BELOKRANJEC Izhaja 1. In 15. vsakega mesca. — Naročnina za cclo leto znaša K V50. <5lasilo belokranjskih kmetov. Geslo: Na delo za staro pravdo. Vie poSilJatve prosim« na naslov „Belokranjec" Qradac, Bela Krajina. I. letnik. Ljubljana, dne 1. vinotoka 1908. Štev. 14. Jugoslooanski jubilej. L. 1848. i?eši hrvatski ban Jelaöic s svojo vojsko — ki so jo vabili madžarski revolueijonarji na svojo stran — Dunaj iix Avstpijo. L. 1908. imamo Slovene! svoj 20. September v Ljubljani, to je od c. kr. avstrijskih vojakov sta bila ustx»eljer&ci. oclzadaj Lunder Rudolf, in Adamič Ivan, 22 let star, strojnik v „Narodni tiskarni" 15 let star, dijak IV. gimn. razreda. Težko panjenih je toilo osem ljuclij — irsi odLzadaj. Hrvatje imajo Avstroogrski Srbi imajo bana Ravha. veleizdajsko afero. Mila mati Avstrija! Hvala za dokaz, da nas smatraš za celoto. Ne prisegamo, da bomo tebe sovražili, temveč prisegamo, da bomo ljubili le sebe, Ne prisegamo, da bomo proti tebi, temveč prisegamo, da bomo edino le zase, po geslu tvojega vladarja, ki ima v svojem naslovu tudi naziv „kralj ilirski": Viribus unitis t. j. z združenimi močmi! Stran 64. BELOKRANJEC Letnik I. AH ste že poslali naročnino JSZ l"5O za eelo leto na naslov Belokpanjec, Oradac Bela Krajina? Pošljite takoj, če še niste. To malenkost lahko utrpi vsak. Priporočajte naš list tudi 8vojim znancem. JuMlejne slavnosti naj odpatlejo! Takozahteva globokožalostno ljudstfo. Letos ne nioreino biti vefi veseli. Spomiii na prežalostne dogodke zadnjih dui se je pregloboko začrtal v ljudsko dušo, da hi se moglo z leseliin srcem slaviti nicer lepo slavlje. Naj se radujejo raje oni, ki so se preobjedli ob polni drzavni mzi! Mi Slovenci pa smo bili vedno teptani in psovani. Premišljeno so nas \n nedolžnein preganjali, tolkli, po j»čab vlačil', stre- Ijali kakor znjce, sedai pa naj del imo jubilejske slavncsli! Vse lepo, nimanio nifl zoper vzvišeni os»*bo vlaslurjevo, a letos, po tt»h dogodkih in ob 1eb nastopili c. kr. oblastev ne smenio in nocemol „Naš List" 26.'X. 08. Slovenci in Slovenke! Žrtvara 20. septembra 1. 1908, tako ne- dolžnu usmrčenim in ranji'iiim. se slovenski narod najlepši oddolži s lein, du prispeva v prvi vrsti za oskrbo punrsrečcncev, od katerih bo marsikateri ])oliabljen ali vsaj zelo oslab- Ijen zapustil bolnico, potßm pa za njihove rodbino, ki so podpore potrcbne. Zdmženi nnrodni odbor se zatorej obraca do vseh Slovencev in Slovenk, da se odzovejo temu rodoljubnemu pozivu in vsak po svoji moči v ta namen prispevajo, prav posebno pa naši denarni zavodi, občine, korporacije itd. Kot neizbrisno znamenje naše ljubezni do onih dveh, ki sta padla 20. septembra 1908 kot svedoka smrtnega sovraštva, ki ga do nas goji naš narodni nasprotnik, K; Strugar N. 1 K; Potočnik Ignac 1 K; Novak Matija I K; Jakša Anton 1 K; Sober Fran jo 1 K; Doltar Ivan 1 K; Jekovec Ciril 1 K; Piletič Franjo 2 K; Kambič Miko iz Krasinca 1 K; Rožman Jure iz Boršta 1 K; Megašar Rihard iz Podzemelja 1 K; (rosier Avgust iz Pod- zemelja 1 K; Pezdirc Miko iz Krasinca 1 K; Klepec Miko iz Krasinca 1 K; Plut Jakob iz Kloštra 1 K; Klepec Jure iz Krasinca 1 K; Stipanič Jakob iz Gradca 1 K; Butala Jane/ iz Gradca 1 K; Zupanič Miko iz Krasinca 1 K; Stipanič Janez iz Gradca DO v; Ivec Anton iz Gradca 40 v; Skala Martin iz Podzemelja 1 K; Brae" Jakob iz Me,tlike 1 K; Kainbič Ana iz Krasinca 1 K; Milauc Martin iz Krasinca J K; Stipanič Matija 1 K; skupaj 53 kron. Krvavi dogodki v Ljubljani dne 20. septembra 1.1. Zakaj ho se zatfeli nemiri v Ljuhljani i Ljubljanske nemire so povzročili dogodki v Ptuju. V nedeljo, dne 13. septembra je sklicala „Družba sv. Cirila in Mctoda" svojo redno letno skupščino v štajersko mestece Ptuj. Kaj je ta družba? Vkljub lepirn besedam in pravičnim paragrafom Slovani, zlasti pa Slovenci v Avstriji trpimo, odkar ista obstoji. \)o revolucije 1. 1848., ko se narodnostno nismo še zavedali, smo trpeli socijalno, to je: ves slovenski kmečki narod je tlačanil tujemu privandranemu Nemcu-grofu. Po letu 1848. trpimo pa tudi narodnostno, t. j. XIX. članek osnovnih državnih zakonov sicer pro- glaša za vse avstrijske narode enake pravice. Toda te „enake" pravice mi Slovenci dobimo le, kolikor imamo raoči, da si jih sami vzamemo, izvojujemo. Tako naprimer eel slovenski narod v Avstriji, to je 1 in pol miljona ljudi niina niti en« srednje sole, 120.000 koroških Slovencev nima niti ene ljudske sole. Ker imamo le to, kar sami dosežemo, so ustanovili Slovenci tudi svojo šolsko družbo zato, da a lastnim denarjem postavljamo slovenske sole, kjer nam avstrijska vlada ne postavi teh z na- šimi davki. Ta družba je zborovala v Ptuju. A kaj se je tu zgodilo? Iz vseh južnoštajerskih most so se zbrali nemškutarji in Slovenco do krvi pretepli, polivali z kopir- nim črnilom, popljnvali, in enemu oropali celo nekaj sto kron. Pa mislite, da se je kdo pobrigal za varnost slovenskili državljanov? Nemški policaji so mirno gledali, ko se je pretepalo Slovence, ali pa še podpihovali, le dajte jih. Ko so zahtevali Slovenci od uradov orožnikov in vojaštva v pomoč, se jim je odgovorilo, Podlistek. Slovenci, ne dajmo zemlje iz rok! (Konec.) Sosed Nande Klepec: „No, seve, gospod nadučitelj, taka služba!! Toda taki davki, kolikor moramo mi i>lačevati! To se daje v hranilnico ..,.!" Nadučitelj: „Motite se, Klepec, na to ne placate nič davkov! Place so učiteljom zvi- šali brez zvišanja doklad. Toda to je na- zadnje vseeno. Oe bi tudi bile doklade, bi znašalo komaj eno krono, kar bi plačali \'i za zvišano doklado. Hočeni reči sanio to. V hranilnico dajem, ker štedim. So tu okrog in v raestu nadučitelji, ki imajo dolgove. Ne zapijem na vinu toliko kut drugi. Pri- voščim si ga, toda nikoli toliko, da bi si vino mene privoščilo. Ne kadim: — to je nepotreben luksus, metanje denarja v zrak, kvari si zdravje tisti,ki kadi, in cela njegova okolica, to je pro- kletstvo za človeštvo, hujše kot je opij in loterija! Dalje ne kvartam. To je drugi demon, ki uničnje nas na de- želi. Koliko nesrečnih družln na kmetih ima na vesti le kvartanje, kajenje, pijan- «Sevanje in loterija! Kajoiija se navadno tako ne računi, toda to je mnogo hujši satan kot pijančevanje, ker kdor kadi, ima poželjenje po pitju, in marsikdo kadi samo zato, da bi mogel zopet piti, tako da gresta obadva g-reha neločljivo skupaj. Jaz bi tudi lahko več pil; vsaj se mi včasih poljubi, da bi se napil; lahko bi kvartal — vsaj imam denar vhranilnici; lahko bi tudi kadil, zdrav sem, denar imam in znam tudi. A glejte, ni(5 tega ne delam, premag-am se I In kako sem srečen, kadar si lahko rečem: ničesar nisi porabil za nepotrebne stvari!-------" Nande Klepec: „Veste, gospod nadučitelj, prav imato. Lahko bi bilo drugare. Vsaj se rad spominjam, kako ste nam razlagali pri zgodovini; — ampak to življenje doma —¦ in pa ko vem, da sent jaz tisti tretji, o katerem ste govorili, ker sem jaz proda) letos te tri orale — vse skupaj me jezi, in ni je pomoči . . . !" Žunič: „Nande, vidiš, danes smo tu na razgovoru, kot doma. Poglej, prodaš svet, kdo ga kupi ? Mi ga ne moremo, ker se ne moremo pretrgati. Gotovo to kupi Nemec, Schwarz, ki je hotel še tole gostilno in Jakovčičevo bajto. Toda veruj mi, če bi ti le hotel — bi šlo; toda ne kvartaj! Ce ne boš kvartal, se ne opijaniš, pa bo dobro! A koliko denarja je že izvlekel iz tebe tisti krarnar iz mesta! Pusti mu ga, ne igraj več, nazaj ne dobiš več, kar ima!" Nande Klepec: „Prosim vas ljudje, toda povejte mi, kaj naj počnem," reče s tresočim glasom, „kako naj si |)reracunim, kaj smem izpiti, izkaditi, snesti, da bi se rešil! Ta misel mi je res všeč, in hočem delati. Bog mi je za pričo, da se bom trudil, kot tamle Zunir. Od danes zanaprej se ne dotaknem več kvart, in ti, France, le pazi se me, če me prides zopet pregovarjat, ko pride nadme kramar Brikner, naj grem kvartat!" Nadučitelj: „Klepec, res mi delate veliko veselje! Nič se ne bojte, da bi to ne šlo! Samo hoteti se mora. Mi Vam borno pa po- magali. In hočete vedeti, kako dela, kdor Letnik I. RELOKRANJEC Stran 65. d a t e g a ne dobe, ker se šeni p r i - petil noben resnejši slučaj, t. j.: vlada je stem povedala, saj še niso nobenega Slovenca ubili, torej vam pomoči ni treba. — Nemci so napadli Slovenkc ravnotako, kot Slovence. Da Slovencom to ni bilo prav, je čisto naravno. Zato je sklicalo „Slovensko društvo" v Ljubljani na petek, dne 18. septerabra protestui shod radi ptujskih dogodkor v „Mestnem domu". Nemško predrznost v Ptuju bomo razuraeli tern bolj, če pouiislimo, da vsi južnoštajerski Nemci žive kot trgovci izključno od Slovencev. Shoda vljubljanskem „Mestnem domu" se je udeležilo do 10.000 Ijudi. Govorniki so pozivali Slovence, naj odgovoro Nemcem v onem jeziku, ki ga bodo ti najbolj raznmeli, z gospodarskim bojem, to je, vse naj se kupuje le pri do- mačinih, Nemcev, ki naš tako zaničujejo, pa nikar ne nadlegujemo z svojirn denarjem. Govornik dr. Oražen je dejal: „Slo venec in SI o venka! Kupnj mo 1 e pri S1 o v e n c i li in S1 o v e n k a h! P o- snemajmo Cehe, kisona narodno- gospodarskem polju ubili nasprotnika. Kadar se to zgodi, bodo tudi na cesarskem Dunaj u dobili pred nami rešpekt in spoznali bodo, da bo Avstrija slovanska, ali pa je ne bo!" Gospa dr. Tavčarjeva je govorila v imenu Slovenk. Vsi govorniki so pa pozivljali Ijudi, da naj Nemcem ne odgovarjajo z demonstracijami, temveč le z gospodarskim bojem. Po shodu so se začele vkljub tern svarilom deiiu nstracije. Ljudje so bili že zaradi Ptuja razburjeni, ko so pa šli mimo trgovine Nagy, gredoč s shoda, prileti na nje steklenica črnila. V Jjjubljani je v primeri s Slovenci Nemcev le peščica, celo malo jih je pa na Kranjskem. Od 100 Kranjcev je 95 Slovencev in 5 Nemcev. — Tako izzivanje od Nemcev v Ljubljani je naravnost nepremišljena pre- drznost. Oisto naravno je, da je množico to izzivanje razjezilo. Ljudje so začeli ]>obijati šipe; zlasti pred nemško kavarno ,.kazino" se je Ijudi prijelo tako razburjenje, da ves odpor policije ni nič zalegel, v kazini so bila pobita vsa okna. Tudi tu so Nemci izzivali; prihajali so namreč z ironičnimi po- smehi na ustih pred poslopje. Razven pri kazini so pobili šipe še po drugih nemških zavodih. Okrog polu 11. ure zvečer so prišli pre- ganjat demonstrante vojaki nemškega polka „Helgijci", ki so s svojim surovim nasto- panjera Ijudi še bolj razburili. V soboto je bilo čez dan dosti mirno. Šele na večer so se začele zbirati večje množice Ijudi. Ljudstvo se je razburilo, ker je od vseh strani začelo prihajati vojaštvo, ko že ni bilo več pravega vzroka. Ko se je naredila tema, so bili vojaki vedno hujši, tolkli in suvali so s puškami brez ozira na levo in desno. Zlasti velik strah je povzročila četa dragoncev, ki se je zaletela s sabljami na gručo sicer mirnih Ijudi pri Frančiškanih. V n edel jo je tekJa kri. lzgredi so se ponovili tudi na ta dan. Razumljivo je, da je bilo ljudstvo radi nastopanja vojaštva vedno bolj razdraženo, zato bi bila naloga uradov vplivati pomirje- valno na Ijudi. Ali vzeli so varnostno vodstvo svetniku Vračkotu in poverila isto liudemu Nemcu dr. Matiasu. Vojaki, Nemci so bili ta dan že kar besni, ter udirali v privatne prostore in zganjali Ijudi ven; celo v iran- čiškansko cerkev so udrli s puškami za ljudmi. Zvečer ob 9. uri se zapodi nek mlad poročnik Mayer, ki je vodil sedem mož v Prešernovih ulicah, brez povelja za skupino demostrantov čez franc, most v Šolski drc- vored. Ljudje so vsi bežali, toda, vkljub dr. Matiasovi prepovedi zapove Mayer stre- ljati in v kryi se je valjalo 10 ljndi: 2 mrtva in 8 težko ranjenih. Ustreljeni Lunder je šel s svojo nevesto s slavnosti tiskarskega društva ter še na- pravil ovinek. da bi bil prišel nemoteno doraov. Zadet je bil od zadaj v pljuca in bil takoj mrtev. Tndi dijak Adamič je po nesreči prišel zraven, vraeal se je s prehoda domov. Krogla mu je prestrelila prsa in šla skozi pljuča. Ko so ga urnirajočega prenesli na stražnico, je dejal stražniku, ki mu je tiščal z roko rano: „Uroiram, a ne povejte tega moji mamici, ker sicer bi tudi ona umrla". Kako besni so bili vojaki, je videti iz tega, da so hoteli streljati v magistratno vežo in podili bežeče z nasajenimi bajoneti v 2. nadsiropje. Šele župan Ilribar jih je zavrnil. Če bi bilo ljudstvo po toll dogodkih oboroženo, bi bila gotovo izbruhnila vstaja. Težko ranjeni so bili »ledeči: Adamič Anton, bratranec ubitega Ivana, je bil zaboden od zadaj z bajonetom; Josip Simončič, 171etni kleparski po- močnik, doma iz Novega Mesta St. 8., ima od strela raztrgano vae meso na levi nogi; Albina Traven, komptoaristinja, je za- bodena z bajonetom v meca; Hozidar liorwtnik, 18 let star, osmošolec iz Hinj pri Žužemberku, ima prestreljeni obe nogi pod kolenom ; ranjen je najhujše; ne more se še reči. če ozdravi in če bo mogel hoditi. Miha (iolavwek, 20 let star, kovaski pomočnik, je bil zadet od zadaj v levo ramo in ima prebite vse žile. Albin Tomšič, 16 let star, kovaški po- inočnik iz Zagorja pri St. Petru, ima pre- streljena skozi in skozi prsa in ranjena pljuca. Pavel Strukelj, 31 let star, delavec, je bil ustreljen v desno nogo nad kolenom in ima prebite vse žile. Martiu Štrukelj, 41 let star, delavec, je ranjen od zadaj z bajonetorn. varčuje? Glcjte: mi si izracunimo, koliko si primeroma moremo zaslužiti za letos. To se ve, da se računa čim manj, po slabi letini. Potem si spišerao vse izdatke: davke, obresti, prevžitek, obleko in obuvalo. Kar se rabi za življenje, moramo dobiti iz gospodarstva, zato moramo tarn odračunati te stroške od dohodkov. Zaračunamo vsako malenkost, in tako dobimo, koliko imamo dohodkov in koliko izdatkov. Če so izdatki veliki, potem je slabo! Potem jih moramo pii eni stvari zmanjšati tako, da bo mnogo manjäi, kot dohodki. Vsaj ena dese- tina dohodkov naj bi ostala cist a. Potem si porečem: od tega smem porabi^i za gostilno in mesto 160 kron, nekdo mogoče le KM), drugi 20 itd., in potem se ravnam. V mestu porabim vselej 2 kroni. V mesto toiej ne smem večkrat kot lOkrat, ali pa ne smem nič porabiti. Kdor porabi 4 krone, se mora ravnati po tern! — Tako se računi I Ko je žetev pri kraju, glej: letina je je bila boljša, za ječmen sera dobil 120 kFon več, za sladkorno peso 260 K, za hmelj 40 K man], kot sen racunal, tako, da mi je pre- ostalo 340 K. 300 K odnesem takoj v „Kmetsko hranilnico in posojilnico", za 40 K pa kupim za zimo drva ali pa spomladi novo vrsto pšenice s Českega, ki ima v enem klasu po 10 zrn več, kot navadna. In v tem je cela umetnost varčevanja. Zračunam si vse in za nič na svetu ne izdam več, kot sem prejel. Ne izposojam si, temveč varčujem, da plačam potrebne stvari a prihranki brez posojila. Posojilo je kot železna vez. Duši te in duši ne- prenehoma ...!*' „Torej, lahko noč, jaz grem d^mov!" Sosed Klepec odide. — — — „Hvalabogu, kos slovenske zemlje, ena slovenska družina je zopet rešena!" si je oddahnil stari gospod nadučitelj. Tistega dne v gostilni sploh niso kvartali. Po vseh sosedBih obciB»h se je govorilo t> tera pogovoru v goatilui „pri kroni", lasti gospoda nadučitelja Šebeta. Ti$to noč je sla4ko zaspal ta dobri slov^aski gospodar, gospod nadučitelj Šebe in z ženo pomirjeni osebeakar Nande Klepec. Toda Klepec je tičal že bolj globoko, kot sta slutila gospod nadučitelj in gospod župnik. Cel mesec sicer Klepca že ni bilo v gostilni črez 9. uro. Kvartal res ni več. Pokadil je vsak daa samo en „pakelc". Toda vemlar je prišel na obisk sodnijski sluga. — Rubežea. — In za djo še tri uove. Gospod nadučitelj je prisel, vse pre- racunil, spoznal stanje posestva ter dejal': ,,Ni6 ae ne bojte. Prav lahko ste v dveh letih na varnem, in v petih letih brez dolga, toda — sraete porabiti zase k večjemu dve kroni na teden. Za več sedaj ni. Prihodnje leto po pet kron na teden. Pa boste videli! Toda deiajte povsod ib vedno, nadzorujte, varčajte, ni- česar ae mečite proč, kar najpaz- ljivejše obdelujte polje. Ker tadi klasje potrebuje oskrbe, kot vino in pajcek. * * Kakäna razLika pri Kk'pceviLi letos in laai ! Gospodinja se je vFtela. veselo kot vrtavka, in prepevaje krrnila perotniBO ia Stran 66. BELOKRAN.TEC Letnik I. Mnogo lažje ranjenih ljudi je v domači oskrbi. Vojaki so streljali iz temnega dre- voreda v rasvetljeno ulico pred škofijo skozi obok raed stolno cerkvijo in škoiijo. Vsi ra- njenci in oba mrtva so bili ustreljeni od zadaj, torej ko so bežali. Vojaki so streljali posamezno. V ponJeljek je imel občinski svet ljubljanski sejo, kjer se je sklenilo, da se umorjenca pokopljeta na mestne stroske. Zvonili so jima po vseh ljnbljanskih cerkvah z vserai zvonovi. Vse mesto je bilo v črnih zastavah. Po alicah so jo value množice, ki so odstranjevale nemške napise. Cez dan so hodili ljudje kropit ustreljeni žrtvi na pokopališče. Bilo jih je na tisoče. Mnogi so jima brisali z robci kri, ki so si jih shranili za spomin. Zlasti žalosten pogled je bil na dijaka Adamiča v njegovi borni obleki in zakrpanih čevljčkih. Popoldne so prišli Lundrov oče, mati in nevesta, kmalu za njimi Adaniičev brat in mati. Ta položi sinu roko pod glavo rekoč: „Kamen je vendar pretrd zate", nakar se onesvesti. Ko so jo peljali iz mrtvašnice, se postavijo prednjo tri nemške gospodične. Čeprav je vse ostalo ljudstvo od bolesti in ginjenja jokalo, so se začele Nemke nesrečni materi smejati v obraz. Tako živalsko srce more menda imeti samo Nemec; in surovosti nekterih Nemcev se pač ni čuditi, če so rojeni od žensk takega srca. Zveeer in ponoči je vladal popolen rair, ker je župan Hribar prevzel vodstvo var- nostnih uradov ter napravil mir s svojo nplivno besedo. Vojakov in orožnikov ni bilo videti. Oe bi „Belgijcev" ni bilo videti v nedeljo, bi tudi krvi ne bilo videti. Pogreb nesrefinih žrtev v torek. Pogreb nesrečnih umorjencev v torek je bil pogreb. kakoršnega menda še ni bilo na Slovenskem. Podale so si bratsko roke vse stranke, vsi sloji, da izrazijo vso neizmerno bol celega slovenskega naroda za to grozo- vitost v jubilejnem letu. Ljubljana je bila v žalni obleki: vse mesto v črnih zastavah, vse trgovine zaprte, vsi ljudje s žalnimi znaki na obleki ali s črnimi ovratnicami. Ljudstva vse črno na ulicah. Zvonili so vsi zvonovi. Nad štiri- deset tisoč ljudi se je udeležilo pogreba. Pogreb je trajal pet četrt ure. Prvi po- grebci so prišli že na novo pokopališče, ko so bili zadnji še na starem pri sv. Krištofu, oddaljenem 5 km. V sprevodu je bilo 25 društ- venih zastav, Sokolov 600, od telovadnega odseka 100, socijalistov 200 itd. Prošt Sajovic je s petimi duhovniki vodil pogreb. Krsti so nesli Sokoli do groba. Na grobu so govorili župan Hribar, dr. Tavcar in Kristan. Sveta groza je polnila nepreglednim množicam srce ob odprtem grobu nesrečnih žrtev, nepopisen je bil ta prizor na pokopališču. Noben navzočih ga ne pozabi nikdar. Ni vojakov, ni nereda. Odkar so odpoklicali vojake v vojašnico nazaj, skrbi za red „Združeni narodni odbor", njegovi člani imajo na rokah slovenske znake, in hodijo po mestu ter vzdržujejo red. Na dan pogreba se vkljub toliko tisoč in tisoč ljudstva ni pripetilo nikukega nereda ali nesreče. „Eno človeško življenje je več vredno, kot vse pobite šipe", je dejal dr. Šušteršič na shodu na Viču dne 27. pr. m., in to popolnoma po pravici. Treba je pribiti dejstvo: ves čas demonstracij se niso Slo- venci nobenega Nemca niti dotaknili, in vendar je tekla kri. V Ptuju so bili naši do krvi pobiti, a nobenega orožnika, nobenega vojaka ni bilo, da bi jih bil branil. Tako krivično postopanje vpije do neba in se bo maščevalo, ne s kamenjem in nožem, temveč — na gospodarskem polju. Posledicc ljubljanskih dogodko?. Krvavi ljubljanski dogodki so po celera slovenskem in slovanskem svetn izzvali naj- večje ogorčenje. Goriški deželni zbor je na soglasni sklep slovenskih in laških poslancev po sporočilu teh dogodkov v znak sožalja prekinil sejo. Mesto Praga in Zagreb sta izrekli Ljubljani svoje sožalje. Več čeških državnih poslancev (Kotlas, Kloiač, Burival) je prišlo osebno s Češkega k nam, da se sami prepričajo o vsem. Po celem Slovenskem sklepajo občine proteste proti nasilnostim. Prva je sklenila od belokranjskih občin tak protest občina Vinica. Čast ji! Ostale belokranjske občine, posnemajte jo vse. Po celem Slovenskom ljudje odstranj;iju nemške napise, tako da dobi naša dornovina tudi na zunaj slovensko lice. Upamo, da tudi Belokranjci ne bomo zadnji pri tern delu. Kdor ima nemški ali dvojezični napis na svoji trgovini, naj ga ima, toda 8 tem pove, da našega denarja noče. Po tern bomo spoznali svoje ljudi. (jospodarski boj. Najvažnejisi je pa gospodarski boj. ki se je začel z ozirom na nemško predrznost. Dobrega kruha so se Nemci pre- objedli med narai pohlevnimi Slovenci, po- stali so objestni, in mislijo, kdove kakšna milost, če od nas denar hočejo sprejeti. 0 b e s i m o j i m k r u h e k m a 1 o v i š j e. 100 miljonov na leto damo Slovenci zaslužiti tujcem. Dajmo to zaslužiti svojim ljudem, kjer teh ni, Čehom, in kjer teh ni, rajše Francozom in Angležem. Kn miljon kron so vzeli slovenski vlagatelji že denarja iz nemške Kranjske hranilnice, ki z dobički od našega de- narja drži umetno nemstvo na Kranjskem. Slovenci, slovenski denar v slo- venske zavode. Vsaka vas ima že skoraj svojo posojilnico in hranilnico, nimate torej izgovora, da ne veste kam z denarjem. Trgovske potnike n e m š k i h trgovin po Slovenskem ven mečejo; tako so že zavrnili potnike tvrdke Ken da, Krisper itd. oskrbovala blago skup s hčerko Ančko, dočim je odšel gospodar vesele volje na- pletaje svojo „amerikansko" orat strnišče v drago. „Bog daj dober dan! — Torej, kako ste opravili vceraj?u je vprašal gospod nad- učitelj Šebe, ki je sei öele z dopoldanskega dela s polja in srečal gospodarja že pri popoldanskem delu. „No, prav dobro! Plačal sem obresti in še so mi hoteli posoditi, če bi bil maral. Sedaj je prevzela „Kmetska hranilnica in posojilnica" vse dolgove ter mi izplačala ostale upnike. Sedaj plačam po 5 '/* •/•• To sem zdajal denarja temu oderuha! Hiev bi si bil postavil za tisto! Vrag ga vzemi! — No, pa samo da tako gre! Doma smo že veseli in — nekaj novega, gospod naducitelj — zibali bomo — to bo gotovo fant! Čez dvanajst let! Zopet se imava rada z ženo in verjemite mi, že zopet se veselim na večer! Že dostikrat sem si očital, da sem izgubil toliko let v gostilni brez veselja, z jezo doma in razprt s celim svetom! Varčujeva in racunava in moja stara pravi, da bomo imeli hišo v desetih letih popolnoraa čisto, če pojde tako naprej . ..!" „E, kaj še, sosed! Nele čisto, čez 10 let boste imeli že Ančko omoženo na bajto, in za novega fanta pa tudi morate kaj knpiti! Denarja boste za to imeli dovolj! Verujte mi!" mu je veselo odgovarjal gospod nad- učitelj. „Ne vem, ne vem! Dober tek, gospod nadučitelj, moram tole še danes pbrniti. Bo to repa, moram dobro vzeti. Toda delam rad!M „Tako, tako — le veselo na delo in bog vam pomore!" je klical starček odhajaje. ¦ Danes blagoslavlja marsikatera družina lepo vzgojo, ki so jo dobili od dobrega si- volasega gospoda nadučitelja Šebeta. Če bi bilo takšnih učiteljev v vsakem okraju vsaj pet! Potem bi pa ne bilo treba hoditi v Ameriko, ne prodajalo bi se posestev Nemcem, Židom, veleposestnikom in tovarnam. Baš narobe, slovenski kapital bi postal v naših rokah nepremagljiva moč, ki bi iztisnila iz dežele vse te tuje pijavke, ki uničujejo napredek našega naroda! Samo rodna gruda, samo pomnožitev in neprestano nakupovanje zemlje nam more pomag-ati do zmage nad tolikimi neprijatelji, kot jih ima naš narodl Prazne besede, gesla in govori, vse to je mlatenje prazne slame, popolnoma odveč. Povsod varcujmo! Kjer že ni mogoče po- kupiti zemlje in osnovati slovenske vele- obrti s slovenskim prihranjenim in zbranim denarjem, tarn se gotovo more nalagati denar po hranilnicah, in stvai naših denarnih zavodov je pa, da ta denar dobro nalagajo dalje. Moramo si tudi vzgojiti naraščaj, ki si naš nabrani denar izposodi ter v drugih, naroduo ogroženih krajih, za obrt pripravnih, osnuje koristna podjetja. Vzgojujmo mladino v trgovskem in tehniškem duhu! Doslej je bil naš narod samo založnik za državno in zasebno uradništvo po neslo- venskih zavodih. Tam se trudijo naši slovenski sinovi. Delajo kapital za tuje " Letnik I. BELOKRANJEC Stran 67. NeniAki značaj« Ogenj in žveplo bljujejo nemški listi na Ljubljano zaradi par pobitih šip, kličejo vlado, naj strahovito kaznuje mesto, čeprav se niso Slovenci dotaknili niti enega Nemca. Nemci pobijajo šipe, trgajo slo- venske napise in ])rctepajo naše Ijudi v Celju, Mariboru, Celovcu in Ptnju, a to j i in je pa prav. Ravnokar prihajajo vesti s Češkega iz Liberca, da je nemaka druhal vdrla v češko stanovanje, vse razbila, pometala o p r a v o n a u 1 i c o, a to je vse prav. Nemci so zbesneli, da zdravega, treznega mišljenja že niso nič veö zniožni. Toda ne- pravičnost je zelo nevarna lastnost. Maščevala se bo na njih. Kdor ima mirno vest,kdor ima zavest moči in izobrazbo, no postopa tako. Kaj dosožejo s takira div- janjem? Slovani boino začutili še bolj, da smo celota. Pri ljnbljanskih dogodkih se to že kaže. Vsi ("iasopisi po slovanskem svetu poročajo o njih, češki, poljski, ruski, hrvaški, srbski itd., vsi pozivljejo na gospodarsko organizacijo Slovanstva. „Spominske- karte" za trgovske potnike nemških tvrdk je dal tiskati naroden notranjski trgovec. Na teh kartah je v nemškem jeziku zapi- sano : „Kako se upate, potovati sami po slovenski zeralji, ko vpijete po nemških ča- sopisih, da niste varni ne svojega iraetja in ne življenja? Morali bi priti v spremstvu orožnikov ali pa vojakov. Ali se ne sramu- jcte vnebovj)ijočili laži, da na nas mirne Slo- vence blatite in kličete vlado, orožnike in vojake na pomoč? Lačni ste — slovenskih novoev, žejni ste — slovenske krvi. Idite! Ne kupim od vas ničesar in povejte svojim gospodarjera, naj ne pošiljajo svojih potnikov k Slovencem, katere Nemci tako smrtno sovražite." Te karte naj založi naša „Družba." Opozarjamo čitatelje na poziv združe- nega narodnega odbora za nabiranje pri- žepe. To se mora spremeniti. Naše šole vzgajajo u r a d n i k e, ne pa podjetnike. Zato poslušajte svet: varčujmo, naučimo sebe in drugo varčevat, ne prodajajmo svoje zemlje, ne nalagajmo denarja samo zaradi denarja, temveč zato, da bomo neodvisni! Kupujmo slovensko zemljo, da bo vsak neodvisen Slovenec mogel reči, da živi na svoji zemlji svoj gospod. Šele potem bo res svoboden. Poglejmo ruskega velikana Tolstoja, češkega Svatopluka ČJeha, slovenskega Ijub- Ijenca pesnika (iregorčiča! Zakaj so oni gledali, da je dobil vsakdo v roke kos rodne grude, ruske, češke, slovenske zemlje? Samo zato, ker je dolžnost vsakega Slovana, da ima kos slo- vanske zemlje v rokah. Ker šele tedaj bomo Slovani svoboden in ne- odvisen narod, č e bomo vsi gospodarj i koščka slovanske zemlje! Po »Hospod. Svetu« prlr, N—n. spevkov za spomenik padlim žrtvam in za pomoč ranjencem, ki bodo nekateri pohabljeni za celo življenje. Ciril-Metodova družba je prejela tekom enega tedna samo po upravništvu „Slov. Naroda" čez 2 000 krön. Naj se zbere z oziroin na Ijnbljanske dogodke za dve Soli v narodno najbolj ngroženih krajih z imenom Lnndrova in Adamičeva sola. To bi bil najlepši spomenik umorjencema. Prostor nam ne dopušča danes drugega, kot da smo navedli samo posamezna dejstva. Nauk in naše stališče prihodnjič. Za danes sklepamo in kličenio Slovencem : Ni duše, ni vinarja Nerneu! V znainenju samopomoči. Na Angleškem je otok Irsko, ki je pod angleško vlado prišel na rob gospodarskega propada, tako da se je izselil veeji del Ircev zlasti v Ameriko. Kar jih je ostalo doma, so se nepreneboma borili z raznimi angleškimi vladami ter nepreneboma pošiljali v angleški parlament svoje poslance, da bi si irski narod na državnozborskih tleb priboril svoje živ- ljenske pravice. Ker je bilo to neprenehoraa brez vspeba, vse delo z;istonj, se je pojavilo na Irskem gibanje, o katerem piše H. R. Stockman v mednarodni reviji rL. D. P." članek približno to vsebine: Najzanimivejše dejstvo političnega razvoja na Irskem je gi- banje, ki se v vsakim dnem širi in je dobilo ime „Sinn Fein". Pred 20 leti so irski na- rodnjaki stavili vse svoje nade v irsko stranko v državnem zboru, češ da se v par letih po- sreči tej stranki pridobiti za Irsko „Home- rule", t. j. zakon o samostalnosti Irskega. Danes nič ne kaže, da bi bile te nade opra- vičene. 20 let vstrajnega dela ene najboljše organiziranih strank v angleški dolnji zbor- nici ne dovoljuje niti slutiti, da bi se bili hei približali svojemu cilju. Da, nekateri celo trdijo, da so lrci od njega bolj daleč, kot so splob kdaj bili. Vsled teh neuspehov je nastalo mnenje, ki se vsak dan bolj širi, da narareč delovanje v angleškem parlementu ne more zagotoviti prebivalcem irske zemlje pravienosti. Zato iščejo drugod novega orožja,ki bi po- raagalo prisiliti angleško vlado do pravienosti. Smisel tega gibanja najlepše kaže njegovo ime „Sinn Fein" namreč pomeni „Mi sami, in le sami". Namen te stranke je prepričati irski narod, da se mora odreči upanju na kakoršnekoli potrebne korake od strani an- gleške drž. zbornice. Irski narod mora biti sam svoje sreče kovač. Kot prvi korak zah- tevajo prišlasi „Sinn Feina", da naj izstopijo irski poslanci iz angleškega parlamenta in da naj bi se porabil denar, kar stane sedaj njih vzdrževanje v zbornici, za pomnožitev irskih dohodkov. Dalje predlagajo, da naj bi si izvolili lrci upravni svet, ki se snide v njih glavnem mestu Dublinu, katera prevzame na miren način vlado. Ta upravni svet prevzame tudi upravo zemlje. Zakonov bi seve ne mogel dajati. Toda mogla bi se napraviti stvar tako, da bi se o vsaki zadevi sprejemale resolueije, katore bi takoj izvrševale ojegovi krajni odbori po celi deželi, ki bi imele torej rav- notako veljavo, kot zakoni. Prispevke, ki bi jih pobirali krajni odbori bi se rabilo kar najbolj za povzdigo irske trgovine in vele- obrti. Dalje bi se osnovala narodna konzulska slnžba, ki bi imela za namen iskati v tujini trge za blago in izdelke zemlje. Skratka, politika te stranke ponieni, kot se je izrazil eden njenih glavnih voditeljev, irske zadeve reševati tako. kot če bi angleške vlade sploh ne bilo. Usoda slovenskega naroda je precej po- dobna usodi Ircev. Samo kdaj se pojavi pri nas kak Sinn Feinn? Mi Slovenci se namreč sramujemo, da bi „mi sarai, in le mi samiu kdaj kaj začeli v svoj prospeli. Tu vsak Slovenec prej hlapčevsko pogleda, „kaj bodo drugi rekli". Nemštvo na Kranjskem. Večkrat se cuje od te ali one strani, da kranjsko nemštvo nima trdnih tal, da mora izginiti s površja piej ali slej; toda temu ni tako. Res, da nas je Slovencev na Kranjskem 95 %> m z ozirom Da to bi se moralo oriih si % Nemcev skriti v slovenski premoči. Faktično vladajo celo Kranjsko Nemci, oni so gospodarji; slovenska premoč pa molči in mirno tlačani, kakor pred sto in sto leti. Kaj je temu krivo? Nezavednost in narodna mlačnost na slovenski, ter zavednost in organizirano delo, podpirano od vlade, na nemški strani. Ko bi Slovenci hoteli svoje narodne uas- protnike posnemati v delu, nikdar bi ne bilo prišlo nemštvo na Kranjskem do take moči. Toda, ako bomo tako kakor dosedaj gle- dali od strani, kako naši oholi nasprotniki napredujejo, ako bomo držali roke navzkriž, ako ne bomo zasledovali natančno vsakega koraka, ki ga napravijo Nemci, ako jih bomo še naprej vsled svoje neza- vednosti in ralačnosti podpirali sami moralno in materijelno, potem ne-le, da ne bodo izgubili svoje moči, ternveč napredovali bodo vedno bolj in bolj in dalje preko nas zidali most do — Adrije. Ozrirao se malo po celi deželi! Najprvo pa poglejmo na Gorenjsko! Tu so se prev- zetni Nemci že tako vgnezdili, da izgledajo nekateri kraji na zunaj prav kot v „rajhu". Ako se pripelješ na Jesenice, skoro ne veš, ali si na Kranjskem ali kje na NemSkem. Sama blažena nemščina povsod. Ko stopis v kolodvorsko restavracijo, ti udari na ušesa pozdrav v vseh nemških dialektih in ako zahtevas kaj v slovenskem jeziku, toliko da te razumejo. Tako dalec smo že prišli! Zlasti sc pa Nemci zaletavajo z vso silo v blejsko okolico. „Dežela Kranjska nima leps'ga kraja, kot je z okol'co ta podoba raja", pravi nais prvi pesnik Preseren, toda ako ne bomo pazili, se bodo enkrat naši nasprotniki ponašali s to „podobo raja". Sploh je (rorenjska v veliki nevarnosti, le gospodarska osamosvoja jo reši in odločno narodno delo na polju izobrazbe. V Ljubljani sami so Nemci močni bolj kot bi kdo mislil, uživajo pravice za katere se moramo Slovenci šele boriti, godi se jim Stran 68. BELOKRANJEC Lotnik I. kot manjšini veliko bolje, kot slo- venski večini. Zdaj pa se podajmo doli na Dolenjsko in zlasti v nje nemški (kočevski) del. Predvsem bodi povedano, da se v malih slovenskih krajih, zlasti v mestih na Do- lenjskem še vedno vzdržuje nemštvo na uineten način. V nekera mestu, ki velja kot najbolj slovensko, obstoji še vedno „Kasino- verein". Nemcev je tarn tako malo, da ne pridejo v poštev, toda „kasino#l obstoji, ker so še vedno vpisani kot člani — čujte in strmite — nekateri slovens ki uradniki. Kako se more kaj takega goditi še dan- daues, ko vedno bolj občutimo kruto nemško pest, je pač neumljivo. Prav blizu kočevske raeje ležijo prijazne Topli.ce. Tudi tod seže vrivajo pohlepni Nemci, domačini Slovenci seveda tega ne vidijo, ter pridno nosijo denar v Averšpergovo resta- vracijo, redijo gada na svojih prsih. Zlasti velika nevarnost pa preti Beli Krajini. V (Jrnomlju saraera so se že precej vgnezdili Kočevci in ako zdaj. ko steče belokranjska železnica. ne bomo čuli in pa- zili, se bodo povsod vrinili, kjer bo le rao- goče. Kočevci so ljubljenci vlade in dobro organizirani. Skoro vsaka občina ima svojo portružnico ,.SchulvereinaM in „Südmarke" in neinških gasilnih društev kar mrgoli; v občini Koprivnici n. pr. jih je pet. Ustanovil se je „Bauernbund", ki ga baje podpira „kranjska kmetijska družba". Slovenci posnemajte svoje nasprotnike! V organizaciji je moč! Poglejmo, kako je s šolami! Odkar je prišel na krmilo zloglasni Pe erz, se je vse izpremenilo. Pregnal je slovenske učitelje, kjer je le mogel in jih nadomestil z nera- škimi nacijonalci. Ne le v nemških, tndi v slovenskih äolah je slovenska deca izrocena v milost in nemilost nemškim nacijonalcem. Kaj, ko bi naš slovenski deželni solski svet raalo posvetil v te razmere! Da poleg tega dela tudi „Schulverein" na vse pretege, je vsakemu znano .. . ! Torej med Kočevci vsestransko razvita društvenost, nemške sole, zavednost, na slovenski strani pa — zaspanost. Le v Kočevju saniern se je začelo daniti. Kaj pomeni ta zaspanost za kocevsko slo- venske manjšine in slovenske obmejne kraje, ni treba posebej poudarjati. Slovenci, zdramite se, dokler še čas! Pet slovenskih občin iraamo v kočevskein okraju, v njih pa nobenega društva. Ali bi ne kazalo začeti z gasilnimi društvi? Pripo- ročamo te občine vrli slovenski gasilni zvezi! Vstani vinorodna Dolenjska, pokaži se vredno svojih sinov — velikanov! Ne pod- cenjuj nemške nevarnosti zlasti zdaj, ko se začue zidati belokranjska železnica! Pod- jetniki — domačini, podjetniki — Slovenci, popriraite se zaslužka, ki se vam nudi; ko- ristili boste sebi in pomagali svojemu narpdu do gospodarske osamosvoje! E. K. Iz Bele Krajine. Iz Semlöa. 13. kimovca je predaval gosp. c, kr. vinarski nadzornik Skalicky o umnem kletarstvu. Predavaaje je bilo jako dobro obiskano. Nad 100 mož, samih dobrih kmetov se je tega predavanja ndeležilo, ki so predavanju pridno sledili, ter tudi razvideli, da se bodo morali podati na novo pot, ker po stari ne gre dalje. — Od 2. t. m. naprej smo imeli trgatev, ki je za letošnjo neugodno letino prav nepričakovano ugodno uspela. Vina je toliko, da. je po vsi gori posode zraanjkalo. Opozarjamo trgovco in gostilni- čarje, da se sedaj dobi pri nas vino za to ceno, ki jo je imelo še za starih časov, ko je še prej- šnja trta rodila božjo kaplico. Tudi mnogo vinogradnikov se je držalo nasveta gosp. c. kr. vin. nadzornika, da so takoj po trgatvi grozdje sprešali, iz Cesar je razvidno, da jo Semičarjemnatem,daustrežejo trgovcem preko Gorjancev. Torej pridite po vino. Pojasnila glede vin daje Zv. Zupan iz Semiča St. 140. — Najtoplejša zahvala pa gosp. c. kr. vin- skemu nadzorniku Skalicky-ju za trud. Ob- jednem Vas pa prosimo, pridite se prepričat sedaj, da Vaš poduk ni bil zastonj. Pcdpora zaradi suše. Beli Kra- jini se je na seji pri vladi o razdelitvi pod- pore zaradi suše dovolilo vse zaprošene mno- žine. Dobe torej po 5 K 100 kil na postajo postavljeno seno sledeče belokranjske občine vtehle množinah: Stari trg 911 q (qje 100 kil) — Radence 233 q — Dol 72 '/„ q — Čeplje 130 q — Dol. Podgora 65 q — Dobliče 289 q — Vrh 10 q — Tančja gora 54 q — Talčji vrh 464 q Črnomelj 1169 ^ — Tribuče 229 q — Vinica 991 q — Griblje 168 y — Planina 100 q — Dragatuš 836 q — Petrova vas 148 q — Butoraj 183 q — Vini vrh 10 q — Loka 464 q — Metlika 587 q — Orešnjevec 125 q — Podzemelj 521 q — Gradac 675 q Radovica 307 q — Božjakovo (ioo q — Dra- šice 192 q — Semič 265 q — Lokvica 595 q Suhor 1068 q — Adlešiče okrog 2oo q. Kristusova zapoved. „Ljubitejih, ki vas sovražijo in inolite zanje, ki vas pre- ganjajo"— za „Domoljuba" ne velja. V zadnji septembrovi številki priobčuje dopis iz Čr- nomlja, poln samili osebnosti. Gospodje, kaj res mislite, da bo v takih razmerah sovraštva in krega kdaj konec? S kakšno vestjo morete s prižnic oznanjati lepe Kristove nauke o ljubezni do bližnjega, a obenem pa po ča- sopisih delati ravno narobe? Gospodje du- hovni, dajte nam s svojim življenjem vzgled, kako se živi po Jezusovih naukih; sovražnosti in prepirljivosti nas pa nikar ne učite, k temu smo sami Žal še preveč na- klonjeni. A če že nasprotnikom sovražno očitate razne napake, očitajte vsaj take, ki jih pri vas ni. Iz g. šetine se norčujftte in iz njegovih „zaslug". Bogme, toliko jih seve nima, kot gosp. Šuklje, da bi bil povišan za barona; tudi g. Kudra dolgovi Se ne znašajo 1,300.000, kot jih ima neki škoi, kateri vsem ljudem zna vse svetovati, samo sebe ni ra- čunstva navadil. — Torej gospodje, oznanujte mir in ljubezen, živite mir in ljubezen. Pre- pirati in kregati se bomo še potem težko odvadili, nikoli se pa ne odvadimo, če ne dobimo od živih vzgledov drugega kot za- bavljice, sovraštvo, zabavljanje in jezo. Torej: malo manj politike, pa nekaj več Kristusa, če sami smatrate njegove nauke za resne. „Dolenjska Podružnica Pro- svete1* v Novem Mestu. Veselica tega mladoga društva je izpadla izvanredno ugodno. 467 K jo čistega dobička. „Rado- goj", društvo za podpiranje slov. visokošolcev, je dobil od toga K 350"43, podružnici sami pa ostane K 116*81. — Le tako uspesno naprej! Nesreča. Posestnika Mat. Jakša in Mat. Vipavec, oba iz Krasinca, sta se dne 25. pr. m. zvečer ob 8. uri ponosrečila na cesti pri Metlik»? ko sta vozila prešiče. Ko so se konji splašili, je padel Vipavec z voza in so težko poškodoval. Sedaj so se vajote vlekle po tleh, a na ovinku so je voz prevrnil, konj se je odtrgal in zdirjal naprej. Ko se je prevrnil voz, se je Jakša tako poškodoval, da je drugi dan, v soboto ob pol 12ih umrl. Oeprav je letošnja jesen nekako polna nesreč, menim vseeno, da bi se dalo raarsikako pre- prečiti, če bi so ravnalo včasih bolj previdno. Kajti ni vselej tisti najbolj korajžen, ki je najbolj nepremišljen, in tisti najbolj vesel, ki najbolj razgraja. Konj je zgrorel g. lg. Müllerju iz Črnomlja v (Jrmošnjicah. Tu so vozniki po- čivali in krmili. Vnel se je hiev, in on konj jo zgorel popolnoma, drngemu je ožgalo grivo. Požur je baje zakrivila hlevska sve- tilka, ki jo je konj prevrnil; vžgalo se je, ker svetilka ni imela stekla. Torej že zopet slučaj zelo umestnega varčevanja, kot na kmetih večkrat; kaj to če pogori konj, da le stekla ni bilo treba kupiti ! Iz Podzemelja. V nedeljo dne 27. pr. m. se se vršile v Crnomlju na glavarstvu volitve župana in 6. obč. svetovalcev izmed izvoljenih odbornikov. Za župana je bil izvoljen enoglasno zopet g. Miko Kle- pe c, posestnik na Krasincu in clan načelstva gradaške „Kmetske". — Za svetovalce so bili izvoljeni: Jure Rožm an, Boršt —Miko K a m b i Č, Krasinec — Rih. M e g u h a r nadu- čitelj, Podzemelj — Jure Grabrijan, Cerk- višče —Miko Gregorič, Podzemelj —in Mate Brodarič, Krasinec. Tudi svetovalci so bili izvoljeni vsi enoglasno. Kot so izpadle te volitve enoglasno, tako naj bo delovanje novega odbora soglasno v vseh koristnih stvareh z geslom : Iščimo samo to, karnaszdružujeindelujmo eden za vse in vsi za vsakega. Pota iz stiske vsled suse. Letošnja suša spravilaje vse kmetovalce, ki niso kaj takega pri našem sicer bolj vla- žnem podnebju navajeni, v velike skrbi. Kadi drugih okoliščin letošnje leto sicer še precej ugaja. Vinogradi kažejo tako lepo, da že davao ne, tudi sadja je povprečno precej, polje se je povprečno tudi precej obneslo. Največja skrb je, kako prerediti živino, pod- lago kmetijskega gospodarstva. Radi pomanj- kanja krme pretijo kmetovalcem ogrouine zgube, ker smatrajo za potrebno, da se iz- nebijo živine, če jo tudi skoraj zastonj od- dajo. Obupnost se je živinorejcev polastila vobče. Človek, čegar pokMc zahteva od njega neprestano borbo z neprilikami podnebja, mora biti žilav. Obupavanje ne pomaga nic> Letnik T. BELOKRANJEO Stran 69. treba duševne in telesne moči napeti, da se popravi, kolikor jo moč popraviti. Sredstva zato so v prvi vrsti samopomoč in državna pnmoč. Samopomoč je prvi in najvažnejsi pogoj. Le tako narodno gospodarstvo, ki obstoji iz članov, ki imajo eneržijo in zmožnost si sami pomagati, je dobro utemeljeno. Nikakorse ne srae pričakovati, da naj bi država vso živino preredila, ona more le nekoliko pomagati. Kako bi si naj pa sami pomagali? Mnogo je popravilo že zadnje deževje ter se je in so bode marsikaj na bolje obrnilo, kakor se je mislilo. Otave bode tudi nekaj prirastlo. Prirastlo bi je pa še mnogo, mnogo več, da ne bi puščali kmetovalci svojo gnoj- nico po cestnih jarkih itd. potekati, temveč da bi jo v jaraah zbirali in pred ali med zadnjim deževjem po travnikih razvozili. Na- kosili bi mnogo otave, ki bi jim pomagala iz zadrege. Kdor nima gnojnice, pomaga si sedaj tudi še lahko s čili-solitrom; trosi se ga kakili 50 kg na 1 oral. Dasiravno je to gno- jilo zelo drago, pa knj, če me stane za oral kakib 15—17 krön, pa pridelam vsled tega mnogo stotov krrae ver. PH cenah, katere so letos za krmo pričakovati, bode že en stot poplačal stroške. Čilisoliter je sol, ki silno na rast vpliva, ki silno žene, kakor mnogo naših kmetovalcev že ve. Ponekod si ljudje pripravljajo zimsko krmo od listja dreves, da drevje klestijo, de- lajo vejnik in istega posuše. Pravočasno, že sedaj, napravljen vejnik ima dovolj redilnih snovi in služi kot jako dobro namestilo krme. Julija ali avgusta spravljeno in sušeno listje ima toliko redilnih snovi kakor prav dobro seno. Najbolje je vejnik za krmo pripravljati po večerih po toplih, jasnih dneh. Tedaj je v listju največ redilnili snovi, najvec skroba. V toplih nočeh, proti jutru, se mnogo tega škroba zopet zgubi. Pozno nasekan vejnik je preveč lesen, ima preveč čreslovine in pa malo redilnih snovi. Najbolji je vejnik jelše, leske, jesena, kostanja, lip«, topoli, pnsobno mnrvo itd. Treba ga je dobro posušiti in paziti, da ga dež preveč ne izpere. Snši se lahko v ko- zolcih ali se pa pod košatim drevjem ob deblu ali pod podstresjem po konou postavi ter včasih prestavlja. Z vejnikom si kme- tovalci lahko letos veliko pomagajo, kar jim je zelo svetovati. |(J)alj<; prih.) Razne vesti. Urarska zveza na Češkem namerava otvoriti na Češkem tovarno za ure. Žepnih ur se dovaža k nam v Avstrijo vsako leto za 20 miljonov kron iz Švioe. Starolndljska modrost. Ljudje, v katerih prevladuje načelo modrosti in do- brote, se hranijo s čistimi sladkimi in ne- dražljivimi jedmi, ki telesu koristijo, mu dajejo moč in zdravje. — Ljudje, v katerih prevladujejo strasti, vživajo ostre, kisle, dra- žeče jedi, ki povzročujejo bolezni. — Slednjič ljudje, ki so na najnižji stopnji razvitka v stanju otopelosti in neumnosti, radi vži- vajo nečiste, neokusne in gnjusne jedi. — Tako pravi Bhagavadgita ali pesem o bo- žanstvu, ki spada med najplemenitejše plodove staroindijske književnosti, in je bila zložena v II. ali 111. stoletju po Krist. rojstvu.— Ktera hrana je najtečnejša. S tern vprašanjera so se bavili zlasti učenjaki Bungo., Rubner, Ostwald ; svicarski zdravnik dr. Bircher-Renner je pa sestavil na pod- lagi njih preiskovanj nauk o tečni (ener- getični) hranitvi. Hrano deli z ozirom na tučnost, t. j. množino sile, ki jo da našerau telesu, natri vrste : tečnosti prvevrste so: nekuhane jedi, t. j. sadje. orehi, manj- deljni, kostanj, salata, korenjasta zelenjava, surova žita (ovseni ali pšenični, v vodi zmehčani zdrob), sveže mleko in surova jajca. V drugo vrsto spadajo (dajo telesu že manj sile): kruh in drugo pecivo (kolikor mogoče brez kvasu), kuhana rastlinska hrana, kuhano mleko, jajca, sveži sir, maslo in v tretjo vrsto spada (je najmanj tečno): stari sir, meso surovo, kuhano, pečeno, su- šeno, divjačina, ribe, perotnina, kuhane gobe. Meso stavijo torej ti učenjak* kar se tiče vrednosti na zadnje mesto. — „Nova Kultura." Slava spominu naših narodnih mučenikov Ivana fldamičo m Rudolfa Lundra! Nedolžna kri Vajina kliče c. kr. avstrijsko vlado po slovenskih pravicah! p- —---------------¦, MALI OGLASI 7.a trlstopno petlt-vrsto 15 v, za plačuloče naročnlke llsta 10 vln. Oglasi. Za uscbino oglasov uredniStvo ne prevzema nihahe odgovornosti. r---- MALI OGLASI za trlslonno petJt-vrsto 15 v, /a plačuiuče naročnike llsta 10 vln. Dr. ED. VOLČIČ v Novem mestu (Kranjsko), Je uredll ter doblwajo «e prl njem In prl wseh knjlgotrlolh naslednje prawne knjlge i 1. Clvllnoprawdnl zakonl (IV. zv. Pmynikovc /biikc) /. obširtiini sloveiiskini in hrvatskim stvariiim kn/.alom, ob- scKajoči XII. in ÜO5» »Irani. l'.K)G. V plaino vez. knji«a K 8- - 2. Odwetnlika tarlffai določila o rabi hrvatskcKa in slo- vcnskcK'a jczika prcd sodiÄci; sodnc pristojbine, s stvarnini kazaloin, (2<) tabcl). I