Leto XVI. V Celju, dne 28. julija 1906. 1. Štev. 84. DOMOVINA Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in < v petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta 1 _ . Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise bla- > H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele i inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine govolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. f toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron J ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za S pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvn. S več;|e lnserate ln mnogokratno inseriranje znaten popust, j plačuje se vnaprej. < „Štajerski panter in bavarski lev". Pod tem naslovom piše zagrebški ,.Pokret"' dne 20. t. m.: Te dni se vrši v Monakovem strelska slavnost, na kateri se snidejo Nemci z vseh strani. Bavarski princ, ki je, če se ne motimo pokrovitelj slavnosti, je sam .označil, kakšen cilj ima slavnost, Ne gre se tukaj za gojitev strelske umetnosti, ampak za smotre višje, dalekosežnejše: da se namreč Nemci iz vseh krajev, brez ozira na ražne državne meje, krepe v čustvu svojega jedinstva, v propagiranju pangermanske ideje, ki je konkretizovana v „prodiranju na izhod"',' „Drang nach Osten"'. Ne bomo se bavili sedaj s tem za obstanek hrvaškega in ostalih podonavskih ter balkanskih narodov tako nevarnim iaktorom. Opozorimo samo na intere-ntni prizor, ki se je odigral včeraj //9. t. m.) na monakovski slavnosti, in ki izvrstno karakterizuje tendence pan-germanskega gibanja. Pripravljalni odbor je priredil posebno lep sprejem strelcem iz Štajerske; sprejeti so bili s posebnimi ovacijami in v imenu pripravljalnega odbora jih je uverjaval sodni svetnik Schlicht o izrednih simpatijah. Sprejeti so bili z nežnostjo, s katero se sprejema najbolj nesrečne, najbolj zapuščene brate, izpostavljene najtežji borbi in pritisku. In vodja štajerskih strelcev ni ostal dolžan odgovora na te srčne dokaze ljubezni. Zahvalil se je v govoru, ki kaže, da štajerski strelci v resnici zaslužijo najtoplejše simpatije svojih rojakov. „Mi Nemci iz alpskih dežel, je tekel vodja štajerskih strelcev Pengg, gojimo na daleč izvrženem mestu. LI S TE K. Povest starih pisem. Spisal Šandor Gjalski. - Poslovenil — or — (Dalje.) In tedaj bi uvidel, da nisem zašel v običajne hvalospeve zaljubljenega človeka in vzkliknil isto običajno frazo, ko sem Ti rekel, da je lepa ko boginja! Ah, — da Ti morem z besedami naslikati vso njeno lepoto in ^ražest, Ti bi mi povsem dal prav, da se ne morem od tod ločiti. Spoznal sem se ž njo takoj prve dni. ko sem prišel domov. Gotovo nas je združila usoda, sodba, ali kaj, gotovo nekaj, kaj je pokazalo, da je tako usojeno in da mora tako biti. Ker ni bilo nikakega povoda ne v njenem ne v mojem življenju, da se srečamo in tako spoznamo. Nasprotno — vse je tako, da se ne bi morali niti mogli spoznati. Njen oče je povsem ločen od Poklicani smo, da na jugu stražimo in čuvamo nemško posest. Grudo zemlje, ki jo imamo, smo podedovali od svojih otcev kot nemška tla, in mi hočemo, da jo nemško ohranimo. Imamo za to dovolj odločne narodne zavesti in čvrste volje, in za to nam jamčijo tudi naši medsebojni o d-nošaji naproti močnemu nemškemu cesarstvu. Obe državi ste v ozki zvezi, njihovi vladarji v tesnem prijateljstvu. S te in one strani stojimo čvrsto drug pri drugem. Naša glavna naloga je, da ohranimo (?) nemško posest. Cesto nam piha oster, nevaren veter, ki se mu moramo upreti. Tu pri vas moremo izjaviti, da bodemo silni proti nevarnemu vetru, proti s 1 o v a n-s k i b u r j i. Mi se ji hočemo ustavljati."' Nato je kvitiral g. Pengg še „veliko gostoljubnost"', s katero so sprejeli v Monakovem štajerske strelce, naglašal „največjo navdušeuost", ki jo je Izzval poziv na strelsko slavnost med štajerskimi Nemci, in je uverjaval "stfójfc' brate, da bodo tudi oni znali povrniti to prijateljstvo. V zvonkih stihih je končal g. Pengg s pozivom, naj se v težkih časih, ko navali sovražnik, najdeta v skupni obrambi „štajerski panter in bavarski lev". Govor g. Pengga ni seveda nikako državniško delo, ali zaslužuje pozornost. V markantnih potezah je ta štajerski strelec priznal, v kakšne svrhe vpo-rabljajo Nemci zvezo habsburške monarhije z nemškim cesarstvom. Služi jim kot zaščitnica pangermanskega gibanja, kot zaledje za osvajalne cilje germanske politike proti Slovanstvu. Štajerski Nemci stoje na skrajni točki tega gibanja in zato so oni ljubljenci v pangermanski družini. Iz iskrenega Penggovega govora se vidi, kako krogov, s katerimi imam jaz zveze. Mož je čudak, ki ne more videti carske mundure. Govori se, da je prijatelj Francozov, da ima celo zvezo s pariškimi i talijanskimi velikaši. No jaz ne verujem, četudi je resnica, da mene ne pusti pred se, ker je moj oče cesarski general in ker sem i jaz carski častnik. A jaz sem hotel priti pred njega, ker — sem mu htel odkrito povedati, da ljubim njegovo hčer in ga poprositi za njeno roko. Ali on noče o tem nič slišati! V ostalem — Ti me poznaš — ni to za,me nkaka zapreka. Koristilo mi bo tudi to, da ga ne trpe duhovniki, radi njegovega brez-verstva. Ali jaz Ti pišem vse tako, kakor mi pride kaj na pamet. Pa ti nisem ničesar prej označil. Poslušaj me torej zopet! Nisem bil niti 24 ur doma, ko prihiti k nam tuj sluga, sklepajoč roke proti nebu, začne mene klicati, naj za Boga dragega takoj pridem k njegovi ve 1 i k o in odločno borbo b i-jejo naši bratje Slovenci v obrambo vsega J u g oslova n-stva. V tej težki borbi morajo delo-tforne simpatije vseh Slovanov stati na strani naših izpostavljenih bratov. Svetovno-politični pregled. — Volilna reforma. V soboto je imel odsek za volilno reformo svoj naj-kritičneji dan. Glasoval je o kompromisu glede pokrajin: Češka, Moravska, Galicija, Tirolska in Štajerska. Potrebna takega kompromisa je nastala vsled zahtev Nemcev in Čehov za povišanje mandatov na Češkem in Mo-ravskem, Nemcev in Italijanov za povišanje mandatov v Tirolu, vsled protesta štajerskih Nemcev proti 7 slovenskemu mandatu in slednjič vsled zahteve Poljakov in Malorusov za povišanje njih mandatov. Poslednji so se n ««reč oglasili s to zahtevo zato, da s» izravna nerazmerje med slovanskim blokom, ki bi navstalo vsled povišanja mandatov. Kompromis je bil sprejet v poimenskem glasovanju z 28 proti 19 glasom. Po tem kompromisu dobe: Češka 130 mandatov, Moravska 49, Tirolska 25, Štajerska 30 in Galicija 106. Zato bodo na Češkem imeli Nemci 5 mandatov več nego po Hohenlohe-jevem načrtu, Čehi pa 3; na Morav-skem bodo imeli Nemci 1 mandat več, Čehi pa 2; na Tirolskem Nemci 2, Italijani pa 1 več. Na Štajerskem. Nemci 1, Slovenci 1; Poljaki bodo imeli 3 mandate več, Malorusi pa enega. Proti predlogi so glasovali vsi nemški poslanci Češke, Čehi, in Vse-nemca Stein in Malik ter poslanci ustavnega velikega posestva: za predlog so glasovali vsi drugi Nemci, Poljaki, Italijani, Slovenci, Malorusi in socija-list Adler. Za Češko se je sprejelo 75 čeških in 55 nemških, za Moravsko 30 čeških in 19 nemških, za Tirolsko 16 nemških in 9 italijanskih, za Štajersko 23 nemških in 7 slovenskih. Tako je prešel odsek največjo zapreko; ima odločiti še o nekaterih reforme se tičočih vprašanjih, posebno glede potrebe dvotretjinske večine za spremembo volilne reforme. Odsek je šel na nedoločen čas na počitnice. — Pri prihodnjih državnozbor-skih volitvah nameravajo kandidirati tudi nekateri ministri, min. pred. Beck, trgov. min. Fort in min. Koj'tovski. — Za nove železnice v Srbiji zahteva minister javnih del od skupščine izrednega kredita 2,600.000 kron. — Število poljskih in čeških ljudskih šol v Šleziji. V Šleziji je 505 javnih šol; od teh je 233 nemških, 128 čeških in 142 poljskih; 24 nemško-čeških in 28 nemško-poljskih. Te Šole je minolo šolsko leto obiskovalo 118,742 otrok. V Šleziji biva 220.371 Poljakov, 146.360 Čehov in 296.570 Nemcev, Nemci imajo 233 ljudskih šol, Poljaki' pa le 142. Tudi v teh številkah se zrcali avstrijska — pravičnost!! — Ukrajinsko vseučilišče v Lvovu. V Lvovu se je v torek vršil shod vseučiliščnikov za ustanovitev „ukrajinskega vseučilišča v Lvovu". Navzočih je bilo okolu 300 maloruskih vseučiliščnih dijakov in dijakinj. Navzoči so bili tudi trije maloruski vse-učiliščni profesorji. — Dogodki na Ruskem. Velikansko razburjenje je zavladalo v vseh krogih. Revolucionarji delajo s po- gospej, ker je mladi gospici naenkrat silno hudo postalo. Naravno, nisem ga nič razumel in začel sem ga vpraševati, kaj hoče. No, on ali me ni slišal, ali Bog zna, kaj je bilo: — začel je še huje plakati, prositi in naposled — me je jednostavno prijel za roko in me začel vleči za seboj. Pustil sem se, radoveden, kaj bode. Naposled Ti znaš najbolje, kakšni smo mi v našem regimentu. Nikdar se ne ogibljemo doživljajev in pustolovine! Šel sem torej za njim in še dve tri hiše dalje ine je peljal v hišo mi neznano, a gosposki urejeno. Moreš si misliti, kako sem bil očaran in srečen ter. razv.e-seljen, ko nekoliko pozneje stopim v udobno in lepo urejeno sobo. a v sobi — na divanu opazim in spoznam njo — mojo malo že dve leti oboževano. Bilo jej je hudo in sirotica ni odprla niti očij, ko sem vstopil. Pred me stopijo dve gospe ter istotako kakor sluga z javkanjem in kazanjem prožijo skle- njene roke proti meni, zaklinjajoč me, naj pomorem detetu, ki je še jedva pred nekolikim časom takorekoč bilo povsem zdravo in se šalilo, je potem naenkrat brez vzroka paàlo v nezavest. Uvidel sem takoj, da se je dogodila nekaka pomota, da sem tušem došel. Povem, kdo sem ter izrazim slutnjo, da gospe iščejo zdravnika in njegove pomoči. One z žalostjo zaslišijo, da nisem novi doktor, ki je na stanu mojih starih roditeljev. A jaz takoj v takoj skočim iz sobe, potem ko sem obljubil, da pridem skoro z zaželjenim ' zdravnikom. Tako se tudi zgodi. Zdravnika sem našel doma in dovedem ga takoj. Ko sva došla, bilo je mladej gospici toliko bolje, da je prišla k zavesti., Zdravnik ni našel ničesar, kar bi vzbujalo skrbi. Ko me je devojka opazila, se je očito silno razburila, no moram si priznati, da je ta zmedenost izvirala največ od radosti in udivljenja. Tako sem se spoznal ž njo. (Dalje prihodnjič,). dvojenimi silami. Duma se zdi vladnim krogom tudi že puntarska, dasi je spre-jola minola petek proklamacijo na narod v zadevi agrarnega vprašanja v jako mili obliki. Govori se o tem. da vlada dumo razpusti. Min. predsednik •Goremykin ima baje že podpisan ukaz. •da razpusti dumo. Z največjo ostrostjo se je začelo postopati proti socijalitično-revolucijonarnim listom. — General Steselj obsojen na •smrt J Ruski listi poročajo, da je preiskovalna komisija o predaji Port A r t u r j a dovršila svoj posel ter je podala poročilo, ki pravi, da se kapitulacija Port Ar tur j a more kvalificirat i" kot zločinski čin, radi katerega je treba po zakonu, d a bode general Steselj obsojen na smrt s streljanjem in 111 u odvzeta vsa odlikovanja, general Fock bo za 20 let izgnan, podkralj Aleksejev dobi carski ukor. To poročilo je izročeno carju, da ga odobri. — Na iuterparlaineiitarni konferenci v Londonu bo udeleženih, kakor kaže najnovejša lista, 580 parlamentarcev. — "'roti kristjanom v severnem Egiptu so uprizorili tamošnji mosli-manci napade in so oropali njihove trgovine. — Jugoslovanska liga v Chikagu. T Chikagu se je početkom tega meseca vršila velika skupščina balkanskih Slovanov. Skupščina, ki so se je udeležili tudi Čehi, je obsodila avstrijsko upravo v Bosni in Hercegovini. Potem je bilo soglasno sklenjeno, da se v Chikagu ustanovi Jugoslovanska liga podobna „Češki Straži". Liga bo imela svoj dom, svojo čitalnico ter pomagala v osvobojenje južnih Slovanov. Izvoljen je bil tudi odbor, ki ima sestaviti pravila. — Slovanska zveza in število italijanskih mandatov. „Slovanska zveza"' je imela v petek sejo, v kateri je bila sprejeta resolucija, ki protestira proti nameravanemu 19 temu italijanskemu mandatu na Tirolskem, češ, da kompromis med vlado, Italijani in „Slovansko zvezo" izrečno določi samo 18 italijanskih poslancev in mu je tudi le pod tem pogojem „Slovanska zveza" pritrdila. Ustanovitev 19 tega italijanskega mandata bi bilo rušenje kompromisa. kar bi „Slovanska zveza" ne mogla mirno sprejeti. V slučaju, da se pri splošnem kompromisu da Italijanom 19 ti mandat, tedaj zahteva „Slovanska zveza" enakovrednost z Italijani in zato primerno kompenzacijo. — Srbska skupščina je izvolila posi. dr. Vesniča delegatom na inter-parlamentarni konferenci v Londonu. Dopisi. iz Slov. goric. Pod Spretnim vodstvom g. nadučitelja Ogorelca pro-cvitajoči kmetijski tečaj pri Sv. Barbari v Halozah je napravil s svojimi učenci tudi letos poučno potovanje po vzhodnem delu Slov. goric. Pod nadzorstvom g. Ogorelca in učit. g. Koc-muta. katerim se je pridružilo še pet drugih učiteljev, odpeljali smo se 11. t. m. v Moškanjce proti Središču. Med potjo pridružili so se g. naduč. Slane, deželni sad. in vin. ravnatelj g. A. Stiegler in dež. vin. inštruktor g. Al. Ašič. Od Središča do Sv. Bolfenka peljali smo se z vozovi. Tukaj je bil skupni obed, v šoli pa je g. nadučitelj Slane postregel z dobro kapljico. Po obedu smo si ogledali drž. nasade, razne druge gorice, osobito gorice na žice drž. vin. pristava g. A. Puklavca. V državnem nasadu smo videli trs, ki ima na enem grozdnem nastavku 24 grozdov. Od tu smo je mahnili peš po Kogu, Gomili do Vis. Strmca. To je zares strmec. Od vznožja do vrha goric ni nič manj kakor 191 stopnic, a vino daje izvrstno. Seveda tudi nismo zamudili lepe prrilike, pokusiti pravega; Strmčana. Tako pokrepčani smo prišli črez Hermance, Kalvarsko goro in Slaiu-njak do vinič. šole na Kamenšaku. Ves čas je nentrodljivi g. Ašič prav umljivo razkazoval in priporočal dobre uredbe in svaril na vzgledih pred slabim in površnim obdelovanjem goric. Posebno je opozarjal na pravilno rez in pravočasno škropljenje ter pravi izbor podlog za cepljenje. Ko smo si ogledali dež. nasade na vinič. šoli, pogostil nas je vodja vin. šole g. Ven-dekar, za kar izrekamo njemu in njegovi "gospej soprogi najtoplejšo zahvalo. V mraku smo odšli v Ljutomer. Učencem in učiteljem so preskrbeli stanovanja vrli ljutom g. učitelji; zato jim še enkrat najprisrčnejša zahvala. Drugo jutro odpeljali smo se v Gornjo Radgono. Po ogledovanju raznih goric in dež. nasadov nam je postregel na vi-niéarski šoli gosp. Pirštinger s svojo gospo soprogo. Tudi njemu najtoplejša zahvala. Popoldne smo si ogledali Radgono. Izlet je imel za vse izletnike mnogo koristnega in bo rodil dobre uspehe. Vsem pa. ki so pripomogli, da se je izlet tako dobro, obnese!, bodi izrečena najtoplejša zahvala. Slovenske novice. Štajersko. — Tretji nemški mandat za Spodnještajersko. Zgodila se je lum-parija, katere ni nihče pričakoval in zgodila se je, kakor je videti, tudi s privoljenjem naših poslancev. Doslej so imeli nemškutarji na Spodnjem Štajerskem 1 in če računimo šfe Wastianov mandat spodnještajerskim, 2 mandata.. Po ljudskem štetju iz leta 1900 imamo., na celem Spodnjem Štajerskem, kar je pod črto Sobota-Arvež-Spielfeld-Mura, 68.342 Nemcev. Prepričani smo lahko, da se od tistega časa število Nemeév v teli krajih ni znatno pomnožilo. In tako dobi torej 70.000 Nemcev na Spodn :em Štajerskem 3 poslance, med tem ko jih dobi nad 400.000 Slovencev 7, tako da pride na 24.000 Nemcev na Spod. Štajerskem 1 poslanec ter na 58.000 Slovencev tudi 1. Kdor smatra to za pravico, in kdor smatra za pošteno. da se za nedogledno dobo vse spodnještajerske trge, vsa mesta in tudi nekatere večje vasi po Spodnjem Štajerskem, kjer je le peščica Nemcev, priklopi nemškim volilnim okrajem, ta mora biti slep in gluh za vsako pravico. In lopov je oni. ki je glasoval za to, da se je dalo peščici naših nem-škutarjev za drobtino sedmega slovenskega mandata cel hleb, tretji spod-nještajerski nemški mandat. Ko se je sklenil ta naš sedmi mandat kot kompenzacija za Kočevski nemški, je nastal po nemških gajih vik in krik. Sedmi mandat slovenski ne sme ostati, tako je vršalo semintja. In prepričani smo bili, da brez kompenzacije res ne bo šlo. A prepričani smo bili tudi. da se bo dal Nemcem na nemškem Štajerskem, recimo v Gradcu, kak novi mandat, dasi bi tudi to že bilo v obraz pravici ter enakosti volilne pravice. Da pa se bo slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem udarilo v lice na tako oduren, na tako lopovsk način in s tako mirnimi obrazi tudi naših zastopnikov, tega nismo pričakovali nikdar. Že to, da se ustvarijo na Spodnjem Štajerskem, ki je po večini agrarna dežela. 3 mestni mandati, je pljuska v obraz splošnosti volilne pravice. Da se pa vsi ti trije mestni mandati dajo Nemcem, oziroma nemšku-tarjem, ko je vendar vsaj ena tretjina prebivalstva mest in trgov slovenska, je druga in sicer najbolj lopovska pljuska v obraz vsej pravičnosti. Takšne volilne reforme za nas ne trebaino! Volilne reforme, ki bi za desetletja potlačila slovenski element po naših mestih in trgih v sužnost, kakor, je bil v. njej pred 5t> leti, takšne volilne reforme nečemo in ne maramo." Ako naši poslanci ne morejo doseči, da pripade eden teh spodnještajerskih mestnih mandatov po proporcionalnem volilnem sistemu Slovencem, potem jim bo povedalo ljudstvo, da takšne reforme ne mara. Od vseH strani dobivamo nešteto pisem, v katerih se ogorčeno izjavlja proti takemu nasilstvu, v katero so prikimali tudi naši zastopniki. Slovenska politična društva,, dvignite se in povejte ljudstvu, da ima sedaj spregovoriti konečno in odločilno besedo! — Kapitalistično sleparstvo v boju proti slovenskim kmetom. V soboto so se vršile volitve v občinski zastop na Teharjih. Bil je dan boja. v katerem je zmagala tovarna nad slovenskim* kmeti. Volil je III. in II. razred. Tretji razred so dobili nemškutarji z 19 glasovi večine. Voljeni so Martin Koštomaj s 163r Kari .Tellek s 165. Franc Wretscher s 165, Valentin Kovač s 165 in Juri Kressnik s 163 glasovi odbornikom in Wretscbko Ivan s 165, Tofant Jakob s 165 ter Ocvirk Franc s 164 glasovi namestnikom. Slovenski kandidatje so ostali, kakor rečeno, v manjšini. Ko je bil proglašen izid. so Tevtoni zagnali svoj hajlo in golobradi oskrbnik z 8 h davka je letal okrog kot nor. trebušastega kovača pa je oblil pot veselja in lice mu je žarelo v nebeški radosti in široko je nategoval usta v indijanski „heul". — Komisija je bila docela nemškutarska in je postopala naravnost izzivalno, posebno nje predsedujoči Pfeifer. Ta se je obnašal ta dan kakor da je največji učenjak na pravnem polju in kakor da je gospodar na Teharjih. Komisija je odklonila nešteto naših glasov in oči-vidno kršila zakon kljub protestom nepristranskega vladnega komisarja. Ne naštevamo danes krivic, ki so se vršile, in nasilstev nad slovenskimi volilci. ki so jih golobradi fantiči in postopači z razsekanimi obrazi metali iz volilnega lokala, ker z vsem tem se bodo imele pečati oblasti, ki bodo odločile ali more sploh obveljati taka protipostavna in na neštetih zakonolomstvih sloneča volitev ali ne. — Agitacija na nemšku-tarski strani je bila strastna in nad vse nemoralna. Kar je nemškutarskega v Celju, od Hrvata Drganca ter Čeha ßilie pa do Kranjca Ambrožiča in fa-moznega Balogha je bilo vse na nogah in pivo in vino pri Joštu je teklo od jutra pa pozno do večera in celo noč na račun tovarne. In obnašale so se vam te prikazni, kakor da so oni gospodarji na Teharjih, oni. ki so tamkaj od danes na jutri, in slovenski kmetje, potomci ponosnih plemenitih Teharčanov. so mogli ta dan z žalostjo in srdom opaziti, kako se gazijo v tla njihove stoletne dedne pravice, kako komandirajo avtohtonemu kmečkemu prebivalstvu na Teharjih privandranci, ki so tukaj od danes na jutri. Zmagala je fabrika. zmagal je kapital, zmagalo je sleparstvo. Toda pomnijo naj nemškutarji, pomnijo naj zapeljani kmetje na Teharjih. ki so izdali sami svoje pravice, pomnijo naj: osemnajst let so se borili hrabri Slovenci v Š t. 11 j u nad Mariborom za občino, in priborili so jo letos. In nikdar več ne preide Št. Ilj v nemškutarske kremplje. Slovenski Teharčani! Pogum in ponos -— in neumorno delo bo tudi Vam priborilo zopet občino Teharje! V drugem razredu so zmagali Slovenci z 25 proti 11 glasom. Voljeni so gg : Jožef Kač.. Kari Koželj. Franc Štor, Jože Sušterič* Jože Rebov. Anton Štor odbornikom ter Frane Vrečko. Franc Selšak in Franc Kruleč namestnikom. — Nemški diplomi slovenskih poslov in naše hiše. Deželni odbor v Gradcu je Goričarjevi Marjeti, dekli v Lačjivasi v občini Kokarje na njeno v slovenskem jeziku spisano prošnjo dovolil 50 K nagrade za njeno 38 letno zvesto službovanje pri enem in istem gospodarju, kateri znesek se je imenovani izplačal. Obenem ji je dež. odbor doposlal v nemškem' jeziku tiskano diplomo: ker je bil tudi dopis na občino Kokarje samonemški. je župan vrnil deželnemu odboru dopis in diplomo z zahtevo, naj se pošlje občini dopis, a dekli Goričarjevi Marjeti diplom v slovenskem jeziku, ter je v svoji zahtevi pojasnil, da nima nemški diplom za slovenske posle in naše družine nobenega drugega pomena nego samo zapostavljanje in žalitev slovenskega jezika in naše narodnosti. Ker je bil deželni odbor v tem času na tožbo občine Kokarje od državnega sodišča dne 3. julija t. 1. obsojen, da je prelomil zakon ter se pregrešil zoper enakopravnost slovenskega jezikn, ker je občini na njene slovenske dopise po nemško odgovarjal, sé pač za gotovo pričakuje, da bode on odzdaj naprej pravičen našemu jeziku in naši narodnosti.' ter da bode izdajal slovenskim poslom slovenske diplome. Ako se sploh čutimo Slovence, ne moremo nikakor pripustiti, da bi se po naših hišah raz-obešali diplomi v nemškem jeziku, kar bi dajalo hišam znamenje nemštva ter ljudi utrjevalo v krivi veri, da je le nemščina kaj vredna, slovenščina pa ničesar. Na nobeni nemški hiši naj ne bode nobenega napisa, ki bi. cetndi samo med štirimi stenami kazal, da •smo mi najbolj nezavedno ljudstvo v Avstriji. Hiše naše naj kažejo^ povsod na znotraj in na zunaj svoje pristno slovensko lke! — P rem i ran j e konj za okrajg Celje. Laško, Konjice. Šmarje in Sanica se je vršilo minolt torek. Darila so dobili: za kobile z žrebeti: državna darila (90—-50 K): J. Mirmk iz Babnega. I. Podgoršek iz Št. Jurja ob j. ž., M. Steiner iz Gorice, I. Jesov-nik iz Arjevasi; dež. darila (50 kron): F. Šušaj iz Arjevasi, F. Drofenik iz Šmarja; okrajna darila (50—20 kron): J. Pilih iz Trnovelj. Ivan Snpanz iz Šmarja. F. Favornek iz Sonca. J Tabornik iz Jurkloštra. A. Delčnak iz Arjevasi. I. Ježovnik iz Arjevasi; darilo mesta Celje (25 K): F. Zupane iz št Jurja ob j. ž. Za 1111 a d e kobile; drž. darila (50—70 K): F. Breznik M Medloga. J. Ferme iz Št. Vida. Trauer M. iz Arjevasi; deželna darila (50*Ki: J. Zdolšek in J. Lipovec s Ponikve; okrajna darila (25—20 K): A. .hiraj iz Slivnice, I. Antloga iz Gotovelj. J.Novak iz Slivnice. Za dveletne žre-;, bi ce: drž. darila (60—50 K): J. Raz-levšek iz Dobriševasi, Franc Virant iz Žalca. S. Pilih iz Trnovelj; dež. darila (50 K): I. Špan iz Golobinjeka. Fran Gajšek iz Loke. A. Oset iz Črmolice, I. Svetek iz Št. Jurja ob j. ž.. I. Grač-ner iz Medloga, R. Traner iz Arjevasi, Fr. Strašek iz Št. Petra. Za enoletne žrebice: drž. darila (60 do 50 K): I. Ješovnik iz Arjevasi, I. Go-rišek iz Teharij; dež. darila (50—20 K); A. Cepi iz Škofjevasi, F. Drofenik od Sv. Eme, J. Kresnik iz Teharij, J.Fer-leč iz Št. Jurja ob j. ž.; darila mesta Celje (25 kron); N. Drav iz Arjevasi, J. Pilih iz Trnovelj in J. Ocvirk Št. Lovrenca. — Obiralci hmelja ob progi Celj Velenje imajo od 1. avgusta do septembra 1906 na progi Celje-Vel sledeče olajšave pri vožnji: obiralci obiralke hmelja, ki imajo delavske knjižice, domovnice. potne liste ali kakšne druge na njihovo ime se glaseče uradne legitimacije, se morejo peljati, če jih • je najmanj 10 škupaj, ua daljavo najmanj 20 km v III. razredu proti polovični vožni ceni. Pri inj nego 10 osebah, odn. pri vožnjah la daljavo manj nego 20 km, se more 'takšna vožna cena računati le. če se plačajo vožne cene za 10 oseb, odn. za 2d km. i — Konkurz je napovedal celjski trgovc Jožef Gratschner. — Prstan se je izgubil v poštnem vlaku, ki je vozil v petek rano ob 2. uri iz Celja v Ljubljano. Prstan je zlat z modrim kamenčkom. Event, najditelj naj blagovoli prstan izročiti v. Zvezni tiskarni v Celju proti primerni nagradi. — Zadružni inštruktor za Štajersko in Koroško postane okrajni komisar dr. Viktor Hornung. za Kranjsko in Primorsko pa dr. fTermaz Blodig. L — f Župnik Vincenc Geršak. Na Vranskem je včeraj, dne 22. t. t. na-Ejoraa vsled kapi umrl tämösnji gosp. mimik Vincenc Geršak, star 63 let. Bil je obče priljubljen. Vsem cenjenim p. iu gg. vde-ležiiikom zaupnega shoda županov, odbornikov in občinskih tajnikov gornjegrajskega okraja se spoštljivo naznanja, da se podpisani občinski urad. ki je bil pri zaupnemu shodu prevzel izvršitev sklenjenih resolucij, oziroma mnogoštevilnih vlog na vse deželne in državne urade ter oblasti, doslej ni mogel lotiti obširnega operata: kajti občinski funkcijonar, na čegar ramah sloni vse delo, je bil ozdaj vedno obložen s poslom. Z izde-~anjem pa se prične takoj začetkom glavnih šolskih počitnic. Dotične vloge Wo takrat krožile od županstva do žnpstva v podpisovanje, ter se za %ohotno potrpljenje dotlej udano •prosi. I Občinski urad Kok ar je;' dne 19. julija 3 906. Župan: Jernej Šesti r. k — Požarna hramba na Polzeli je slavila v nedeljo 22. t. m. blagoslav-pje nove brizgalnice; k slavnosti se jeitoalo okoli 200 gasilcev v uniformi. Kumifa novi brizgfalnici je bila gospa pl. Pongratz. graščakinja na Šeneku, iti je podarila požarni brambi 500 K jffl tudi izdatno pripomogla k pogošče-vaoju gostov. Vse se je vršilo v najlepšem redu. [• — Sv. Martin v Rožni dolini. Bralno in pevsko društvo priredi dne 29. julija veliko ljudsko veselico pri Pohorcu ob treh pouoldne. — Vspored: X) 1. Pozdravljam te savinjski dol — mšazbor. 2. Govor o sadjarstvu — g. Miloš Levstnik. 3. ,.Vanderček" — mešan zbor s tenor solo. 4. Šaljiva igra v dreh dejanjih — uprizorijo dijaki. 5. Studenčku — mešan zbor. B) Prosta zabava. Petje mešanega in moškega zbora, šaljiva tombola in pošta. — Prav «ljiidno se vabijo vsi prijatelji iz sosednih krajev k tej veselici, koja obeta obilo zabave in razvedrila. Za telesne potrebe bode. pa skrbela Pohorčka s pristno kapljico in dobro kuhinjo. Kdor 4e prijatelj lepe narave, naj ne zamudi riti dne 29. julija v Rožno dolino! — Pasja kontumacija je razgla-za občino Braslovče. p— Cesar je podaril veteranskemu fctvu v Št. Jurju ob j. ž. 150 kron. — 'Vabilo na redni občni zbor ,Hranilnice in posojilnice v Laškem", kateri se bode vršil v nedeljo, dne 5. avgusta 1906 popoldne ob 4. uri popoldne v prostorih posojilničnega sa-'ona v Laškem. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. odobrenje računa za leto 1905; 3. volitev načelstva in nadzorstva; 4. poročilo o izvr- šeni reviziji; 5. preinemba pravil, in 6. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — Št. Jurij oh juž. žel. D e 29. t. m. se vrši letno zborovanje moške podružnice sv. Cirila in Metoda v gostilni g. Alojz Nendl-a z prav zanimivim vsporedom. Podružnica je naprosila znanega rodoljuba, da govori poljudno o pomenu društva sv. Cirila in Metoda za naš narod, za njega obstanek, baš radi tega, ker se ravno ljudstvo še vse premalo zanima za to prekoristno našo družbo. Nastopila bosta tudi domača mešana zbora, ki » sta nam že večkrat nudila s svojim visoko dovršenim petjem rmetniški užitek. Dobro preskrbljeno je za splošno zabavo ter za prav sveže pivo, dobro vino in okusen prigrizek. Vse prijatelje narodnega trga Št. Jurij poživljamo na udeležbo v obilnem številu. Dobro se bomo imeli. — Iz Kozjega. Podružnica sv. Cirila in Metoda za kozjanski okraj priredi v nedeljo dne 29. julija t. 1. veliko ljudsko gozdno veselico v gozdu nad Kozjem s sledečim vsporedom: 1. Ob 3. uri odhod z godbo iz Kozjega v gozd. 2. Pozdrav gostov. 3. Ljudska veselica s srečolovom, šaljivo pošto, petjem, godbo in vsakovrstno drugo zabavo. Svira slavna rogaška polno-številna godba. — Z ozirom na to, da je čisti dobiček kakor umljivo namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, vabi k najobilnejši udeležbi uljudno odbor. — Iz Rajlienburga. Blagoslov-ljenje gasilne brizgalnice in gasilnega doma rajftenburške požarne brambe se je prestavilo na dne 2. septembra t, 1. — Huda nevihta je dne 21. t, m. razsajala v brežiški okolici; blisk je udaril v hišo kovača Ferenčaka v Brežicah, poškodoval je nekoliko okno in zid. Janez Savnik. posestnik v Zve-rinjaku. občina Zakot, je ob tem času spravljal deteljo v piaste; pri tem pa ga je zadela strela in ga je usmrtila. — Cesar je daroval veteranskemu društvu Hugo knez Windischsrätz v Brežicah 100 K. Poveljnik tega društva je gosp. Jože Uršič, solastnik narodne trgovine v Brežicah, ker so ustanovitelja tega društva g. Ludovika Petriča deportirali, baje na povelje Gustlna, ki je Mercier. — Brežice. Danes je nas zapustila čislana obitelj Recherjeva. Gosp. Anton Recher je namreč kot davčni pristav prestavljen v Maribor. Mešani pevski zbor brežiške Čitalnice je zgubil z gospo Recherjevo eno najboljših moči. mi pa veselo družabnico ter požrtvovalno Slovenko. Odhodnica se je obhajala pri dobri udeležbi na p r o -stornem vrtu Narodnega doma. — Učiteljsko društvo za konjiški okraj zboruje v četrtek dne 2. avgusta t. 1. ob 10. uri predpoldne v Žrečah po sledečem dnevnem redu: 1. zapisnik. 1. Dopisi. 3. Društvene zadeve. 4. Po» govor o letošnjih konferenčnih vprašanjih. 5. Vprašalna skrinjica. 6. Slučajnosti in nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. — P rem ein ba posesti. Tovarna pohištva g. Edv. Neussa v Poljčanah je kupil stavbni mojster gospod Anton Kobliček iz Dunajskega Novega mèsta. — Zadnje deževje je napravilo v Halozah, posebno zgornjih, strašno škode, ker se je na mnogih krajih zemlja z bregov potegnila v grabe. Gorice in tudi njive so uničene in v premnogih krajih je zemlja zasula ceste in pota po grabi. V soboto 14. t. m. je bila velika povodenj po vsej dra-vinski dolini, ki je odnesla brvi in mostove, poplavila najrodovitnejše njive in poblatila najboljše travnike ter napravila ogromno škodo. Skrajni čas že je, da bi se Dravinja vendar enkrat regulirala, da ne bo tekla kot zvita kača, kar povzroči, da imafno vsako leto po parkrat povodnji. — Župnijo Sv. Martin pri Vur-berkii'je dobil g. Anton Lajnšič, doslej kaplan v Žalcu. — Mlatilnica je roko zmečkala posestniku Petru Čresniku v Bukovcih pri Ptuju. Dne 20. t. m. so mlatili; po neprevidnosti je prišel Čresnik z desno roko v mlatilnico, ki mu jo je zmečkala. V bolnišnici v Ptuju so mu jo morali odrezati. Cresnik je oče 4 nedoletnih otrok. — Mojstru denar kradel je mesarski pomočnik Jožef Dobaj pri konjskem mesarju Käferju v Mariboru. Vsakokrat ob 11. uri, ko gospodarja ni bilo v prodajalni, je šel noter in iz skodelice vzel denar. Konečno so ga zasačili in izročili pravici. Kranjsko. . — V Ljubljani je sklicala za minoli petek zvečer zopet shod v zadevi volilne reforme, a krščanski so-' cijalci in socijalni demokratje so shod zopet razbili. — Poročil se je v soboto v Ljubljani g. dr. Bogumil Senekovič, c. kr. dež. vlade koncipist, z gospico Olgo Hrenovo, hčerko giaščaka in svetnika trg. zbornice g. Frana Hrena. — Poštna vest. Poštni oflcijal g. Ivan .lune v Ljubljani je imenovan za poštnega kontrolorja v Pulju. Koroško. — Shod zaupnikov sklicuje koroško kat. politično društvo za dne 26. t. m. v Celovec. Na dnevnem redu je razgovor in sklepanje o daljnem postopanju v zadevi volilne reforme in zaradi udeležitve na III. slov. kat. shodu v Ljubljani. — Matura na celovški gimnaziji. Dne 5. t. m. se je začel ustmeni zrelostni izpit, katerega je delalo 40 dijakov, med njimi devet Slovencev. Z odliko so napravili maturo štirje Slovenci, in sicer: Ivan Katnik, Janez Koch, Boštjan Schaubach in France Wastl. Nemci imajo dva odličnjaka, tako da je izmed Nemcev 6% odlič-njakpv, izmed Slovencev pa 44%- Pa naj še reče kdo. da smo Slovenci manjvredni narod! Šest jih je dobilo po-skušnjo v jeseni (4 Nemci in 2 Slovenca), dva Nemca pa sta popolnoma pogorela. — Razmere na novi železnici. Na novo železniško postajo Svetnavas je prinesla neka ženska neko poši-ljatev, uradnik jo je pustil na tisti svoj ,.Aufnahmeschein'' celi dve uri čakati, in sicer samo zato, ker ni razumela nemško. Najbolj značilno pa je, da je dobila ta ..Aufnahmeschein" celo uro po odhodu vlaka, s katerim je bila njena pošiljatev odposlana, in še takrat le na prošnjo neke železniške osebe. Ali niso to turške razmere? Vprašamo samo, kdo je železnico zidal V Ali je morda železnica last slavnih uradnikov na postaji Svetnavas? Če smo jo zidali, oziroma prispevali k zidanju mi koroški slovenski davkoplačevalci, imamo menda tudi pravico zahtevati, da se postopa z nami na naši zemlji, kakor se spodobi. Zahtevati pravim, kajti brezuspešnih prošenj smo že davno siti. — Eno najlepših posestev, tako-zvani ,.dvor" v Guštanju, je prišlo nazaj v slovenske roke. Kupil je je g. Jože P1 e š i v č n i k od g. Madile za 60.000 K. — Velika nesreča se je dne 4. julija zjutraj zgodila v Lipici. Tam podirajo sedaj fužinsko stavbo poleg Drave, kjer se je včasi pridno delalo. Pri tej priložnosti je padel star visok zid na dva delavca iz Vogrč. Enega, Gašparja Sadjaka. je ubilo, drugemu pa je bila noga zlomnjena. Neprevidnost je bila vzrok te nesreče. — V Babnjivasi, v tinjski t'ari, je pogorelo pohištvo p. d. pri Bnžleju. Posestnik g. Jože Lavre, gostilničar in obč. odbornik, je znan vrl rodoljub. Škodo so cenili na 4850 K. Zavarovan je za 3400 K. __ Primorsko. — Zanimivo odkritje oh otvoritvi nove železnice. O razmerah pri zgradbi bohinjske železnice piše ..Slovenec": Kako so avstrijske oblasti na Primorskem naklonjene iredentom in kako rade izročajo državna dela, kakor n. pr. v-Trstu zgradbo mola, ki se je ob koncu podrl, pravim Italijanom, dokazuje zopet zgradba nove železnice proti Trstu. Za postajo v Kanalu je bilo treba sezidati v Majdi, pol ure od Kanala, rezervoar za vodo, ki bi moral biti po predpisih iz samega cementa. Delo je prevzel podjetnik Sard-Lenassi in najel seveda kot delavce izključno rojake Italijane. . Ko je bil rezervoar dovršen in napolnjen z vodo, je cašla voda mahoma toliko lukenj, da se je na mestu raztekla. Podjetnik se je namreč pri zidanju poslužil cenejšega inaterijala in ga pokril s centimetrom debelo plastjo cementa. To se je vse zgodilo pod ,.strogim" nadzorstvom državnih inženirjev. Komisija je izrazila pri pregledovanju svojo popolno zado^ voljnost. Ker se voda sedaj na mestu razteka, je postaja brez nje. Tudi mlinar VidiČ, lei bi bil moral dobiti vodo iz istega rezervoarja, že ni videl 14 dni kapljice. Dovodni kanal, ki bi mu dovajal vodo iz rezervoarja, bi ttil moral biti po pogodbi zgrajen iz cementa, kakor rezervoar sam, pa tako se ni zgodilo. Plast cementa, s katero je kanal znotraj prevlečen, je debela samo pol centimetra. Na isti način je hotel postopati italijanski podjetnik De Gassa pri grajenju železniškega mosta pri Kanalu; a ker ga je pri tem oviral strogi nadzornik Hechinger, je našel pot za njegovo odstranitev. De Gassa ceni škodo, ki jo ' je trpel pod nadzorstvom Hechingerja — trajalo je to kratek čas — pri cementu samem na 6000 K. Kako so delali naprej, ni znano. Gotovo pa je, da si naberejo tako ti italijanski podjetniki velika kapitale, ki jih odnesejo potem domov — dalje dol v Italijo. Na mostu pri Kanalu — kakor pri vseh večjih mostovih nove železnice — se nahaja tudi majhna utrdbica. To so sezidali inženir Zochi, rezervni nadporočnik italijanske armade, podjetnik De Gassa, rezervni častnik italijanske armade, in nadzornik Ferraris, rezervni kadet italijanske armade, Prva dva sta morala potovati v Gorico in tam priseči, da ne bota ničesar, kar se utrdbice tiče, izdala!! Tudi cel most sam je italijansko delo! Na prvem mestu so po postajah italijanski napisi, potem šele na drugem slovenski. Tako vzgajajo torej ireden-tovstvo c. kr. avstrijske oblasti! — Imenovanje. Okrajni glavar dr. Ernst Pipic je imenovan za na-mestništvenega svetnika pri iiamest-ništvu v Trstu. — Odgovor železniškega ministra deputaciji tržaških Slovencev radi napisov na postajah na tržaškem ozemlju. V petek sta, bila sprejeta pri železniškem ministru Der-schatti, ki se je mudil v Trstu. gg. dr. Gregorin in dr. Slavik. ki sta mu predložila in utemeljila znane pritožbe tržaških • Slovencev proti izključenju našega jezika na postajah v tržaški občini. Derschatta jima je obljubil, da se bo ukrenilo tako, kakor odgovarja resničnim odnošajem i n zakonu. — Pohotni pustolovec. Uradnik pri užitninskem uradu v Pulju Janez Berna je že dalje časa uganjal nenravnosti na 11 in 8 letni hčeri nekega trgovca. Ko jih je nedavno brutalno izrabil, je opazila mati in je pohotneža prijavila. Pustolovina je izročen sodišču. — Imenovanje pri železnici. Gosp. Jakob Mačris je imenovan def. asistentom pri ravnateljstvu c. kr. drž. železnic v Trstu. Gospodarstvo. Duli in okus jajca. Mogoče je s krmljenjem raznih dišečih rastlin, da dobe jajca poseben duh po njih. To je bilo dokazano s praktičnimi poskusi, kateri so se vršili v Zjedinjenih državah v Ameriki. Eden poskus je bil najbolj zanimiv z 12. kokoši raznih plemen, katerim se je dajalo na dan malo posekane čebule. V prvil 14 dneh se ni pokazal noben nenavaden duh ali okus na jajcih. V naslednjih 4 dneh se je ta nova hrana povekšala. Kmalu nato se je pokazal na jajcih poseben duh in okus, kateri je. bil čedalje močnejši, tako da jih končno radi tega ni bilo moči več uživati. Ko se je začela taka hrana zniževati, zmanjševal se je tudi ta posebni duh, dokler ni izginil popolnoma. Poleg drugih poskusov pokazalo se je, da daje jajcam prijeten duh tudi zadnja pšenična moka, moka z raznih jedrc in od gorkega sladkega mleka. Nasproti pa moka od koruze ali tudi šrot od nje daje jajcam bolj neprijeten okus. Dr. Blanke, znani strokovnjak o perutninarstvu, priporoča dajati kokošim raznih zrn od dišečih rastlin, kakor kumine, kopra, popra, tudi kopriv, katere rumenjak jajca zlepšajo in mu dajo boljši okus. — Najboljši čas za te poskušnje je zima, ko je žival vedno bolj zbrana. Obenem pa taka hrana tudi pospešuje nesen je jajc. Svetovne vesti. — Vest o zaroti podčastnikov v Srbiji proti dinastiji Karagjorgjevičev je popolnoma izmišljena. — Velikanski požari po Ruskem. Nad vse žalostna poročila prihajajo iz nekaterih krajev Rusije. V Sizranu je všled velikega požara 35.000 ljudi brez in na stotine ljudi je v plamenih zginilo. V Alatirju, gnvernement Simbirsk, je pogorelo baje 600 hiš, med temi poštno in davčno poslopje ter nek samostan. 5000 ljudi je brez strehe. — Obletnica bitke pri Visu, kjer je slavni Tegethof premagal italijansko vojno brodovje, je bila dne 20. t. m. — Nevihto s točo so imeli v če trtek na Solnograškem. Veliko žitnih polj je uničenih. — Strela je ubila 17 oseb med nevihto v petek v Hamburgu. 30 poslopij je zažgala. — Rehabilitirani major D -ejfus je prejel viteški križec častne legije. — Velike poplave so imeli zadnji teden v notranji Japonski. Utonilo je jako mnogo ljudi. Škoda znaša več milijonov. V Matsunsotu je 4000 poslopij pod vodo. — Umrla je soproga bivšega indijskega podkralja Curzona. — Izgajanje Židov iz Galicije. Politične oblasti v Galiciji izganjajo po vrsti židovske rodbine, ki so se svoječasno priselile iz Rusije, dasi so nekatere živele že po 30 let v Galiciji. — Vnuka bivšega burskega predsednika, Štefana Krngerja, so v Londonu zaprli, ker je obdolžen umora na nekem Angležu. — Potres. V Teksasu je bilo od zadnje nedelje 52 potresnih sunkov Mesto Socorro, ki je štelo 3000 prebivalcev, je v razvalinah. — Nekaj o zgodovini masla. Učenjak I. Martiny dokazuje, da se je udelavanje masla iznašlo v Severni Evropi. Stari narodi (Grki, Židje -in Rimljani) so si le smetano šteli za maslo. Enako so tudi domačini v Afriki in Ameriki imeli to znanje. O pravem maslu niso vedeli nič, nego zabeljevali si jedila le z maščobo živine. — Najprej so. si ljudje umislili delati maslo na Irskem in sicer v petem stoletju. V osmem stoletju so imele norveške ladije že precej prometa s tem; 1. 812. je poželel že cesar Karol Veliki, naj bi se k njegovim pojedinam pošiljalo za rabo — maslo. Zahvala. Ob sklepu šolskega leta 1905/7 izrekata podpisani krajni šolski svet in šolsko vodstvo slovenske ormoške okoliške šole prisrčno zahvalo vsem onim. ki so v tem šolskem letu pokazali šoli na katerikoli način svojo naklonjenost. V prvi vrsti se iskreno zahvaljujemo vsem blagim podpornikom in vzdržateljem šolarske kuhinje, ki so z denarjem in z različnimi živili (poselmo krompirjem in fižolom) omogočili, da se je v zimskem času revnim in oddaljenim šolskim otrokom podarilo zav-sem okoli 3000 toplih kosile. Isti prijatelji in pospešitelji naše šole so omogočili, da smo povodom božičnice dne 21. decembra 1905 mogli obdariti 105 najbolj revnih in potrebnih otrok z različnim zimskim blagom za obleko in da smo vse šolske otroke še primerno pogostili z bidri. Tudi povodom prvega sv. obhajila dne 7. julija 1906 so bili dotični otroki z bidri, pecivom in kavo pogoščeni. Ob sklepu šolskega jeta dne 15. julija 1906 pa smo poravnali vstopnino, da so učenci gledali skioptikon. ki ga je razkazoval v šolskih prostorih g. Stebih iz Huma. Največ dobrotnikov in podpornikov šteje naša šola v Ormožu. Slovenski Ormožani. zlasti še vrle narodne gospe in gospodične so kar tekmovale med seboj v požrtvovalnosti (lo naše šolske mladine. Pa tudi posestniki iz rmoske okolice in iz vseh 'všolanih vasi so nam obilno pomagali posebno z živili za šo-larsko kuhinjo. Vsem, tem prijateljem in podpornikom naše šole. katerih je toliko, da jih ni moči našteti imenoma, se prisrčno zahvaljujemo proseč jih. da ohranijo svojo naklonjenost in požrtvovalnost naši šoli todi zà naprej. ORMOŽ-OKOLICA. dne 22. julija 1906. Josip Rajšp šol. vodja. Jožef Kralj načelnik. » grafieg/oholi V nedeljo, dne 5. vel. srpana t. L %let ,Celjskega Sokola" v ŠT. ILJ. ODBOI{. Stiri izložne omare, i, velika novo liana u kopanje in velika kletka se takoj odda pri P. Kosti v Celja. 152-23 Loterijske številke. Trst. dne 21. julija 1906: 55. 38. 8. 35, 13. Linz, ...... ., 28. 76. 57, 13. 22. Listnica uredništva. Slavnim akad. društvom! Da sè izognemo vsemu očitanju, ne natisnemo nobenega poziva k pristopu. Vrl Slovenec ! V listu samem nič ne po-, maga. Ostro zahtevo na ravnateljstvo, pa mnogo podpisov! jfaznatiilo. Dne 29. t. m. otvorim v novo urejene gostilniške prostore v Žalcu št. 86. Pri tej priliki priporočam se slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk ter se bodem potrudil postreči cenj. gostom z pristnim naravnim vinom, vedno (397) svežim pivom in jedila. 2—1 Z odličnim spoštovanjem Ivan Pepgep, gostilničar (396) 2-1 Dobrega lovskega psa (ptičarja) želi kupiti F. Roblek v Žalcu. Išče se kot ucenec za trgovino z železnino deček poštenih starišev, s primerno šolsko iz-2—2 obrazbo. Ponudba naj se pošiljajo ^386) trpini neleznino Merkur v Celju. Ni! hiša njivami, gozdom in gosto nasajenim sadnim drevjem, kakor tudi z novimi pitoniranimi hlevi za govedo in svinje, je takoj naprodaj. (382) Cena 1550 gld. Natančneje pove 3—3 Franc Kokol čevljar v Laškem trgu. 2 učenca za trgovino, eden za špecerijsko in eden za mešano 'trgovino. Prednost imajo tudi. kateri so obiskovali meščansko šolo v Celju ali Krškem. — Ponudbe je pošiljati na naslov: Zdravko Kranjc Škofja Loka, (Kranjsko). SH se priporoča velečastiti duhovščini, slavnemu V W a V A ■■ U M učiteljstvu. pisateljem in p. n. občinstvu za m ■ ■ ■ ■ WW ■■ «I vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do naj-Mg ■ ■ M I I |l modernejše oblike. — Ker je bogato založena z ^^ um |M 11 I I najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena HS ml WIIVI z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini in v kratkem času okusno in ceno. — V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, vizitke, cenike, etikete, bolete. brošurice. časopise, knjige, cirkularje. lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, molitvenike. mrtvaška naznanila, ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari. Zvezna knjigoveznica se priporoča velečstiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu, župnijskim in občinskim uradom, kraj-nim jolskim svetom, posojilnicam ter cenj. p. n. občinstvu, pisateljem za vezavo vsakovrstnih knjig trpežni tiskarna izdeljavi. — Za posojilnice. hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne -knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim tiskom po zelo nizkih knjig, kakor „Missale hranilnice, občinske. v . priznano cenah. Vzorci na razpolago. — Vezava, različnih liturgičnih Romanam" itd. — Istotako se vežejo zapisniki za posojilnice, župnijske, šolske in druge urade najtrpežneje v usnje in gradi ter se lahko odpirajo; izdeljuje tudi fascikle za dolžna pisma, pristopne liste, menice itd. Posebno se priporoča'slavnim bralnim društvom, čitalnicam, šolskim in drugim knjižnicam za vezavo knjižničnih knjig, katera se solidno in trpežno izvršujejo; pri večjih naročilih naenkrat primeren popust. — Vezava priaiostih kakor tudi finejših molitvenikov. — Sprejema vsakovrstna ualante.ijska dela. priprosta kakor tudi najfinejša. Ker je opremljena z najraznovrstnejšimi in najmodernejšimi stroji, okraski in drugim orodjem, izvršuje vsa dela kar najhitreje in solidno po zmernih cenah. — Vse pošiljatve in naročila je naslavljati le: pr Zvezna knjigoveznica v Celju, «m ičjih naročilih naenkrat Celju Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart trgovina) Celje, Mii ii. it priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni - in barvani papir. =r sVIttčtttHf KamencKf peresa tablice peresttiHi gobice radirHe črnilo TrgoVsK« W v vseh velikostih črtane, z eno ali (h«i kolonama, v papir, platno, gradi, ali 1 ' usnje vezane. Odjemalnetypctj po raznih eettab. ]