ker so pri vsakem tudi neodpravljive primi-tivnejše težnje, ki silijo ljudi in skupine, da bi druge nadvladali in si jih podrejali. Vendar imam vtis, da se italijanski someščani v to dimenzijo podajajo še nekako plaho in tiho, kot da bi se bali tistih krogov, ki razpolagajo s tolikšno oblastjo, da lahko grozeče manipulirajo s stereotipi in nadevajo mestu groteskno krinko kulturnega primitivizma, ki že desetletja duši žive sile tržaškega življa.
Morda ni neosnovana slutnja, da doživljamo danes relativno zatišni predvečer novih družbenih sprememb, ki lahko globoko preobrazijo našo bit in našo kulturo. Prej ali slej bomo postavljeni pred naslednji preskok na življenjskem stopnišču. Če bomo to pričakali z nemirno vzhičenostjo in z zadostno mero naivnosti ter neobremenjeni s preteklimi shemami, ne bomo prezrli in nas ne bo presenetilo, kar se na novo poraja.
Kulturo lahko pri tem pojmujemo širše, kot področje človeškega delovanja, ki teži k spoznavanju lastne biti, razširjanju zavesti o sebi in o zakonitostih, po katerih se posamezniki in skupnosti razvijajo in o ovirah, ki jih ta razvoj srečuje. Skratka, rekli bi lahko, da ima kultura vlogo »razmišljajočega aparata«. V tem smislu umetniki s svojimi izredno občutljivimi in globoko segajočimi tipalkami sondirajo tista vozlišča človeškega bivanja, ki so drugim sredstvom spoznavanja nedosegljiva in nam nakazujejo, kje so boleča trenja med človeškimi eksistencialnimi potrebami in drugimi življenjskimi silnicami. Svoj doprinos kulturi pa dajo tudi prizadevanja, ne samo humanističnih, ampak tudi v ožjem smislu znanstvenih ved, v kolikor si postavljajo vprašanje, v čem in kako njihovi izsledki lahko povečajo zavest skupnosti o lastnem bivanju v času in prostoru.
V bistvu menim, da je skupni imenovalec kulture iskanje neke vedno bolj ustrezne zavesti o podobi, doživljanju in vlogi posameznikov in družbe. Kultura izlušči in prikliče v družbeno zavest tista področja eksistence, ki so v določenem zgodovinskem trenutku zavrta, kjer se razvoj posameznikov in družbe ustavlja, kjer se ustvarjata neugodje in trpljenje.
Zapletenost in istočasna očarljivost tega iskanja je v tem, da vsak premik na razvojni poti vsega živega, vsaka posamezna sprememba povzroči v so-visnem sistemu življenja verižno reakcijo premikov. Ta pa nas postavi
pred povsem drugačno podobo celotne slike, ki zahteva ponovno opredeljevanje tudi že spoznanega. Iščemo resnico, a tako resnico, ki ni nikoli dokončna, ki je vedno le delen pogled na celotno resnico življenja, ki nam nikoli ne bo povsem dosegljiva, a se obenem ne moremo izogniti, da k njej ne bi težili.
Danes se otresamo že preživelih in utesnjujočih ideoloških shem bližnje preteklosti in lahko prosteje zadihamo in razvijamo svoje kulturno življenje.
Kultura pa ni le anticipiranje prihodnosti in odkrivanje novih področij našega bivanja, ampak tudi stalno posodabljanje naših gledanj na preteklost. Tako je ob današnjem zatonu velikih ideologij naloga kulture tudi ta, da izlušči iz preteklih velikih poskusov sintez tisto, kar je vredno in živo, da ne bomo, kot je skoraj vedno bilo v preteklosti, s starim odvrgli tudi tisto, kar nam je neobhodno potrebno za graditev novega, da ne postane zaton ideologij tudi usodni zaton vrednot. Novo navsezadnje na koncu preobrazbe v resnici ne ovrže vsega prejšnjega, saj pretežni del starega le uokviri v drugačen kontekst.
Umestno se mi zdi, da tu omenim še problem vrednotenja kulture, ki indirektno postane tudi vrednotenje naroda. Kot jemljemo za temeljno vrednoto vsečloveške kulture, da ima vsak posameznik, pa naj bo neuk berač ali bogat nobelovec, enako pravico do življenja in dostojanstva, tako ima vsak narod pravico do bivanja in njegova kultura svoje dostojanstvo in enkratno nezamenljivo vrednost, saj je specifičen izraz narodovega prizadevanja za bivanje in razvoj. Na tem nivoju nismo manj kot Nemci ali Italijani, kakor tudi nismo več kot Albanci ali Makedonci!
Če vzamemo kot neizbrisno, da sta pravica in dostojanstvo bivanja enaka za vse, lahko potem laže sprejmemo, da so na drugem nivoju različne kulture lahko za druge bolj ali manj zanimive, da lahko v večji ali majši meri dajo svoj doprinos k širši, vseč-loveški kulturi. Naša relativna majhnost nam je potem laže sprejémljiva, ker naša relativna pomembnost v svetovnem merilu nima več nobene zveze s pravico do bivanja in dostojanstva.
Seveda nam ni lahko v nas ustaliti razlikovanja teh dveh nivojev, ker nam odmevni večinski krogi, ki v svoji nevrozi tega razlikovanja ne zmorejo, stalno dajejo sporočila, v katerih je pravica do bivanja odvisna od pomembnosti. V kolikor bi mi sami podlegli tej optiki, bi nam potem postalo nujno iskanje kakega »posebnega poslanstva«, kake' sedanje ali vsaj pretekle »skrite veličine« slovenskega naroda. Vdinjali bi se fantazijam veličine in se tako odtujevali realnosti.
Naša skupnost se torej s časom spreminja, raste in kultura se trudi, da ta razvoj razume, razčleni in obenem nanj vpliva in da sproti posodablja skupno identiteto, zavest o sebi in drugih.
Tudi na praznikih slovenske kulture zadnjih let prihaja vedno bolj do izraza iskanje, potreba po novem in po preverjanju lastnih miselnih shem.
Eden izmed simptomov skupinske nevroze so slepe pege, tabu argumenti, o katerih se sporazumno v neki skupnosti ne razpravlja. To je zaskrbljujoče ne samo zaradi argumenta samega,-ampak zato, ker kaže na neke ovire in zastoj v prostem pretakanju misli, občutij in doživljanja bodisi znotraj skupine šame, kot navzven med skupino in drugimi kulturnimi območji.
Letos na primer tu skušamo načenjati eno izmed naših slepih peg, ki je naša dosedanja tradicionalna nesposobnost resničnega živega stika z italijansko manjšino v Jugoslaviji in s pri nas živečimi Istrani. Mimogrede bi omenil, da so morda našemu preteklemu odporu do takega soočanja botrovali bolj ali manj utemeljeni občutki zadrege in krivde, ker smo čutili, kot da je doslej najobširnejše doseženo ozemeljsko zedinjenje Slovencev v tesni zvezi s tragedijo istrskih Italijanov.
Druga težava, ki je paradoksno skupna nam in tržaškim Italijanom (kot tudi v določeni meri prejšnja), je v odnosu do tistih Tržačanov, ki se ne morejo povsem istovetiti niti kot Italijani niti kot Slovenci. Eni in drugi namreč zahtevamo od teh, da se togo opredelijo in jim s tem otežkočimo iskanje raznolikih prvin svoje istovetnosti. Njihova neopredeljenost nam vzbuja tesnobo, ker čutimo v tem nevarnost nekega »vindišarstva«, neke indirektne poti v asimilacijo.
Vprašanje pa je, ali ne postaja danes togo zapiranje vrat v to smer bolj ovira za tiste, ki bi se nam radi približali, kot pa pregrada za tiste, ki bi nas radi zapustili. Rešitev pa ni v .tem, da bi se obe tu živeči skupnosti prepirali zato, da si prilastijo te »mešance«, ampak v tem, da skupaj ustvarimo tako ozračje, da se bodo lahko tisti, ki danes morda še trdijo,1 da niso »nič«, lahko čutili raje »eno in drugo«.
Lahko bi postavili domnevo, da ta vmesna skupina velikokrat aktivno in odločno zavrača tako italijansko kot slovensko pripadnost, zato ker se v bistvu noče odpovedati prvinam obeh, in torej hoče, pa čeprav podzavestno, ohraniti v sebi obe. Omogočiti moramo potemtakem posameznikom in skupini prehod iz zavračanja opredelitve v spoznavanje in sprejemanje lastnih heterogenih komponent.
To je pa mogoče le v atmosferi, ki je tako odprta in dojemljiva za vse, da v njej lahko poganjajo vse mogoče drugačnosti in različnosti. Živa in dinamična kultura je namreč edina topla greda, ki tako brstenje omogoča in obvaruje pred mrzlo burjo nestrpnosti in pred vročim vetrom čustvene zaslepljenosti. Tako ozračje je pa potrebno tudi nam, da lahko razvijamo svojo istovetnost, ki je le različica v okviru slovenskega naroda, a jomora-mo obenem utrjevati. Le tako bomo v polni meri subjekt, ki vzpostavlja vezi z večinskim in matičnim narodom, pri tem stalno nekaj prejema in daje, a ima obenem do obeh, čeprav na različnih ravneh, definirane meje lastne identitete. Te meje so kot celična membrana polprepustne: ohranjajo mejo, torej identiteto, a prepuščajo snovi, ki so potrebne za lasten razvoj. Brez teh vezi bi se manjšina zaprla v dušljivo izolacijo.
Odprtost torej ni potreba, ki prihaja od zunaj, ki nam jo drugi vsiljujejo, ampak predvsem naša življenjska nujnost.
Včasih se res čutimo postavljeni pred izbiro med dušljivo zaprtostjo in utapljajočo odprtostjo. To navidez nerešljivo smrtno dilemo pa lahko preobrazimo v življenjsko razpetost med pozitivnima poloma, ki jih predstavljajo na eni strani utrjevanje lastne identitete in na drugi strani intenzivno vživljanje v druge in sočustvovanje z njimi. Pri tem je seveda tudi veliko tveganja, a .le to daje življenju svoj polni smisel, pa čeprav v »neznosni lahkosti bivanja«.
Prešernova proslava in slovenstvo
Najbrž bi zares kazalo odpreti razpravo, kaj pomenijo Prešernove proslave oziroma praznovanja praznika slovenske kulture. V to me silijo misli, ki so se z neverjetno težo vlegle v mojo zavest, potem ko sem v soboto sledil sporedu praznovanja v tržaškem Kulturnem domu, bral program nedeljskega nadaljevanja in se {na nedeljo) udeležil podeljevanja Prešernovih nagrad v Cankarjevem domu v Ljubljani. Kar naprej je vse do danes vame udarjala pomisel, da smo svoj nacionalni praznik devalvirali do meje, ki je na robu dopustnosti in upravičenosti.
Prav gotovo ni bila od muh gesta, ko je vodstvo OF slovenskega naroda pred več kot štiridesetimi leti oklicalo 8. februar za dan slovenske kulture, duha in ustvarjalnosti. Odlok je imel daljnosežno vizijo povezati slovenstvo v enoten utrip, čemur se vse do danes ni nihče uprl, noben slovenski človek, pa naj ga opredeljuje še tako vprašljiva ideologija ali svetovnonazorska naravnanost, tudi zaradi tega, ker nikjer ni diktata, da bi moral biti ta praznik uokvirjen v omeje-
valne sheme. Zgodovinske odločitve ne omenjam zato, da bi se z nostalgijo spominjal dobrih starih časov, do katerih je v moji vesti kritičen odnos, niti zato, da bi skušal z lopato pokopati vse »novosti«, ki jih ljudje iščejo, da bi dostojno proslavili Prešernov dan (sam sem za vsakršno novost, moraliziranje družbe in etično gledanje na svet). Omenjam jo zato, ker je prerasla v slovensko tradicijo in zavest. Samoumevno je, da je narodni praznik pač narodni, kar seveda ne vključuje nikakršne zaprtosti do sveta, narodov in ljudi, ki nas obkrožajo. In čeprav je na vabilih na tržaško proslavo pisalo, da smo »drugačni«, smo vendarle Slovenci. Ta »slovenskost« pa je bila v dvodnevnem sporedu močno zabrisana, ljudje se niso
znašli, ker spored ni rasel iz sveta, na katerega so intimno navezani. Tak spored bi lahko bil ob kakršnikoli drugačni priložnosti, še najbolj prav pa bi bilo, da bi se odvijal v drugačnem okolju, denimo v Rossettiju in Verdiju, kjer bi spregovorili someščanom drugega jezika in jih opozorili, da v nas ni nobenih zapor do kulture drugih in »drugačnih« ljudi.
Zdi se mi, da nas ni treba prepričevati, kako dobro je, da osredotočamo svojo pozornost na ves svet, ki nas obkroža, in še dlje. Ni nas treba prepričevati, da sta odprtost in demokracija vrednoti, saj to vemo in na lastni koži vsak dan občutimo, kako je, če sla ta dva pojma v krčih. Vendar pa je povsem jasno: ko skopljemo vsa tla narodnosti, ko na svet ne gledamo več skozi di-
menzijo ali kvaliteto našega bistva (slovenstva) sta tudi obe omenjeni vrednoti devalvirani. Nemara se bojimo, da bi s prevelikim poudarjanjem svojega intimnega jedra dajali vtis zaprtosti in nedinamičnosti. Skratka, sramežljivo, neambiciozno in nesuvereno gledamo na slovensko identiteto (če je v teh časih še sploh kaj imamo) in sosedstvo. Zato se mi zdi, da je bila letošnja proslava v Trstu prej ideologija odprtosti in sodelovanja, kot pa fizična in metafizična intimna p°' treba. Drugače povedano, nacionalni praznik kulture vidim kot eno izmed priložnosti za sa-mospraševanje o sebi, za kritično presojo dela in perspektive prihodnosti, ki naj nas bi vodila, to ja, v odprtost, vizijo in zakaj ne — utopijo o boljših časih. Pa tudi priložnost za množično participacijo. Če v Cankarjevem domu prav vsi (o najvišjih političnih predstavnikov, z bivšim predsednikom SFRJ na čelu, do kulturnikov) vstanejo ob Zdravljici, zakaj bi se tega sramovali tudi mi-Čeprav, pravijo, da smo drugačni Slovenci?
MARIJ ČUK
Literarni natečaj ZSKD za višješolce ob slovenskem kulturnem prazniku
Literarni natečaj ob dnevu kulture
Na natečaj, ki ga je razpisala Zveza slovenskih kulturnih društev ob Prešernovem dnevu in mu dodelila okvir z naslovom »Prešeren je mislil in delal v nasprotju z ustaljenimi normami. Je v letu 1988 to mogoče? Kaj meniš o kulturi drugačnosti?« se je odzvalo osemnajst dijakov iz štirih slovenskih višjih srednjih šol. Iz prispevkov prihaja na dan nekakčna tesnoba, ki jo mladi ljudje občutijo zaradi svoje narodnostne drugačnosti v našem mestu in ki jim je v breme. Pri večini je tudi močan občutek navezanosti na tradicijo kot vrednoto, ki se ji ne mislijo odreči. V njihovih razmišljanjih pride do izraza iskrenost in doživetost, problematika pa je obravnavana v širokem razponu tem in z raznolikostjo prijemov.
Po oprijemljivosti in poglobljenosti obravnave ter po plastični zgovornosti se odlikuje razmišljanje Neve Lupine, zaradi česar jo je komisija uvrstila na prvo mesto.
Na drugem mestu je Erik Švab, čigar prispevek vzbuja pozornost z izvirnim pristopom, duhovitostjo in dovolj visoko ubeseditveno ravnijo.
Široko obzorje je v svojem besedilu pokazala Barbara Zlobec, ki izkazuje tudi etično občutljivost s kultiviranim jezikovnim registrom. Njej gre tretja nagrada.
Člani komisije bi želeli opozoriti še na naslednje avtorje, ki so v svojih prispevkih bili zanimivi, osebni, stilno spretni in učinkoviti: Agata Kuhar, Erika Buzečan, Dunja Sancin, Giuliana Pavlica.
ČLANI OCENJEVALNE KOMISIJE: MARIJA CENDA, BAL3ARA GRUDEN, MARKO KRAVOS
Iti s tokom ali proti toku — to je vprašanje. Zelo veliko ali pa čisto majhno, banalno, kot ga pač vzameš. Večina si ga dandanes najbrž sploh ne postavlja resno, saj naš svet dušijo in tlačijo mnogo večji in resnejši problemi. In že nastopi beseda večina. Zveneča beseda, ki pomeni vse ali pa nič. Zaobjema skoraj vse ljudi, vsa drevesa ali skoraj vsa mesta, čeprav ta pravkar omenjeni »skoraj« izvzema skupino zase, skupino, ki je drugačna od ostalih teče torej proti toku, ki ga poganja večina.
Tir, po katerem teče človeštvo, ostaja vedno isti, čeprav od časa do časa neopazno zavozi na levo ali proti desni. Postaje ni, tudi sprevodnika ne, ki bi z rdečo tablico in z rezkim žvižgom piščalke dal znak za počitek. V vlaku človeštva se vozimo vsi, v skupinah sedimo vsak v svojem kupeju. Le včasih nam po tračnicah privozi nasproti drug vlak, dosti manjši, drugačen od prvega. V njem se vozijo vsi tisti, ki se z večino ne strinjajo. Peljejo se proti toku, odločno, samozavestno, s prepričanjem v srcu, da vedo, kaj delajo in kam jih bo privedla ta pot.
Naš svet bi bil dolgočasen in nezanimiv, če bi bili vsi vedno enakega mnenja, če bi se vsi enako oblačili, če ne bi bilo manjšine, ki noče kloniti in se upira silovitemu toku večinskega naroda. Na srečo
pa ni tako, saj bi drugače ne imeli lastne zgodovine, osebnih mnenj in svojevrstnega okusa.
»Večina je gonilna sila sveta, večina ustvarja zgodovino,« večino je treba spoštovati in občudovati prav tako kot posameznika, ki se krčevito upira njenemu vplivu in mišljenju. In vendar imamo v svetovni zgodovini dolgo in nepregledno vrsto mož, ki se od svojega prepričanja ni odcepila, nasprotno — vsak od njih je raje daroval lastno življenje, izgubil dom ali družino, a se ni vdal toku večine. Korenite spremembe v svetovni zgodovini so največkrat sad prav posameznika, ki ni klonil pod silovitim pritiskom in je šel svojo pot odločno naprej.
Mlad človek bi rad korenito spremenil svet, sam bi ga rad usmeril naprej, v bodočnost na boljše. Upi, nova spoznanja, ideje... vse to je delček vse te mogočne velikanke naše kulture. Drobec takega delčka sem tudi jaz, tudi jaz lahko nemoteno razmišljam o kulturni drugačnosti.
Ne vem, kaj mi bolje zveni v ušesu: samo kultura ali pa beseda drugačnost, pojem ki ga v današnji, posebno zamejski družbi vse pogosteje uporabljamo. Najprej bi skušala dobesedni pomen malce poglobiti.
Vsak človek ve, kaj je kultura nekega naroda, ve, da pod to besedo pojmujemo navade, gospodarstvo, razvoj, tradicijo in še marsikaj drugega. Torej v določenem smislu zelo splošna beseda, medtem ko ima »drugačnost« prizvok nečesa novega, svežega, nečesa, kar še morda nismo doživeli ali poznali. Vsi ostali ljudje so različni od nas samih, vsak narod je drugačen od našega, vsak ima drugačen pogled na svet, življenje, tudi drugače pojmuje besedne zveze, kot je v našem primeru »kultura drugačnosti«.
Rada bi se omejila predvsem na manjšinsko problematiko. Vsaka manjšina je nujno drugačna od tvoje, pa naj bo to kulturna, socialna, politična ali nenazadnje življenjska drugačnost. Vendar spada v kulturni razvoj vsakega posameznika predvsem to, da pozna in ve še za vse druge manjšinske skupnosti, ki jih je na svetu nešteto. Mislim, da se mora vsak v svoji samozavesti pripraviti na to, da živi v skupnosti, v moderni družbi, da je okoli njega še nešteto njemu enakih, pa vendar tako različnih. V teh pogojih postane »kultura drugačosti« kultura našega časa.
NEVA LUPINC
Druga nagrada na literarnem natečaju ZSKD
»Ustvarjal je, kot mu je srce velelo«
»Doktor! Kako je kaj z vašim pesni-kovanjem?«
»Bolj slabo mi gre, od vseh strani letijo name kritike, hočijo me ugonobiti, pravijo mi, da sim drugačen, pa posebno oni Kopitar me ne prenese, ne mene, ne mojih poezij, kar naprej se nad menoj huduje, da se ne deržim pravil, pravi, da se protivim ustaljenim normam...«
»Saj ni treba zaradi tega obupati, bo že bolje!«
»Jaz ne obupam, pišem, pišem, pa kaj, ko mi oni, ki pa tudi ni edini, stalno polena pod noge meče; saj jaz ne pišem proti pravilom, vsa slovnična ino stilistična pravila spoštujem, deržim se vseh regelc, čimbolj se rad potrudim, da bi svojim poezijam dal najboljšo obliko in vsebino, skušam dokazati, da ta naša kranjščina ni jezik podložnikov, ni jezik, v katerem se ne bi dalo izraziti tudi najvišjih sporočil lirične umetnosti, pa kaj, ko jih ne morem prepričati, da tega ne delam
Tretja nagrada na literarnem natečaju
Nestrpnost in nerazumevanje izvirata iz neinformiranosti
Že antični filozofi so spoznali, da je vsak človek svet zase. Vsakdo ima svoje slabe in dobre lastnosti, ideje in načrte, ki jih lahko posreduje družbi. Skoraj splošno pa je mnenje, da so »drugačni« posebno umetniki ali znanstveniki. Po mojem mnenju se nasprotno v vsakem izmed nas skriva nekaj, kar je vredno, da bi mu družba prisluhnila. Novosti in »drugačnosti« pa ne sprejme vedno navdušeno.
Morda bi kdo simplicistično mislil, da se je to dogajalo v preteklosti, ko je vsaka novotarija ali »drugačnost« predstavljala tudi konkreten problem ali grožnjo za centralno oblast. »Drugačnosti« pa jaz ne pojmujem tako ozko in mislim, da jo današnja družba še vedno zavrača, pa čeprav ne tako očitno. Odbija jo, posmehuje se ji, celo boji se je, in to na vseh področjih (seveda pa nočem tako negativno uokviriti celotne družbe). To se izraža v narodni nestrpnosti, ko jo tudi zamejski Slovenci še tako boleče občutimo, v občutku nerazumevanja do naših preizkušenih bratov, ki so umsko ali fizično prizadeti, na primer tudi do bolnikov AIDS, v posmehljivosti do vseh tistih, ki so se drznili odkrito upreti ustaljenim družbenim normam. Rada bi navedla vsaj dva primera, da dokažem to svojo trditev.
Pred nekaj leti so odprli tržaško umobolnico, da bi se bolniki integrirali v družbo. Po mojem mnenju je bilo to napačno, saj so bolniki prej imeli vsaj zagotovljen obed in posteljo ter so bili pod zdravniško kontrolo, sedaj pa marsikdo izmed njih tava po cestah brez cilja in razumevanja. Zdravniki in'uprava, ki so odločili, bi se bili morali zavedati, da družba še ni zrela, da bi sprejela tako reintegracijo.
Spomin na drugi dogodek je zame še bolj boleč. Natančno se spominjam, kako sem nekega dne po kosilu prižgala televizijo, kjer so v direktnem procesu predvajali tekme v atletiki. Na vrsti je bil ženski tek na sto metrov. Zmagovalko je sprejel aplavz in okoli nje se je kar trlo fotografov. Sledila je tekma handika-Piranih. Velik dosežek je že, da se lahko tudi oni udeležijo tekmovanj, saj se jih Prej niso mogli predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih struktur, pa tudi, da njihove tekme predvaja in komentira televizija. Videla sem, kako so se telesa zagnala v boj in vozičke je porivala nadčloveška moč. Ne, niso se borili za zmago, ampak zato, da bi sebi in ostalim dokazali, da zaslužijo dostojanstvo in razumevanje. Za njih pa ni bilo aplavza. Niti fotografov. Niti nagrajevanja. Prisrčno so si segli v roke. Zame je to bila najlepša tekma, boj proti tekmecu, ki je bil mnogo močnejši od njih samih: lastna bolezen in ravnodušnost ljudi.
Človek bo kmalu vstopil v 21. stoletje. Kljub mnogim dosežkom v vseh Panogah pa se sam ni veliko spremenil. Seveda je tudi veliko ljudi, ki »drugačnost« sprejema in mnogi so na svojo »drugačnost« ponosni. To se mi zdi pravilno, ®aJ je prav to vrednota, s katero lahko ostale obogatimo. Končno nismo roboti, da m morali ravnati po občih pravilih. Prepričana sem, da je edini vzrok vsake nestrpnosti ali nerazumevanja v neinformiranosti. Včasih pa to človek sam za-Vrača, kot nekateri Italijani v Trstu, ki kljub mnogim možnostim, po katerih bi nas lahko bolje spoznali, vztrajajo v šovinistični mržnji in zmotnih prepričanjih.
a ver)etn° se mi zdi, da bi nekdo v naši današnji, moderni družbi ne mogel najti Odgovorov na vprašanja, ki bi lahko premagala njegov nesmiselni odpor. To je »ri^Ura dru9ačnosti«: sprejemati moramo mnenje, kulturo in vse, kar nam ta lahv®atn°St<< nudi’ seveda z umerjeno kritičnostjo. S tem nas lahko »drugačnost« - samo obogati. Tudi handikapiran človek lahko obogati našo duševnost.
zato, da bi se protivil tistim njihovim normam, ampak iz čisto pristnega navdiha!«
Tako se je Prešeren potožil popotnemu študentu, ki ga je povprašal po pesniškem ustvarjanju. Pa saj si Prešeren ni mislil, da dela v nasprotju s kakršnimikoli normami, hotel je pač ustvarjati in ustvarjal je, kot mu je srce velelo, kot je čutil. Zato ne smemo misliti, da je bil Prešeren drugačen, to bi mu lahko očitali le, če bi hoteli soditi njegovo privatno življenje, ki pa tudi ni bilo tako strašno drugačno. Ker pa nas to ne zanima, moramo priznati, da Prešeren sam in z njim vsi tisti, ki so pravi umetniki, niso drugačni, so osebnosti, ki so znale dati umetnosti nek subjektiven pečat, zato sem trdno prepričan, da je v letu 1988 še kako možno biti drugačen, če to pomeni misliti in delati samostojno, brez nikakršne potuhnjenosti in odkrito. Biti drugačen pomeni lahko tudi ne biti
komu po volji, pomeni lahko tudi tolči z glavo ob zid, pomeni lahko tudi biti norec, ki pa se tudi v svoji norosti ni odpovedal lastnemu pojmovanju samega sebe in družbe, ki ga obdaja. Takoimenovani »drugačneži« so bili v preteklosti največji geniji človeštva, pa čeprav so jih sodobniki dolžili nespoštovanja osnovnih načel tedanje in tudi sedanje družbe. Kultura drugačnosti, kot smo jo imenovali, je odraz vsega dogajanja v svetu, je odraz tistega nereda, ki trenutno v svetu vlada, saj ne moremo niti mi sami, niti nihče drug reči, kaj je »normalno« in kaj »drugačno«. Obdaja nas namreč toliko različnih mišljenj, veroizpovedi, prepričanj, političnih, filozofskih in znanstvenih smeri, da niti sami ne vemo več, kako bi iz tega kaosa izluščili ustaljene norme; pa kljub temu tudi mi radi in pogosto s prstom kažemo na tiste, ki skušajo biti nekaj posebnega, nekaj drugačnega.
ERIK ŠVAB
»Slovenski doktor« in mladi glasbenik
V	slabo razsvetljenem kotu ob leseni mizi sedi možakar. Ob njegovi roki leži kozarec, kozarec, katerega dno se je večkrat radovedno prikazalo in sramežljivo zakrilo s temnordečim plaščem.
Človek razočaranih oči premišljuje: morda o Juliji, o izgubljeni mladosti ali pa o poganskem Črtomiru?
V	kotu vaškega bara sedi mladenič, roka nervozno piše ob kozarcu sadnega soka. Na notnem črtovju se med besedami in črkami razteza melodija, neharmonična, prežeta z asonancami-, navidezni nered in občutek improvizacije sta sad neverjetne simetrije...
Gledajo ga, presojajo ga... Vendar v njegove temne oči ne morejo zreti z viška. On je DRUGAČEN. Njegove misli se sprehajajo po nedosegljivih poteh. To je njegov skrivnostni čar.
Gotovo mu mora biti laže kot »slovenskemu doktorju«... To je želja tistih, ki ljubijo pestrost življenja, ki odvračajo enoličnost, ki ne težijo zgolj po materialnih dobrinah.
Če bo družba to dopustila, bodo DRUGAČNI še dalje povzdigovali človeka in dokazovali njegove neverjetne zmožnosti.
V	dvajsetem, tridesetem, štiridesetem stoletju...
ERIKA BUZEČAN
Kje so moje korenine?
Sprašujem se, ali me bolj priteguje italijanska ali slovenska kultura, italijanska ali slovenska družba.
Kaj pa, če me ne povezuje nič ne z enimi ne z drugimi?
Kaj pa, če... »Med borovjem temnim mlada breza rase, v lastnem svetu tuja stoji sama zase?«
(Jenko, XIII. Obraz)
Tujka med tujci? Slovenka med Slovenci? prevzame me tesnoben občutek ničvrednosti. Ali je mogoče biti državljanka tiste duhovne Slovenije, za katero ni potreben potni list, temveč le trdna samozavest? v tej deželi so vsi povezani eden z drugim, saj jih vendar druži skupni imenovalec — slovenstvo. Zato prosim vas, kjerkoli ste, kamorkoli greste, ne prezrite me, tudi jaz sem vaša rojakinja. Vrstniki obeh narodnosti, počakajte me!
Težko je opisati trenutke, ki se spreletavajo po mojem notranjem svetu. Po eni strani se čutim navezano na tukajšnji slovenski živelj, po drugi pa se me polašča dvom, da vanj ne spadam, ker sem drugačna od »tistih« ljudi, ki me vsak dan obdajajo. Zdi se mi, da sem kakor slon, ki zaide na Antarktiko, ali pa kakor severni medved, ko se znajde na ekvatorju. Žal se tako nikoli ne počutim na »pravem mestu«.
Ne morem pa reči, da sem stopro-centni »apolid«, saj me na slovensko mladino navezujejo šola, družba, prijatelji, veselica... Toda to ne zadošča moji naravi... čutim se razdvojeno, saj Križ, Opčine, Padriče, Slivno, Šempo-Iaj... niso konec koncev moja domovina, moja »družina«, UDINE, ROMA, FIRENZE, TORINO pa tudi ne. Rada zahajam v Kulturni dom, a ga ne smatram za eno izmed glavnih življenjskih utripalnic slovenske manjšine; ogledam si predstavo v Rossettiju, a namesto da bi sledila njenemu poteku, mi nekaj šepeta »...nella patria de' Rossetti no' se parla che 'talian...«
Kje so torej moje korenine? Ali so izumrle, še preden so pognale? Nisem morda pravilno in dovolj skrbno gojila »rožo« narodne samozavesti? Mislim..., tuhtam..., upam, da ne!!
Uspavam se morda z izgovorom, da je to do neke mere normalno za človeka, ki živi izven matične domovine, na stičišču dveh kultur — slovenske in italijanske...
GIULIANA PAVLICA
Izbira kulture drugačnosti - težka pot
Družb,
uzoa pa se mora vrednosti te »drugačnosti«, ki je naposled as, zavedati, saj bo le takrat lahko veljala za odprto in moderr
v vsakemu izmed odprto in moderno.
BARBARA ZLOBEC
Že v srednjem veku in še prej je družba obsojala vse tiste ljudi, ki niso spoštovali njenih norm. Take osebe je srednjeveška družba preganjala, ker je o njih mislila, da so nevarne za državo ali za Cerkev. Pravimo sicer, da je postala naša družba moderna in demokratična. V resnici pa lahko vidimo, da večina še danes ne sprejema oseb, ki so na katerikoli način izjemne, ljudi, ki se od večine razlikujejo.
Moram reči, da nisem še spoznala osebe, ki bi se ne bala povedati, kar misli, ki bi si ne upala obnašati se, se oblači# in živeti po svoje, tako kot ona čuti, ne da bi izzvala negativno reakcijo družbe, družine, ali prijateljev. Tudi današnja družba sloni na nekem sistemu, ki postavlja osebam določene modele, po katerih bi se morali vsi zgledovati. Komaj pa se kdo oddalji od takega modela, ga družba obsodi. Seveda ga ne obsodi ne na smrt ne na razna trpinčenja, temveč ga uniči v notranjosti, duševno in psihološko. Ne sprejme ga, ga zavrača in zato so take osebe vedno osamljene, brez prijateljev in večkrat tudi brez družine.
Človek, ki torej zavestno izbira neko kulturo drugačnosti, se podaja na težko pot, saj mora kljubovati odporu, ki ga družba kaže do vseh pojavov različnosti. V preteklosti je družba že večkrat zavrnila in odrinila take osebe. Žal moramo priznati, da še danes ni dosegla tolikšne zrelosti, da bi
podprla kulturo drugačnosti ter sprejela kot svoje enakovredne člane ali celo dragocene elemente tiste svoje člane, ki so različni od večine. Gre lahko za nestrpnost večinskega naroda do manjšinskega, bele rase do črne, za versko ali ideološko nestrpnost. Toda prilagajanje večini pomeni ponavadi odrekanje lastnim idejam, novostim, izvirnosti, odrekanje lastni identiteti.
Današnja družba ima odklonilen odnos celo do oseb, ki so fizično prizadete in so torej različne brez lastne odgovornosti. Takih oseb se skoraj vsi raje izogibajo ali pa jih ignorirajo in se tako prepričajo, da te osebe ne obstajajo. Ne zavedajo se, da imajo ti ljudje enake pravice kot vsi ostali, imajo srce, ki bije prav tako kot naše, in če bi se z njimi pogovarjali, bi tudi razumeli, da imajo veliko dobrih lastnosti, ki bi z našo pomočjo lahko prišle na dan.
Moderna družba je v primerjavi s srednjeveško naredila velik korak naprej, ne samo tehnološko, ampak tudi moralno. Človeštvo pa bo vendarle moralo še veliko pretrpeti in napredovati, preden bo naša bodočnost res brez vojn in sovraštva. Družba bo res zrela šele takrat, ko bomo zmožni sprejeti ljudi take, kot so v resnici, in jih ne bomo skušali prisiliti, da postanejo takšni, kot si jih mi želimo.
DUNJA SANCIN
Drevi slovesna otvoritev XV. ZOI v Calgaryju
Dva tedna olimpijskih bojev
Prvi vtis šokanten
CALGARY — In končno se drevi začne! Beli cirkus se bo razbohotil v polnosti svojega najbolj očarljivega izraza ter bo povlekel v svoj vrtinec tudi tiste, ki se za zimske športe bolj poredko ali občasno zanimajo. Vse je pripravljeno na drevišnjo otvoritveno manifestacijo, ki bo v slavnostni obliki odprla najbolj množične zimske olimpijske igre doslej, igre, ki bodo nasledile tiste nepozabne izpred štirih let v Sarajevu, ki se jih vsi radi spominjajo zaradi prisrčnosti, dobre organizacije in navdušenja športnikov in domačinov.
Italijanska in jugoslovanska vrsta si od teh iger dosti obeta. Glavno adut »plavega plazu« sta seveda Bo-lonjčan Alberto Tomba, ki pa ima celo vrsto nasprotnikov, in pa Michael Mair v smuku. Slednji se lahko povzpne prav do najvišje stopničke, če mu bodo drugi seveda dovolili... Pri Jugoslovanih pa računajo predvsem na Matejo Svet, ki je res v izredni formi, sicer pa se lahko pri moških tako Križaj kot Petrovič vseeno še zbudita.
Tekme na zimskih olimpijskih igrah so atipične in ni nujno, da zmaga favorit, saj je v teh edinih tekmah bistvene važnosti živčna napetost. Dovolj je, da pomislimo, kaj se je zgodilo pred štirimi leti v Sarajevu.
Čisto vsi so pričakovali Križaja na tekmi v slalomu. Res je bil tudi v izredni formi in prvo mesto bi mu takrat ne smelo uiti. Vsi vemo, kako se je nato stvar razvila. Križaj je vozil izredno slabo, napravil celo vrsto napak in se znašel na končnem sedmem mestu. Presenetljivo je zmagal Phil Mahre pred dvojčkom Stevom in Avstrijcem Steinerjem.
Na srečo je stanje za Jugoslavijo popravil Jure Franko, ki je v veleslalomu osvojil nenadejano drugo mesto za presenetljivim Maxom Julnom. V smuku pa je zmagal »nori« Bill Johnson, ki je takoj nato... izginil. Sicer pa je to že športna zgodovina, ki nas lahko nauči le to, da na takih tekmah favoritov ni...
Jutri bodo nastopili tudi smukači. Smučarji so si že ogledali progo in vsi so menili, da je zahtevna in da na njej lahko zmaga samo popoln smučar. Tudi nekdaj sloviti smukač Franc Klammer iz Avstrije meni, da je favorit Zurbriggen. Avstrijec Stock, ki je zmagal v smuku v Lake Placidu, je dejal, da sta si progi zelo podobni. Zavoji so tehnično zahtevni in skoraj ni mest za počitek. Po mnenju Švicarja Russija so za zmago samo trije kandidati: Zurbriggen, Miiller in Italijan Mair.
Na 70-metrski skakalnici se bodo jutri pomerili tudi za prve olimpijske kolajne teh 15. iger. Naslov brani skakalec NDR Jens Weissflog, sodeč po zadnjem treningu pa bodo odločale predvsem izkušnje, kajti vreme lahko napoved postavi na glavo. Na četrtkovem treningu so bili v posameznih serijah najdaljši Nykànen, Weissflog in Parma. Odlično je skakal tudi Ploc, od Jugoslovanov pa sta trenirala samo Primož Ulaga in Matjaž Zupan. Organizatorji so se z vodstvom tekmovanja že dogovorili, da bodo v primeru preveč spremenljivega vremena in če uradnega treninga zaradi tega ne bi mogli normalno izpeljati, pripravili še en uradni trening danes dopoldne.
SAŠA RUDOLF posebej za Primorski dnevnik
CALGARY - V nenehnem iskanju novosti izgubljajo zimske olimpijske igre svojo prvotno, ustaljeno podobo. Tradicionalno alpsko pokrajino, ki je postala v splošni zavesti sinonim belih športov, so zamenjali novi kraji, nove navade. Gorske vasice in ozke doline so se morale umakniti mestu. Nič nenavadnega, saj so izbire pogojene finančnim zmogljivostim, smučanje je postalo masovni šport, tako da so se celo v sam vrh svetovne elite prebili v mestih rojeni smučarji, od Alberta Tombe do Mateje Svet.
Pred štirimi leti so se v Sarajevu mno-i čudili, ko so namesto šilastih zvoni-ov in cerkvic sredi zasnenežene alpske pokrajine zagledali bleščeče bele minarete in džamije, pravoslavna svetišča in ikone. In vendar je tokrat v Calgaryju prvi vtis še bolj šokanten. Najpomembnejše mesto kanadske zvezne države Alberta, ki je 85-krat večja od naše Furla-nije-Julijske krajine, je le dolga in široka vas na robu neizmerne ameriške prerije. Izjemo predstavlja središče Down Town s stolpnicami iz stelka in železo-betona ter seveda s 191 m visokim stolpom, ki je tradicionalna neizbežna turistična točka. Ob jasnem vremenu se prerija s svojo monotono, ubijajočo ravnino širi nad sto in še več kilometrov daleč, od severa preko vzhoda, do juga. To je bila nekoč domovina bizonov, prerijskih psov, to je malih glodalcev, ki s psi niso niti zdaleka v sorodu, jastrebov in drugih ujed. Proti zahodu pa se dvigajo 'prvi obronki Skalnatega gorovja. Življenje je bilo v teh krajih od nekdaj trdo.
Še leta 1874 so zaliv rek Bow (lok) in Elbow (komolec) poznali le Indijanci rodu Črne noge, ki pa so svoje ozemlje hrabro branili pred vdori belokožcev. Pod vodstvom stotnika McLeoda je oddelek konjenice North-West Mounted Police zgradil leseno utrdbo, poveljnik, ki je bil po rodu Škot pa je kraj poimenoval z današnjim imenom. Calgary, ki v gališčini pomeni čista, tekoča voda, se imenuje namreč zaliv na škotskem otoku Muli. Osem let kasneje je mimo utrdbe pripeljala železnica Čanadian Pacific Railway in v Calgary so prispeli francoski raziskovalci, pustolovci, lovci na bizone, iskalci zlata in evropski priseljenci, ki so se polastili ogromnih površin, s katerih so s puškami in alkoholom pregnali Indijance. Povsem agrarno mesto je sredi sedanjega stoletja postalo petrolejsko središče, ko so v šestdetih letih izvrtali nad 1.500 vrelcev. Toda petrolejski boom je trajal le dobrih deset let, ko je cena soda surove nafte od 35 padla na 15 dolarjev. To je mesto, ki šteje 640 tisoč prebivalcev, močno občutilo. In vendar so vztrajali z olimpijsko kandidaturo, ki so jo prvič predložili ped 25 leti.
Zimske igre so pripravili skrbno, marljivo, prizadeto in povsem profesionalno. Storili so vse, kar je človeško možno, le vreme jim lahko nagaja. V deželi, kjer je bilo v četrtek zvečer 28 pod ničlo, včeraj opoldne pa skoraj 15 nad ničlo, se z vremenom ni šaliti. Ko zapiha s Skalnatega gorovja »chinook« se tali vse, tudi umetni sneg na Nakisti, kjer bo jutri moški smuk. Toda vreme se v nekaj urah lahko spet spremeni, zato carpe diem, uživajmo nad današnjo otvoritveno slovesnostjo.
Prve poskusne vožnje v Calgaryju
Vse po predvidevanjih
Na poskusnih vožnjah moškega smuka je šlo vse po predvidevanjih. V prvem smuku je gladko zmagal superfavorit Pirmin Zurbriggen, ki je za 73 stotink sekunde prehitel presenetljivega mladega Avstrijca Pfaffenbichlerja, tretji pa je bil njegov rojak Steiner. Sledijo še Girardelli, Mader, Belczyk, Miiller, Sbarde-lotto, Mahrer, Verneret, Kitt in Mair. V drugem spustu, ki pa je bil dosti krajši od prvega, je bil najhitrejši presenetljivi mladi Kanadčan Belczyk, ki je prehitel Mahrerja in Francoza Piccar-da. Tokrat je bil Mair dober, saj je osvojil četrto mesto. Zurbriggen je bil deveti, Sbardelotto pa enajsti.
		i			tako	danes	po TV	
Drevi se bo začel dolg »olimpijski televizijski maraton« iz Calgaryja. Urniki res ne bodo najbolj primerni, saj je razlika osmih ur še kako občutna, tako da bo vse premaknjeno v nočni čas.
TV LJUBLJANA (1. program): 20.50—22.45 otvoritvena slovesnost olimpijskih iger
TV KOPER: 21.00 otvoritvena slovesnost; 22.30 hokej: ČSSR - ZRN (prenos); 1.00 hokej: Norveška - ZSSR (posnetek)
ITALIJANSKA TV (2. program): 23.15 otvoritvena slovesnost
Namizni tenis: jutri v Zgoniku
Kvalifikacije za DP
Bajna pogodba za Johnsona
GENOVA — Kanadski sprinter Ben Johnson, svetovni rekorder v teku na 100 m, je včeraj sklenil bajno pogodbo z italijanskim podjetjem Diadora, od katere bo v petih letih dobil dva milijona in pol dolarjev (več kot tri milijarde lir).
Tudi Verza izključen
BERN — Disciplinska komisija UEFA je za eno kolo izključila tudi igralca Verone Vinicia Verza. Ista kazen je doletela Lowitza (Marseille), Vilka (Viutkovice), Broosa (Bruges), Kalitzakisa (Panathinai-kos) in Ignacia Joseja »Inakija« (Espanol).
Sliškovič lažje poškodovan
PESCARA — Jugoslovanski nogometaš Sliškovič, ki igra za Pescaro, se je lažje poškodoval, potem ko je izgubil nadzorstvo nad vozilom in se zaletel v varnostno ograjo. Imel pa je srečo, saj bo jutri skoraj gotovo igral.
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 5-10-2. Dobitnikov je bilo 703, prejeli pa bodo po 1.434.006 lir.
V 1. in 2. amaterski ligi bo jutri na vrsti 20. kolo, v 3. AL v skupini I 18. kolo, v skupinah L in M pa 17. kolo.
1.	AMATERSKA LIGA
Primorje - Lignano
Primorje se bo na domačem igrišču gotovo skušalo oddolžiti za delni spodrsljaj z nedeljske tekme, ko je proti zadnjeuvrščenemu Pro Fiumicel-lu le remiziralo. Vsekakor ne bo lahko, saj je Lignano dokaj solidna ekipa (trenutno ima 3 točke več od Primorja), poleg tega bodo Prosečani brez izključenega Walterja Husuja.
2.	AMATERSKA LIGA
S. Luigi Vivai Busà - Vesna
Za Vesno bo jutri težko: disciplinska komisija jo je namreč dodobra zdesetkala (izključeni so F. Candotti, S. Sedmak in F. Pichierri). Še sreča, da igra proti razmeroma skromnemu nasprotniku, tako da je vsaj točka dosegljiva.
Kras - CGS
Kras je po zadnjem porazu (v derbiju z Zarjo) spet v nevarnih vodah. Ekipa sicer ne igra slabo, vendar je prevečkrat v težavah zaradi odsotnosti tega ali onega igralca. Jutrišnji spored ji gotovo ni preveč naklonjen, saj je CGS med močnejšimi postavami, tako
Jutri bo v zgoniški telovadnici pomemben namiznoteniški dogodek. Vsa športna društva iz dežele se bodo pomerila na kvalifikacijah (posamezno) za državno prvenstvo. Kras Globtrade bo zastopalo 19 tekmovalcev iz mladinskih kategorij (mlajši, starejši pio-nirji/ke, juniorji/ke) in iz 3. kategorije. Kvalifikacije bodo v dveh delih, na podlagi rezultatov dveh preizkušenj bodo najboljši igralci uvrščeni na državno prvenstvo. Nakateri igralci mladinskih kategorij iz drugih društev so se že uvrstili na DP, in sicer na podlagi predhodnih petih državnih preizkušenj, ki so jih že opravili v raznih krajih Italije. Kras Globtrade je na njih sodeloval, a se noben njegov predstavnik ni uvrstil med osmerico najboljših, ki je zagotavljala kvalifikacijo. Jutrišnje tekmovanje jim daje možnost, da se uvrstijo med najboljše v Italiji. Tek-
da bi Krasu v tem kočljivem trenutku tudi točka prišla prav.
Opicina S. - Zarja
Zadnji uspeh je gotovo vlil novih moči Zarji (če jih seveda pustni čas ni spet pobral...), tako da z optimizmom lahko čaka na tekmo proti eni skromnejših postav (Opicina Supercaffè je na predpredzadnjem mestu lestvice). Z morebitno zmago bi Križmančičevo moštvo naredilo lep korak na poti rešitve.
3.	AMATERSKA LIGA
Breg - Hermada
Breg ima možnost, da nadaljuje svojo pozitivno serijo, ki ga je pripeljala prav pod vrh lestvice. Hermade vsekakor ne gre podcenjevati, saj sodi med kakovostnejše ekipe te skupine.
Gaja - San Marco
Od naših ekip bo najtežje prav za Gajo, ki se bo srečala s prvouvrščenim S. Marcom. Lahko pa rečemo, da presenečenje ni nemogoče, če bo Gaja igrala tako kot na zadnjih tekmah.
Primorec - Olimpia
Primorec je trenutno v dobri formi, kar je potrdil tudi na zadnjem nastopu, ko je kar v gosteh odpravil drugouvrščeni Roianese. Lahko torej pričakujemo vsaj točko, če ne celo obe.
me v Zgoniku se bodo pričele ob 9. uri za mladinske kategorije, ob 13. uri za tretjo kategorijo. (J. J.)
Rokomet: Kras Trimac pred težko preizkušnjo
Danes se bo v Trstu Kras Trimac (moška D liga) pomeril z Libertasom, ki se je izkazal za nevarnega nasprotnika. Naši so namreč proti Libertasu v prvem delu prvenstva doma remizirali, a po hudem boju, tako da se bodo drevi morali pošteno potruditi, da z zmago ohranijo prvo mesto na lestvici. Da bi se privadili na veliko igrišče, kot je v šoli Caprin, so med tednom odigrali prijateljsko tekmo v Sežani proti Partizanu, ki je zmagal s 36:31. To je bila lepa priložnost, da so preizkusili protinapad, ki bo nocoj poleg obrambe glavno orožje naših. (Pjotr)
Juventina - Arrigosport
Jutrišnja tekma (zaradi zasedenosti igrišča na Rojcah bo v Koprivnem) bo za Juventino izredne važnosti. S prepričljivo igro, še prej pa z osvojitvijo celotnega izkupička, bo morala pokazati, da je prebrodila trenutno krizo in lahko še upa na napredovanje. Arrigosport je veliko več obetal v prvem delu prvenstva, v zadnjih srečanjih pa je delno popustil.
Mariano - Sovodnje
Po vodeči Pro Farri bodo Sovodenj-ci igrali na tujem proti drugouvrščenemu Marianu, tako da je težko računati na pozitiven rezultat, saj so Furlani v polnem teku za napredovanju. Mladost - Romana
Doberdobska Mladost ima še precej možnosti, da poseže po 2. mestu. Da ji to uspe, mora zmagati v srečanju z Romano in računati tudi na spodrsljaje neposrednih tekmecev.
Nogomet, meddeželna liga: danes Pro Gorizia - Opitergina
Zaradi pustnega sprevoda, ki bo po goriških ulicah v nedeljo popoldne, je vodstvo nogometnega kluba Pro Gorizie sklenilo, da bodo srečanje z Opitergino odigrali danes ob 15. uri. Verjetno se bo goriškemu občinstvu tokrat prvič predstavil tudi jugoslovanski napadalec Stanislav Bašič.
DANES
SOBOTA, 13. FEBRUARJA 1988
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30	v Trstu, šola Suvich: Farco Meblo - Conegliano
MOŠKA C-l LIGA
21.00	V Čedadu: ASFJR - Val
MOŠKA C-2 LIGA
18.00	v Trstu, šola Caprin: DLFAC -Bor Cunja Avtoprevoz; 20.30 v Štandre-žu: Olympia - Itar Fontanafredda
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Pav Natisoma; 20.00 v Sovodnjah: Ago-rest - Celinia
MOŠKA D LIGA
18.00	v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor IMSA - Nuova Pallavolo TS;
20.30	na Opčinah: Sloga - Pallavolo TS;
20.30	v Povolettu: CRA - Soča Sobema
ŽENSKA D LIGA
17.00	v Majanu, Ul. Zorutti: Majanese -Breg Agrar; 17.30 v Casarsi, Drevored Rimembranza: Juniors - Kontovel Electronic Shop; 20.30 v Trstu, šola Morpurgo: Nuova Pallavolo TS - Sokol Indules
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
18.30	v Trstu, šola Campi Elisi: Killjoy - Bor Friulexport; 20.30 v Trstu, Monte Cengio: CUS TS - Sloga
1. MOŠKA DIVIZIJA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Inter 1904
UNDER 16 ŽENSKE
15.30	v Trstu, Ul. della Valle: Julia -Sloga Sklad Mitja Čuk
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
21.15 v Pesaru, Ul. Partigiani: Pesaro -Jadran
PROMOCIJSKA LIGA
20.30	v Trstu, Ul. Frescobaldi: Alabarda - Breg Adriatherm
DRŽAVNI KADETI
18.00	v Gradišču, Ul. San Michele: So-teco - Bor Adriaimpex
NARAŠČAJNIKI
15.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Sokol; 16.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Servolana - Bor Indules; 20.00 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Polet
DEČKI
16.30	v Gorici, telovadnica CONI: Arte Bittesini - Dom
PROPAGANDA
15.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Don Bosco
NOGOMET
UNDER 18
15.00	V Dolini: Breg - Opicina; 15.00 v Križu: Vesna - Fortitudo
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
17.00	v Trstu, šola Caprin: Libertas -Kras Trimac
JUTRI
NEDELJA, 14. FEBRUARJA 1988
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
11.00	v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Cividale
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Trstu, Ul. della Valle: Scogliet-to - Kontovel Electronic Shop DRŽAVNI KADETI
11.00	v Nabrežini: Jadran Farco - Fan-toni
KADETI
9.00	v Trstu, šola Morpurgo: Motonavale - Bor Indules
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Trstu, šola Caprin: Santos -Breg Adriatherm
DEČKI
9.30	v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi -Bor Indules; 12.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Servolana A - Kontovel Electronic Shop
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Proseku: Primorje - Lignano
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Trstu, pri Sv. Alojziju: Vivai Busà - Vesna; 15.00 v Repnu: Kras - CGS;
15.00	na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina Supercaffè - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Doberdobu: Mladost - Romana;
15.00	v Dolini: Breg - Hermada; 15.00 na Padričah: Gaja - San Marco Sesljan; 15.00 v Podgori: Juventina - Arrigosport; 15.00 v Marianu: Mariano - Sovodnje; 15.00 v Trebčah: Primorec - Olimpia
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Miljah: Muggesana - Primorje; 8.45 v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Sergio -Vesna; 10.30 v Žavljah: Zaule Rabuiese -Breg Best
NAJMLAJŠI
10.30	na Proseku, Ervatti: Primorje -Portuale; 12.15 v Dolini: Breg Best ,-Montebello
ODBOJKA UNDER 16 ŽENSKE
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport - Breg
NAMIZNI TENIS
KVALIFIKACIJE ZA DP
9.00	in 13.00 v Zgoniku: nastopa tudi Kras Globtrade
Nogomet: v glavnem težko kolo za naše ekipe
Košarka: drevi ob 21.15 v Pesaru v moški B-2 ligi
Za Jadran najdaljše gostovanje
Jadranovi košarkarji bodo danes v 20. kolu B-2 lige opravili letos najdaljše gostovanje. Gostilo jih bo namreč moštvo BP Biesse iz Pesara, ki so ga naši v prvem delu prvenstva zasluženo premagali s 86:78 in so tedaj odigrali eno boljših tekem dpslej.
Še bolj kot nasprotnika se jadranov-ci »bojijo« dolge in naporne vožnje z avtobusom. Zato bodo odpotovali precej zgodaj, tako da bi sredi poti imeli daljši postanek in se primerno odpočili.
Tudi za to srečanje so se naši košarkarji temeljito pripravili. Med tednom so odigrali kar dve trening tekmi (obe v Repnu) in v obeh srečanjih tudi zmagali. V prvem srečanju so premga-li hrvaškega republiškega ligaša, moštvo Poreča, v drugem pa še člana slovenske lige, ekipo Cometa iz Slovenskih Konjic. To pa je seveda spodbudno za drevišnjo tekmo proti solidnemu nasprotniku, kot je moštvo iz Pesara, ki je trenutno osmo na lestvici z 20 točkami' in še ni povsem izgubilo upanja, da bi se potegovalo za končnico prvenstva.
f im
Trenutek z nedeljskega srečanja Jadran - Stefanel Treviso
Vsi jadranovci so nared za drevišje srečanje. Poškodb ni in tako bo naša ekipa lahko nastopila s popolno postavo.
Tudi razpoloženje v moštvu po nedeljski lepi predstavi in prepričljivi
zmagi proti Stefanelu iz Tre viša je na višku. Ponoviti nedeljski nastop sicer ne bo lahko, jadranovci pa bodo poskusili.
Srečanje Pesaro - Jadran bo drevi ob 21.15.
Košarka: jutri v moški D ligi
Borovci zares nimajo sreče
Bor Radenska v tem prvenstvu zares nima sreče. V prejšnjem kolu je Vatovčevo moštvo igralo brez Davida Pregarca, ki je oblekel vojšako suknjo, že v sredo pa bo odpotoval na odslu-ževanje vojaškega roka še en standardni član ekipe, to je Andrej Pieri. Jutrišnje srečanje bo verjetno za odličnega Borovega košarkarja zadnje v tej sezoni, razen če bi Pierija zaradi zadostnega števila vojakov ali drugih razlogov ne zavrnili v La Spezii.
Če dodamo še, da Klobas ni treniral od nedelje zaradi poškodbe Ahilove tetive in da Bruna Kneippa zaradi družinskih razlogov ne bo na jutrišnji tekmi, je slika zares popolna.
In proti jutrišnjemu tekmecu Civi-daleju je imperativ le zmaga.
»Kljub vsem neugodnim okoliščinam in dejstvu, da je Cividale zelo močna ekipa, saj je trenutno na drugem mestu lestvice, moramo nujno zmagati. Vsako dorriače srečanje za nas je izredno pomembno in osvojitev
točk je za nas že nuja,« nam je dejal pred jutrišnjim srečanjem Borov trener Valter Vatovec.
Cividale je v zadnjih kolih kar štirikrat zaporedno zmagal..V prejšnjem kolu je doma odpravil moštvo Soteco iz Gradišča in trenutno z 22 točkami zaseda drugo mesto na lestvici.
Srečanje Bor Radenska - Cividale VN Caffè Longobardo bo jutri ob 11. uri v telovadnici šole Suvich.
MINIBASKET - TROFEJA JADRAN
SOKOL - TECNOLUCE 21:72 (14:36)
SOKOL: Tadej Širca, Pipan 2, Peric 11, Umek 2, Legiša, Klemen Širca 4, Masten 2, Šuligoj, Švara.
V svojem prvem srečanju turnirja v minibasketu za 2. trofejo Jadrana so se Sokolovi košarkarji Tržačanom upirali le v začetku tekme, nato pa so morali priznati premoč boljših gostov.
(Vidoni)
Odbojka: drevi doma v ženski B ligi
Farco Meblo ima priložnost za osvojitev novega para točk
V ženski odbojkarski B ligi bo drevi na sporedu tretje povratno, oziroma 14. kolo. Po nesrečnem, a spodbudnem nastopu v San Giorgiu di Nogaro bodo zastopnice Farca Mebla igrale pred domačimi gledalci s Coneglianom Venetom. Gostje so s 14 točkami na sredini lestvice, ki zagotavlja povsem mirno nadaljevanje boja za točke, saj so povsem brez možnosti za kakšen boljši končni uspeh kot tudi verjetnosti bojazni pred nazadovanjem.
Prvo srečanje v Congelianu Venetu se je kon-■ čalo s 3:1 v korist domačink, ne gre pa pozabiti, da je slovenska vrsta po »šoku« doma z ekipo Randi Sangiorgina preživljala globoko krizo, iz katere se je resila šele na gostovanju v Veroni. Ne glede na to pa Farco Meblo 14. novembra ni igral slabo, saj bi lahko osvojil tudi začetni niz in z vodstvom po prvem setu bi lahko bil tudi razplet drugačen. Po izenačenju z 1:1 so bile doma-cmke v ostalih dveh setih za odtenek boljše in točki sta tako ostali doma. Poleg poškodb je takrat delal največ preglavic odbojkaricam Farca Mebla sprejem servisa, ki je sedaj dokaj dober in
ni rečeno, da ne bodo drevi v tržaški telovadnici šole Suvich priča povsem drugačni igri varovank trenerja Dolinška.
Žal pa se tudi ta teden pri Farcu Meblu ni končal brez težav. Zaradi službenih obveznosti je Erika Garbini trenirala samo enkrat, Slavčevo še naprej pesti poškodba, Knezova pa je praktično z letošnjim prvenstvom že končala, ker bo morala še dolgo počivati. Še dobro, da so ostale igralke povsem nared in nekatere končno le prihajajo v formo.
Po presenetljivem sobotnem uspehu s CUS iz Padove prihaja Conegliano Veneto v Trst z zvrhano mero optimizma in odlično formo podajači-ce Furlanettove, ki zna skrbno izkoristiti vsako žogo in odlično zaposliti napad tako s prve kot tudi druge linije.
Današnje kolo
Farco Meblo - Conegliano Veneto; Capellari Verona - Mogliano Veneto; Gaierhof Trento -Volta Adamoli Mantova; Volpe Cornuda Rovigo - Torrione Ravena; Nervesa - Solvay Ferrara; CUS Padova - Randi Sangiorgina.
Košarka: promocijska liga na Tržaškem
Naši pred dokaj težko nalogo Kontovelci v gosteh proti Scogliettu
V	drugem povratnem kolu košarkarskega promocijskega prvenstva na Tržaškem bo openski Polet prost, tako Breg Adriatherm kot Konto-vel Electronic Shop pa bosta zaposlena v gosteh.
Brežani, ki so v prejšnjem kolu poskrbeli za lep podvig, s tem da so premagali Scoglietto, se bodo drevi pomerili z Alabardo Casa Amica, ki ima na lestvici isto število točk kot naši košarkarji. Veliko težja naloga pa čaka Kontovelce, ki bodo v gosteh igrali proti Scogliettu, ki ima kar osem točk več kot naši predstavniki. Kontovelci so že v zadnjem kolu nastopili s prenovljeno in pomlajeno ekipo. Izgubili so sicer proti zadnjeu-vrščenemu miljskemu Radiografu, že jutri pa bi lahko poskrbeli za presenečenje. Novi točki pa bi se naši ekipi še kako prilegli, saj so Kontovelci trenutno predzadnji na lestvici in jim zato grozi izpad v nižjo ligo.
Na Goriškem
V	soboto in nedeljo se je končal prvi del promocijskega prvenstva na Goriškem. Domovci so sklenili ta del na odličnem drugem mestu lestvi-
ce le za dve točki manj od vodilnega Corridoni-ja. Prvenstvo se bo nadaljevalo že prihodnji teden, ko bodo naši košarkarji doma igrali proti goriškemu Fortitudu.
Naši smučarji na Mladinskih igrah
A. Legiša (Gruden) zmagovalec na 5 km
Pred kratkim smo objavili izide naših naj-mlajših smučarjev na Mladinskih igrah, vendar pa bomo tokrat dopolnili informacijo še z rezultati tekmovanja v nordijskih disciplinah, kjer so se naši tudi zelo izkazali. Vsi so dijaki nabrežin-ske srednje šole Igo Gruden. Predvsem bi omenili Andreja Legišo, ki je v svoji kategoriji dosegel odlično prvo mesto. Tako Legiša kot tudi ostala dva uvrščena tekmovalca so se uvrstili v nadaljnjo fazo tekmovanja.
_ Izidi. Moški - 5 km: 1. A. Legiša, 6. D. Širca. Ženske - 4 km: 6. J. Umek.
Odbojka: drevi v moški C-l ligi
Valovci v Čedadu
Za Val iz Štandreža se je praktično končala serija izredno zahtevnih in težkih nastopov. Tako kot v prvem delu prvenstva imajo odbojkarji našega tretjeligaša vse možnosti, da pričnejo vrsto uspešnih nastopov kot v prvem delu prvenstva. V 3. kolu je Val pospravil prvi par točk v domačem nastopu z ASFJR iz Čedada po težkem m izenačenem boju, ki se je končal s 3:2. Po trinajstih odigranih tekmah Če-dajci res nimajo kaj več zahtevati od prvenstva, ker so praktično že z eno nogo v nižji C-2 ligi, saj so doslej zbrali le skromne 4 točke. Samo stopničko više je Cessalto, ki ima 8 točk, še više pa trojica z desetimi. Sobotni domači natop SSFJR je pokazal, da še-sterka iz Čedada doživlja krizo, ker je sicer povedla z 2:0 proti Ferruallumi-niu iz Trsta, v preostalih treh setih pa so bili povsem brez moči.
Valovci so se med tednom dokaj skrbno pripravili za drevišnje gostovanje pa čeprav so imeli nekaj težv. Ob Ze poškodovanem Alleschu sta sedaj
na vrsti Plesničar in Brajnik, ki sta se laže poškodovala, a za drevi bi morala biti nared. Val je v zadnjih treh nastopih izgubil: najprej v Trstu s Ferroal-luminiom, potem v Castelfrancu Venetu in pred tednom še v Štandrežu z Maniagom. Ne gre pozabiti, da sta zadnja dva nasprotnika pod samim vrhom lestvice in bržkone tudi objektivno boljša tekmeca, s katerima ni bilo mogoče računati na uspeh.
Nadaljevanje prvenstva pa bi moralo biti povsem drugačno, že s prihodnjo tekmo doma z Motto di Livenzo, ki ima trenutno kar'4 igralce poškodovane. Ostali nasprotniki, katere bo Val imel na drugi strani mreže, niso prav nič boljši, kvečjemu slabši.
Današnji spored
ASFJR Čedad - Val; CUS Trst -Rangers Latte Carnia; Motta di Liven-za - Mogliano Veneto; Ferroalluminio Trst - Cessalto; Volpato Castelfranco Veneto - Inter 1904 Trst; Volley Ball Maniago - Povoletto.
Odbojka: drevi naše še st er k e v deželnih ligah
V prvem povratnem kolu več kot 10 točk?
Presenečenja so še kako možna
V	deželnih moških in ženski C-2 in D ligi se drevi pričenja povratni del letošnjega maratonsko dolgega prvenstva. Če izvzamemo velikonočno prekinitev bo prvenstvo trajalo še skoraj tri mesece in možnosti presenečenj so še toliko bolj možne.
Po porazu v derbiju z Olympio sredi Gorice se bodo zastopniki Bora Cunje Avtoprevoza spoprijeli v mestnem derbiju s skromnim DLFAC, ki se otepa začelja na lestvici, saj ima le skromnih šest točk. Borovci so slavili v prvem obračunu s prepričljivim 3:0 in tudi drevi so nesporni favoriti. Po lepemuspehu v derbiju z Borom Cunjo Avtoprevozom se ponuja ekipi goriške Olympie lepa priložnost, da prične drugo serijo uspešnih nastopov z Ital Cucine iz Fontanafredee, ki spada med kandidate za selitev v nižjo, D ligo.
V	ženski C-2 ligi ima Sloga Koim-pex vse možnosti, da pospravi drugi
zaporedni par točk. Na dlani je, da Walter Bortolossi (Pav Natisoma) sredi Opčin ne more pripraviti presenečenja, pa čeprav je izbojeval prvi dve točki od šestih, kolikor jih ima, prav proti varovankam trenerja Peterlina. Veliko bolj zahtevna naloga čaka to pot Agorest, ki bo gostil solidno Celimo iz Maniaga. Kljub temu da glede igre Agorest precej niha, lahko poskrbi za prijetno presenečenje, a pod pogojem, da igra zavzeto od prvega pa do zadnjega sodnikovega žvižga.
Tako Sloga kot tudi Pallavolo Trst imata po 14 točk, a Tržačani so odigrali tekmo manj. Slogaši so v letošnjem prvenstvu napravili velik napredek in v nadaljevanju lahko zaigrajo še veliko bolj samozavestno in s tem uspešno. Razmerje moči je tudi dokaj jasno ob dejstvu, da so slogaši že enkrat premagali drevišnjega nasprotnika. Pred domačimi gledalci bo verjet-
no še lažje, saj se je prva tekma končala s 3:2. Po vsej verjetnosti bo Fae-dis e Savornano sredi Povoletta premočen nasprotnik za Sočo Sobema. Izenačen pa bo neposredni obračun med Našim praporom Imsa in Nuovo pallavolo iz Trsta, ki je igral v drugi polovici komaj končanega prvenstva precej slabše.
V prvem srečanju je imel Sokol In-dules precej težav, preden je spravil na kolena Nuovo pallavolo iz Trsta. Kljub temu d§ igrajo Nabrežinke v gosteh, so nesporne favoritinje za osvojitev desetega para točk. Odbojkarice Brega Agrar odhajajo v goste Majanu, ki ima 2 točki manj od naših predstavnic. Če ne bo pustna sobota »nagajala«, so gostje favoritinje, a ne gre pozabiti, da je Majanese slavil sredi Doline kar s 3:0. Za Kontovel Electronic Shop je malo možnosti, da bi sredi Casarse ugnal vodilni Juniors.
Pustni ponedeljek SPDT
Mladinski odsek SPDT prireja tudi °krat, kot že celo vrsto let, tradicionalni »Pustni ponedeljek SPDT«, ki bo na sporedu seveda v ponedeljek, 15. t.
°b 20. uri v Dijaškem domu v Tr-stu. Tudi tokrat zabave ne bo manjka-°' sal bo vse pripravljeno za ples za ‘^Mrejše in mlajše«, torej od najhitrej-b/ockov do najbolj romantičnih vlekov, tako da bodo zadovoljni Trav vsi. Seveda bo za pijačo in jeda-r Poskrbljeno, poleg tega bo na spo-nn sreč°l°v, tekmovanje v plesu in prajevanje najlepših mask.
B||žnje delovanje SPDT
QrSf»T prireja v četrtek, 25. t. m., v FrnH°r£ičevi dvorani v Trstu (Ul. sv.
FmZ* - *	1 uv U1V 11 SLU («DE sv.
Van lska 20/2- nad-) ob 20. uri predate*1* Viktoria. Koširja z Jesenic na in n°‘ >>slovenske gore v sliki, glasbi z P°ez,ji«. Predavanje b
UasabonÌmÌ diaP°zitivi
in primerno
SPDTC^k,onc^7!i poletni »dolgi pohod * b° tokrat od 20. do 27. avgusta
Naslovnica Planinskega vestnika štev. 2
in sicer v piemontske Alpe v skupino Monviso. Vse informacije pri odbornikih SPDT, sicer pa, čeprav smo šele februarja, je treba misliti na avgustovski dopust.
* * *
Tradicionalni priljubljeni pohod na Stol, katerega se redno udeležuje tudi
mnogo zamejcev, bo na sporedu prihodnji konec tedna, in sicer 19., 20. in 21. t. m.
Februarska številka Planinskega vestnika
Skoraj polovica druge letošnje številke Planinskega vestnika je posvečena nedavnemu izrednemu uspehu jugoslovanskega alpinizma: osvojitvi pozimi 8.167 m visokega Daulagirija. Kot znano, sta 4. decembra lani Iztok Tomazin in Marjan Kregar osvojila ta mogočni osemtisočak, ki je že trikrat odbil Jugoslovane, medtem ko sta se Stane Belak - Šrauf in Pavle Kozjek ustavila 150 metrov nižje. Daljši sestavek je napisal prav vodja miniod-prave Srauf, iz tega pa je razvidno, da je bil uspeh naravnost epičen. Zanimiv pe pogovor s Tomom Česnom, ki sta ga napisala Franci Savenc in Matej Sure z naslovom »Tudi "desetka" ni več daleč«. Tudi vsi ostali članki so zelo zanimivi, tako da lahko mirno trdimo, da je Planinski vestnik vse
boljši, zanimivejši in popolnejši.
* * *
Tudi druga številka italijanskega planinsko-alpinističnega mesečnika Alp je izredno zanimiva. Vodilni čla-
nek je verjetno napisal tržaški alpinist Sergio Serra, imenuje pa se Tracce (sledi). V tem, s pomočjo krasnih barvnih slik, prikazuje svojo samotno pot po Pirenejih od oceana do oceana.
OPČINE
sport
Narodna ulica 160 tel. 213193
SEZONSKA RAZPRODAJA
Obv. občini
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-* din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	Član italijanske
in tiska ^	Trst	Tli2It zveze časopisnih
r	1	založnikov FIEG
13. februarja 1988
Marca bodo dvignili Brigitto Montanari
Ob veliki zadregi rimskega obrambnega ministrstva
Nova pretresljiva pričevanja o pokolu italijanskih vojakov
ZAGREB — Začela se je končna iaza priprav za sanacijo nevarnega tovora strupenega viniiklorida na potopljeni italijanski ladji Brigitte Montanari blizu Murterja. Ključni del operacije bo trajal 19 dni. Iz globine 80 metrov bodo dvignili razbitine ladje na globino približno 2 metrov in z nadzorovanim izlitjem odstranili kemikalijo iz rezervoarja ladje. Varnostno in ekološko zelo zapleteno akcijo bo lahko spremljalo določeno število zainteresiranih strokovnjakov in novinarjev.
Ladja je potonila konec leta 1984 in v njej je ostalo 1383 ton viniiklorida in 40 do 45 ton nafte.
Pravkar sprejeti načrt so izbrali strokovnjaki INA petrokemijska industrija iz Omišlja v sodelovanju s splitskim Jugovinilom, Bro-dospasom in zagrebškim Inštitutom Rudjer Boškovič. Akcija naj bi se začela sredi marca, kar je odvisno od vremenskih razmer. Prek agencije za zaščito okolja (UNRP) so jugoslovanski strokovnjaki tudi zaprosili za mnenje uglednih svetovnih strokovnjakov in za pomoč pri preverjanju končnega postopka. Strokovnjaki UNEP se bodo verjetno udeležili tudi izvedbe te zelo drage operacije. (dd)
RIM — Ministrstvo za obrambo je včeraj uradno sporočilo, da posebna strokovna komisija raziskuje že skoraj pet mesecev dogodke v vojaškem taborišču v Deblinu, kjer naj bi nacisti pobili več tisoč italijanskih vojakov. Sporočilo ministrstva potrjuje tudi, da so italijanske oblasti že navezale vse potrebne stike s poljsko vlado, tako da se dokočno osvetli to tragično poglavje, o katerem je pred kratkim na dolgo in na široko pisal varšavski tednik Stolica. Sporočilo italijanskega obrambnega ministrstva prihaja z veliko zamudo in kaže na precejšnjo zadrego vojaških oblasti, ki jih je pisanje poljskega časopisa očitno močno presenetilo. Obrambni minister Zanone je vsekakor dodal, da je že stopil v stik z vrhovnim vojaškim sodiščem in se obvezal, da bo obrambno ministrstvo v najkrajšem času posredovalo sodstvu vse razpoložljive podatke in informacije o pokolu oziroma o pokolih v Deblinu.
Iz Trenta se je medtem izvedelo, da razpolaga tamkajšnji mestni muzej z vrsto zanimivih dokumentov o življenju v vojaškem taborišču, ki ga je nemška vojska odprla novembra 1943. Arhiv te muzejske ustanove hrani med dru-
gim pismena pričevanja skupine tedanjih italijanskih oficirjev, ki pravijo, da so pri nasilnih akcijah proti vojakom sodelovali tudi nekateri častniki tedanje italijanske kraljeve vojske. Pričevanja, ki jih je zbral Beniamino Andreatta, ded demokristjanskega politika Nina, podčrtujejo točne odgovornosti nekaterih oficirjev pri pretepanju vojakov, dobršen del katerih se ni nikoli več vrnil domov. Andreatta je mnenja, da je v Deblinu izgubilo življenje približno šest tisoč Italijanov. Pokoli naj bi trajali vse do februarja leta 1944, ko je sovjetska vojska po zelo ostrih bojih strla nacistični odpor in zasedla dobršen del severovzhodne Poljske.
Bogato dokumentirano spomenico je Beniano Andreatta leta 1945 poslal tedanjemu ministrskemu predsedniku De Gasperiju, ki se je obvezal, da se bo o zadevi osebno pozanimal. Vsa afera je nato romala v pozabo. Pred enim letom je tridentinski muzej poslal vso dokumentacijo rimskim vojaškim sodnikom in komisiji, ki se je ukvarjala s pokolom italijanskih vojakov pri Lvovu. Poziv, da se pokol v Deblinu enkrat za vselej osvetli in razčisti pa je tudi tokrat, žal, naletel na gluha ušesa.
Tako so menda Iranci dobili ameriške rakete iz rok afganistanskih upornikov
ISLAMABAD — Skoraj pred letom dni je precej razburjenja vzbudila vest, da je 24 raket vrste stinger, ki so jih Američani dobavili afganistanskim mudžahedinom, končalo v rokah Irancev in kmalu so borci ajatulaha Homeinija te protiletalske rakete uporabili tudi v bojih v Perzijskem zalivu.
Takrat se je tudi govorilo, da so Iranci te tehnično zelo popolne rakete kupili od afganistanskih upornikov, simpatizerjev režima imama Homeinija.
Kot pa sedaj poroča agencija Adnkronos, je šlo za precej zapleteno zadevo, ki se je vlekla nato še nekaj mesecev in končala tako, da so rakete ostale na iranski strani, kljub večkratnim poskusom afganistanskih mudžahedinov, da bi od svojih iranskih verskih somišljenikov orožje dobili nazaj.
Po pripovedovanju dveh gverilskih poveljnikov, ki sta neposredno sodelovala v tej zadevi, so ponoči 17. marca lani v bližini iranske meje njuno enoto napadli oddelki afganistanskega režima. Pri tem so se morali mudžahedini umakniti in tako naj bi nevede prekoračili mejo z Iranom. V temi so se spopadli še z Iranci, vendar so se kmalu zavedli, da se ne bojujejo z režimskimi afganistanskimi silami. Spopad je bil ustavljen, Iranci pa naj bi odvedli v ujetniš-
tvo 22 mudžahedinov in zaplenili med ostalim orožjem tudi 24 raket vrste stinger.
Po 15 dneh zasliševanj naj bi afganistanske upornike izpustili, zadržali pa naj bi vse rakete. Kasneje, čez dober mesec dni, naj bi Iranci telefonsko navezali stike z mudžahedini in jim predlagali, da pridejo iskat stingerje. Sestali naj bi se v obmejnem mestu Beirjand, toda takrat naj bi iranski predstavniki izjavili, da raket ne morejo vrniti, ker so o celotni zadevi že seznanjeni v Sovjetski zvezi in bi zato imela vrnitev raket za Iran negativne posledice.
Iranci naj bi nato v začetku avgusta predlagali novo srečanje, ki pa tudi ni prineslo nobenega rezultata. Iranski predstavniki naj bi namreč zahtevali, da se pogovorov udeleži tudi vodja mudžahedinov Junus Kaleš in da so le njemu pripravljeni vrniti zaplenjeno orožje. Poleg tega pa naj bi od mudžahedinov tudi zahtevali, da Irance naučijo ravnanja s sodobnim ameriškim raketnim orožjem. Ponovili naj bi tudi izjavo, da raket ne morejo vrniti, ker sta medtem sovjetski in iranski zunanji minister že prediskutirala celotno zadevo in predstavnikom mudžahedinov tako ni preostalo drugega, kot da se brez raket in brez odškodnine vrnejo na afganistanska tla.
V Palermu velike težave zaradi pomanjkanja vode
PALERMO — Letošnja zima se nekam res čudno vede. Mnogi vremenoslovci namreč že nekaj desetletij ne pomnijo tako vlažnega vremena in tako obilnih padavin. Na Sicilijo pa oblaki že nekaj mesecev neradi zahajajo. Lepi sončni dnevi, ki že oznanjajo prihajajočo pomlad, že dalj časa ogrožajo palermske vodne rezerve. Včeraj je palermski župan Leoluca Orlando z brzojavko poprosil predsednika občinskega vodovoda Salvatoreja Guadagna, naj v čimkrajšem času pripravi ustrezen načrt za bolj racionalizirano uporabo vode v palermski občini.
Trenutno še ni občutiti pomanjkanja vode, toda če se bo tako suho vreme še nadaljevalo, bodo nekateri predeli glavnega mesta Sicilije ostali popolnoma brez življenjsko prepotrebne tekočine. Palermski župan je med drugim poudaril, da je ta načrt zelo važen, saj naj bi o tem poročali tudi na prihodnjem sestanku z ministrskim predsednikom. Orlando je poslal v vednost telegram tudi bivšemu ministrskemu predsedniku Giovanniju Gorii, palermskemu prefektu Angelu Finocchiaru, deželnemu predsedniku Rimi Nicolosiu in predsedniku pokrajine Mimmu di Benedettu.
Že v prejšnjih dneh so o skorajšnjem pomanjkanju vode razpravljali v občinskih svetih Palerma in Partinica, povsod pa so soglašali, da je nujno predčasno ukrepati, saj bi zaradi vode sicer lahko prišlo do velikih sporov med bližnjimi mesti.
Kmalu bo zapel San Remo
Gabriella Cariucci, Aldo Biscardi in Sandro Paternostro so se včeraj potrudili, da bi novinarjem predstavili festival italijanske popevke v San Remu (Telefoto APj
Video pornografija in Ilona v živo Tako Italijani pojmujejo perverzijo
RIM — Pornografija je čila in se čvrsto drži povprečnega Italijana. Trditev izhaja iz poglobljene analize zavoda ISPES, ki navaja podatke o tržišču najrazličnejših pornografskih artiklov. Dobro gredo v prodajo pornografske revije in stripi (zanje je Italija lani odštela 180 milijard lir), sorazmerno manj dobičkonosne so kinodvorane, v katerih predvajajo »porniče« in porno-shopi (prodali so za 150 milijard lir vstopnic in prav toliko milijard so Italijani namenili nakupu »razburljivih« artiklov). 120 milijard se je zlilo v blagajne video prodajaln, 4 milijarde pa so Italijani odšteli, da so si privoščili ogled pornografskega Spektakla v živo.
Izvedenci zavoda ISPES so vse te podatke primerno razčlenili in ugotovili, da padata zanimanje za tisk in filme, raste pa število oboževalcev pornografije v živo. Ilona Staller, se-
stri Moana in Baby Pozzi, Hoola Hoop (po domače Francesca Barillaro) in Petra Scharbache pomenijo nekaterim toliko kot gledališke zvezde. Sledijo njihovim turnejam in vestno kupujejo vse video trakove, na katerih so posnete pornografske vragolije peščice skopo oblečenih žensk.
Največ prometa so vsekakor zabeležile video kasete »filmov«, ki se ne morejo ponašati niti s slavnimi zadnjicami. Izbruhnil je pravi boom »domačih« filmov, kjer so vsi interpreti sila podobni najbolj nedolžnim sosedom, in so zato, vsaj psihološko, manj nevarni.
Razširjenost video kaset si lahko razlagamo s strahom pred aidsom, predvsem pa s sorazmerno nizko vsoto, ki jo moramo odšteti za najem filma, ki ga bomo tako in tako gledali samo enkrat, saj ni Casablanca.
Reklama filma Hardbodies II
Odkrili posmrtne ostanke patrona zaljubljencev
MADRID — Prav pred jutrišnjem praznovanjem zavetnika zaljubljencev svetega Valentina naj bi v cerkvi San Anton v Madridu ponovno našli posmrtne ostanke svetnika in mučenca Valentina.
Kot je povedal župnik madridske cerkve Francisco Villar, so našli skoraj popolno okostje svetnika v neki krsti z napisom »corpus s. Va-lentinis mr.« (telo mučenca svetega Valentina). Svetnikove ostanke naj bi našli skupaj s posodo, v kateri naj bi bila tudi svetnikova kri. Za posmrtnimi ostanki sv. Valentina se je izgubila vsaka sled med špansko državljansko vojno. Po drugi strani pa je tudi zelo zanimivo, da je včeraj v Španiji izšla podrobna razprava španskega psihiatra Fabriana Ji-meneza Cuberà, ki piše, da prav v dneh, ko se slavi dan zaljubljencev, pride do največjih nasprotij in prerekanj med izvoljenci.
Sudanska vojska zasegla tovornjake s hrano za lačne Oster protest londonske vlade ob nezaslišanem dejanju
NAIROBI — Afera s tovornjaki britanske organizacije za pomoč beguncem in lačnim na jugu Sudana, ki so jih zasegli sudanski vojaki, dobiva širše in vedno bolj neprijetne razsežnosti. Britanska vlada je protestirala pri vladi v Kartumu, kjer so najprej rekli, da jim o tem ni nič znano, nato je obrambno ministrstvo posredno priznalo, da tovornjake uporabljajo v vojaške namene, nazadnje pa so še to zanikali.
Sedaj prihajajo iz južnosudanske prestolnice Džube poročila, da je sudanska vojska zasegla več kot polovico od 20 tovornjakov, kolikor jih prevaža pomoč v hrani za lačne v okolici tega mesta, kjer jih je v begunskih taboriščih skoraj sto tisoč. Tovornjake je dala na razpolago britanska organizacija Oxfam, največja organizacija za pomoč lačnim na jugu Sudana. Od prevoza hrane s temi tovornjaki je odvisno preživetje ljudi v teh krajih, ki jih lakota ogroža že nekaj mesecev zaradi suše, ki se je iz južnega Sudana razširila tudi na kenijska severna območja, vendar za zdaj od tam še ni poročil o lakoti. Kenijska vlada celo trdi, da je hrane dovolj, problem je menda le v pravočasnem prevozu in preskrbi.
Videti je, da je zaradi zasedenih tovornjakov, ki jih sudanska vojska uporablja za prevoz čet na jug dežele, kjer v tem času potekajo tudi hudi boji med vladnimi enotami in gverilci južnosudanskega odporniškega gibanja (SPLA) polkovnika Johna Ga-ranga, prišlo do pikrih besed in obtožb na relaciji London - Kartum. Afera s tovornjaki potrjujejo, da tako sudanska vojska kot južnosudansko odporniško gibanje izrabljata kot orožje v medsebojnih obračunih. V Kartumu so vse doslej odločno zanikali, da bi lakoto posredno ali neposredno uporabljali kot sredstvo pritiska na odporniško gibanje, zadnji dogodki pa te trditve zanikajo. V Kartumu so večkrat poudarili, da Garangovo gibanje uporablja lakoto in trpljenje stotisočev ljudi za svoje vojaške in politične cilje, češ da ne dovoljuje, da bi s tovornjaki ali letali vozili hrano na jug dežele, kjer lakoto ogroža okrog dva milijona ljudi.
Južnosudansko odporniško gibanje je večino področij v treh provincah na jugu (Bahr el Gazai, Ekvatorijo in Zgornji Nil) razglasilo za vojno področje in zagrozilo, da bo streljalo na vsako letalo, ki bo to ozemlje skušalo preleteti brez njihovega dovoljenja. V vodstvu SPLA namreč trdijo, da je vlada tudi prevoz hrane z letali uporabila kot pretvezo in
da so namesto hrane (ali poleg nje) prevažali na jug vojaške okrepitve. Zaradi teh medsebojnih obtožb in sumničenj je sredi avgusta predlani prišlo do tragičnega incidenta, ko so gverilci SPLA blizu južnosudanskega mesta Malakal sestrelili potniško letalo s 67 potniki in člani posadke. V Kartumu so to ocenili kot teroristično dejanje in prekinili vsa pogajanja z odporniškim gibanjem.
Zdi se, da so sedaj ponovno prekinjena vsa pogajanja med nasprotujočima si stranema, kajti kar-tumska vlada očita SPLA, da je med pogajanji v Adis Abebi (govor je bil o pošiljanju pomoči na jug države) prešla v ofenzivo, zavzela kraj Kapueta blizu sudansko-kenijske meje in napadla še druge kraje. Očitno je, da državljanska vojna na jugu Sudana, ki se je prevesila v peto leto, dobiva vedno bolj tragične razsežnosti in da so glavne žrtve civilni prebivalci in zlasti tisti, ki jih ogroža lakota. Očitno je, da obe strani v vojni ne izbirata sredstev, pri čemer hočejo oblasti v Kartumu preprečiti, da bj odporniško gibanje prevzelo razdeljevanje pomoči v svoje roke, kar se deloma dogaja, saj je SPLA pred časom ustanovila svojo organizacijo za pomoč in rehabilitacijo, s čimer demonstrira svojo navzočnost v tem delu Sudana.
AVGUST PUDGAR