IEDC - Poslovna šola Bled Dr. Danica Purg Prešernova cesta 33 --~- - _ _/DNIK il"EMAMESECA Premalo komunikacije med izobraževalnimi ustanovami in turističnim gospodarstvom 2 ., 3. in 4. stran Obseg sprememb Zakona o pospeševanju turizma prevelik, zato je bilo potrebno začeti na novo Vlada je konec avgusta sprejela predlog Zakona o spodbujanju razvoja turizma, s katerim želi od- praviti temeljne pomanjkljivosti Zakona o pospeševanju turizma (1998), vzpostaviti ugodno sistem- sko okolje za uspešen in učin kovit razvoj slovenskega turizma in ga prilagoditi razvojni paradigmi iz razvojne strategije - decembra bi naj zakon dobil potrditev še v Parlamentu. Najbolj obsežna sprememba v novem zakonu se nanaša na organiziranost razvoja turizma na lokal- ni in regionalni ravni, ki bi naj zdaj v s redišče postavljala model partnerstva javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe, ki temelji na svobodnem interesnem povezovanju pri skupnem načrto­ vanju, oblikovanju in trženju ce lovite turisti čne ponudbe turi stičnega območja. Predlog je spodbudil že vrsto polemik, slišal veliko kritik, predvsem pa velja prepričanje, da o pred- logu zakona ni bilo (zadostne) javne razprave. V nadaljevanju povzemamo nekatera pojasnila državne podsekretarke za turizem Darje Radie, iynih procesov, znajo uporabiti znanje tujih jezikov za sporazumevanje z gosti in za spremljanje strokovne lite- ::.;·\· : r.~ture s področja turizma, spoznajo predpise o gostinstvu in turizmu, razširijo ekonomska znanja o ekonomiki, trženju .:-( . / in) oslovailju organizacij, spoznajo in obvladajo potrebna računalniška znanja, zavedajo se pomembnosti naravnega in !x.::i~~Jtyr~ega okolja in ga znajo vključevati v gostinsko in turistično ponudbo, demonstrirajo in kreativno uporabljajo [~1:spr_~b,l_g~tPiz k1,1li~a.rike in strežbe (slednje velja zgolj za diplomante gostinstva, medtem ko naj bi turistični diploman-1; ·. ,--~ š,_e »znali oyrednotiti prostor in kakovost turističnega območja, demonstrirati in biti ustvarjalni pri uporabi spretnosti t:: ., s,::področja vodenja potovanj, organizacije prireditev in animadje gostov, zavedali naj bi se pomena dopolnilnih turi- \:[:/ . . ~tičnih dejavnosti za oblikovanje pestrejše ponudbe«). · · ' '~\ ,:.Jisoka šola _za turizem Turistica: »Diplomanti Turistice se bodo lahko zaposlili v kateri koli dejavnosti v turističnem sek- t / t?rjl! in v drugih, s turizmom .povezanih dejavnostih (trgovina, transport, kmetijstvo ... ), v dejavnostih, kjer se zahteva 'tc•··:ft}z~.~~j~ tuj!h _i~zikov in ~omunikativno~t zapos~en!h, v ne~rofi~_nih organizaci!?h (s~ednjii in vi_šje strokovne šole gostin-r; ,_ske ,~ tunsticne usmeritve), v upravnih organih m organizac11ah za promoc110 turizma države in lokalnih skupnostih.« ll<;._ :: .. ,- V vizijo prenove slovenskega turističnega srednješol- skega sistema vključuje nacionalna politika tudi turi- stično vzgojo otrok. Te sicer že od srede osemdesetih spodbuja k aktivnemu sodelovanju v turizmu Turistič­ na zveza Slovenije s festivalom Turizmu pomaga last- na glava. Tega Zveza nadgrajuje z novim programom Znanje, mladi in turizem. »Otrokom in mladim bi radi med drugim predstavili turizem kot zanimiv in tudi do- nosen poklic. Mnogi ga namreč prezrejo prav zato, ker naj bi bil ekonomsko neperspektiven,« pojasnjuje predsednik TZS dr. Marjan Rožič. Med sodelujočimi v programu so sicer še Slovenska turistična organizaci- ja, Popotniška zveza Slovenije, Urad RS za mladino, več ministrstev, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije ... pa denimo Skupnost vrt- cev Slovenije, asociacije srednjih šol in še mnoge dru- ge ustanove in organizacije {pristojne za uresničeva­ nje programskih ciljev) ter lokalne skupnosti. ljivo spričo 'rie prav obsežnega »fonda« domačih preda- vateljev. (Manko šole sicer premoščajo tudi z izmenjavo predavateljev.) Nenazadnje, z izjemo obeh ekonomskih fakultet, se je višje in visoko izobraževanje v turizmu v Sloveniji začelo komajda pred leti. Mihaličeva ob tem opozarja: »Prav na področju kadrov opažam največje po- manjkljivosti slovenskega turističnega izobraževanja. Žal nimamo mehanizma, ki bi v praksi nadzoroval kakovost in ustreznost kadrov na turističnih šolah, kaj šele njiho- vih referenc za posamezno znanstveno disciplino, ki jo predavajo. Tudi nimamo mehanizmov, ki bi zagotavljali, da se v programih ne uporablja že zastarela in zato ne- primerna literatura. Spremembe si danes sledijo zelo hi- tro in učbeniki in njihove vsebine ter postopki izobraže- valnih programov se morajo stalno prilagajati. Medna- rodni standardi kakovosti so lahko instrument za zmanj- ševanje nevarnosti za omenjene odklone.« Poglabljanje sodelovanja s tujino je sicer tudi letošnji osrednji nacionalni projekt na področju razvoja človeških virov - »Posodabljanje poklicnega in strokovnega izobra- ževanja in usposabljanja v turizmu, v katerem sodelujemo kot enakopravni partnerji ministrstva za gospodarstvo, za šolstvo, znanost in šport, za delo, družino in socialne za- deve ter Center za poklicno izobraževanje," razlaga Darja Radie. »Denar za izvedbo projekta zagotavlja vlada Kralje- Nacionalna politika turističnega izobraževanja na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti slovenske- ga turističnega šolskega sistema predvideva (povzeto po strategiji) - na podlagi tesnega so- delovanja med izobraževalnim sistemom in turi- stičnim gospodarstvom: - Večjo vlogo in pomen znanja ter višjo izobrazbeno strulduro vseh zaposlenih v slovenskem turizmu; - Oblikovanje atraktivnih programov v poklicnem in strokovnem srednješolskem ter višješolskem in vi- sokošolskem izobraževanju; - Pospeševanje višješolskih, visokošolskih in uni- verzitetnih turističnih programov v okviru medna- rodne akreditacije (TEDQUAL); - Pospeševanje uvažanja znanja v slovenski turistič­ ni izobraževalni sistem s strokovnim usposablja- njem predavateljev v tujini in mednarodno izme- njavo študentov; Oblikovanje in uvajanje strateško pomembnih izo- braževalnih programov na vseh ravneh turistične­ ga izobraževanja; - Usposabljanje posebnih trenerjev za poučevanje praktičnih znanj hotelskega managementa, vode- nja kuhinje in strežbe, hotelskega gospodinjstva, animacije gostov in podobno; Oblikovanje posebnih izobraževalnih progra- mov, usposabljanja in svetovanja za potrebe hotelirstva, gostinstva, turističnih agencij in tu- rističnih kmetij; - Oblikovanje raziskovalnih skupin na univerzitetni ali visokošolski ravni za razvoj turističnega razi- skovalnega in analitičnega dela; - Pospeševanje turistične vzgoje v osnovnih šolah. študij turizma na univerzah je preveč obremenjen s splošnimi znanji in je zato premalo specifičen in poglobljen. »Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem in portoroška za turizem so bile odprte, da bi pokri- le potrebe turističnega gospodarstva. A kako le, ko pa to povečini nima izdelanih dolgoročnih raz- vojnih kadrovskih strategij?« »Izobrazba kadrov v turizmu v povprečju ni več tako zaskrbljujoča, kot opozarja strategija!« »In tudi, če se podjetje zaveda, da potrebuje, re- cimo, novo tehnologijo, nov management, potre- buje zunanjo pomoč - "know-how", ki pa je v slovenskem turističnem gospodarstvu pogosto manjkajoči člen.« »Tudi na smeri turizma bomo prilagodili način študija in izbor vsebin zahtevam trga - zaposlji- vost naših diplomantov pa bo pokazala, ali smo prenovo zastavili pravilno.« »Žal nimamo mehanizma, ki bi v praksi nadzoro- val kakovost in ustreznost kadrov na turističnih šolah, kaj šele njihovih referenc za posamezno znanstveno disciplino, ki jo predavajo.« - vine Nizozemske v okviru bilateralne pomoči ob vstopu Slo· prispeval k uresničitvi operativnega cilja: uskladiti programe venije v EU (v okviru predpristopnega programa MA TRA). V izobraževanja in usposabljanja na področju turizma s potre- ta namen je bil imenovan tudi konzorcij nizozemskih strokov- bami turističnega gospodarstva.« njakov, ki projekt vodi. Osnovni namen projekta je vzposta- Radiceva sicer zagotavlja, »da turistična strategija ni in ne viti dolgotrajno tesnejše sodelovanje med gospodarstvom in bo zgolj papir. To zagotavljam v imenu Ministrstva za gos- izobraževalnimi institucijami na področju turizma ter nadgra- podarstvo, ki ima v strategiji vlogo koordinatorja predvide- diti obstoječe in uvesti nove programe izobraževanja in uspo· nega razvoja turizma in izvajanja turističnih politik, v kate- sabljanja za potrebe turizma, ki bodo primerljivi z evropski- rih so opredeljeni konkretni ukrepi in aktivnosti vlade RS mi. V projektu smo se osredotočili predvsem na programe za posamezno leto. Prvo turistično politiko (za to leto) smo izobraževanja in strokovnega usposabljanja srednjega mana- že sprejeli in jo tudi izvajamo. Do konca tega leta pa bomo gementa s poudarkom na programih praktičnega usposablja- izvedli (sami in skupaj z drugimi ministrstvi ter Slovensko nja ter na uvajanje novih programov usposabljanja s področ- turistično organizacijo) še vse preostale pomembnejše ak- ja managementa turističnih destinacij. V okviru izobraževalnih livnosti. Verjamem tudi, da strategija ni in ne bo zgolj pa- programov za določene poklice se bodo v okviru tega projek- pir za večino naših strateških partnerjev. Jasno pa je, da ta razvili bolj praktično naravnani moduli, najprej kot pilotni vseh ciljev ne gre izvesti čez noč in hkrati. Zato smo si po- projekti, pozneje pa bodo vključeni v nacionalni izobraževal- stavili prioritete. V prihodnjem letu bomo tako aktivnosti ni sistem. K projektu soi•že aktivno pristopile mnoge izobra- intenzivneje usmerili tudi v razvoj človeških virov. Kar pa ževalne institucije in turistična podjetja. Verjamem, da bo seveda ne pomeni, da tega ne počnemo že zdaj.« l »Gostinstvo bo privlačen poklic, ko se bo zgodil širši preobrat v miselnosti.« Eno od načel akreditacije TEDQUAL je namreč: Sle- po prilagajanje zahtevam prakse ne zagotavlja prihodnosti! V času integracije v Evropsko unijo slovenska tu- ristična praksa potrebuje preostali Evropi konku- renčne kadre. Slovenski pionir in utemeljitelj turistične znanosti prof. dr. Janez Planina Ko govorimo o izobraževanju v turizmu, slovenskem gospodarstvu in javnem življenju zasedajo tveniki in strokovnjaki, ter se med njimi začenja resna nikakor ne moremo spregledati močen pomembna mesta: od predsednika države, članov uprav strokovna in znanstvena debata o turizmu v Sloveniji. pečat, ki ga je strokovnemu uveljavljanju in managementa bank ter velikih in majhnih turističnih in študentje se ga spominjajo po njegovih obiskanih predava- turizma in pa izobraževanju na tem po· neturističnih podjetij in korporacij. Res škoda, da ga ni njih, popestrenimi z zabavnimi turističnimi primeri, ki so se dračju dal profesor dr. Janez Planina več med nami sedaj, ko postaja turizem vedno bolj tudi včasih končalala z aplavzom. Današnje generacije študentov (1927-2003). Profesor dr. Janez Planina, družbeno in ekonomsko priznan, zaželen in resen posel turizma ga še vedno poznajo po učbeniku Ekonomika turiz- pionir in utemeljitelj turistične znanosti, in se z lahkoto in v velikem številu rojevajo nova turistič- ma, ki je njegova dediščina turističnemu izobraževanju in ekonomist, geograf in pedagog, je od na podjetja in integracije, turistične razvojne strategije, stalnica v turističnih izobraževalnih programih. (povzeto iz slovenskega turističnega gospodarstva, odpirajo turistične šole in nastajajo novi turistični znans- nekrologa, ki ga je pripravila prof. dr. Tanja Mihalič) znanstvenega raziskovalnega in peda- goškega dela in njemu dragih za vedno odšel 22. marca 2003, star 76 let, a nje- govo delo živi naprej. Prof. Planina je kot prvi v Sloveniji oziroma v takratni Jugo- slaviji začel s študijem ekonomskih učinkov turizma na fa. kultetni ravni in obravnavati ta študij kot znanstveno disci- plino. Na njegov pristop k raziskovanju ekonomike turizma so močno vplivali takrat pomembni evropski teoretiki turiz- ma, predvsem dela Hunzikerja in Krapfa (1942). Njegovi prvi zapiski Osnove turizma (1961) govore bolj na splošno o turizmu, njegov prvenec, delo Ekonomika turizma (prva izdaja leta 1963), pa je bilo za takratne razmere v Sloveni- ji in Jugoslaviji ter v nekaterih pogledih tudi širše v Evropi novost predvsem zato, ker je bilo netradicionalno. Ekono- mika turizma • kot jo je zasnoval profesor Planina • namreč ni pomenila splošne teorije o turizmu, temveč je uvedla ra- ziskovanje samo ekonomskih dimenzij in vplivov turizma. V svoji več kot štiridesetletni pedagoški in znanstvenorazi- skovalni karieri je profesor dr. Janez Planina ekonomiko tu- rizma predaval na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, podobne vsebine pa tudi na Višji ekonomsko komercialni šoli v Ma- riboru, na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na Visoki šoli za te- lesno kulturo v Ljubljani in na Visoki šoli za turizem Turisti- ca v Portorožu. Vztrajnemu delu in njegovi neomajni veri v turistično doktrino in prihodnost turizma gre verjetno pripi- sati, da je vztrajal in uspel ohraniti in razvijati študij turizma na Ljubljanski Univerzi nepretrgano več kot štiri desetletja. Vsezkozi se je zavzemal, da bi na turizem gledali širše, saj je "kot barva, s katero so prebarvane številne gospo- darske dejavnosti, nekatere močneje, druge šibkeje". Zato so nekatera znanja o turizmu splošna znanja, ki pri- dejo prav v vseh gospodarskih in negospodarskih dejav- nostih in službah: v bankah, transportu, vladnih službah, podjetjih in korporacijah na turističnem in neturističnem področju. Ta znanja je posredoval številnim študentom tudi neturističnih smeri Ekonomske fakultete, ki danes v ~- ..... ~- O aldualnosti znanj Drof. dr. laneza Planine njegovi študenti in diplomanti Janez Sirše, predsednik Nacionalnega turističnega združenja (NTZ): »Nedvomno je vtisnil neizbrisljiv pečat strokovnemu, znanstvenemu pristopu k turizmu, še zmeraj pa je aktualna zlasti njegova zapuščina znanj o ekonomiki turizma • že dolgo tega je opozarjal na velik pomen ekonomskih učinkov turizma, ki so ne nazadnje končni kazalec njegovega razvoja! Ta znanja bodo aktualna še dolgo. Sicer je turizem čedalje kompleksnejši, bolj kot v najživa~riejših Planininih ča­ sih, a njegova dediščina je in bo zagotovo izvrstna osnova za (nadaljnji) razvoj specifičnih znanj o turizmu.« 1~~ . i\ Dušan Luin, vodja strateških študij v HIT Nova Gorica, predavatelj igralniškega turizma na Turistici: »Njegovo delo je eno od odločilnih za uveljavitev turizma v Sloveniji kot znanstvene smeri. Planina je prebijal led. Poleg tega je korakal s časom oziroma s spremembami, jim sledil in dopolnjeval, nadgrajeval znanja. Sem pa ga cenil tudi kot človeka in mentorja. Ponosen sem, da sem njegov di- plomant. Bil je eden redkih, ki je že v času, ko je bilo delo v turizmu še podce- njeno, videl in vedel, da je turizem Sloveniji in Slovencem pisan na kožo. Misi- jonaril je s turističnimi multiplikatorji, ko je politika še prisegala na utežne in dol- žinske mere, namesto na ustvarjanje prihodka in blagostanja s storitvami.« Zvone Špec, direktor Grand Hotela Toplice Bled: »Kar je pomembnega kadrov- skega v slovenskem turizmu, se je praviloma kalilo pri Planini. Če bi bil mlaj- ši, bi zagotovo še precej naredil. Mislim, da je sledil času in da je znal nadgra- jevati osnovna starejša znanja. Njegova ekonomika turizma je nedvomno še ak· tualna, uporabljiva. Je pa zanimivo njegovo videnje turizma kot primerjalne · prednosti Slovenije, kar je v času pridruževanja k Evropski uniji še zlasti vizio- narsko.« · Danica Zorko, dolga leta zaposlena na zborničnem Združenju za turizem in gostinstvo: »Planina je po- stavil temelje, ki so vzdržali • temeljno teorijo, ki se ne bo spremenila. Seveda pa čas terja spremem- be, tudi druge pristope, prav tako se spreminja način pisanja knjig, prikazovanja snovi ... , skratka, čas gre naprej in treba je držati korak z njim.« ~,, Sloveniji enostavno nismo poskrbeli za ustrezne ekonomske pogoje za uspešno poslovanje incoming agencij" IZTOK.ALTBAUER@SLo~!:~A\~L::1:~~:; ~-prejš~ji štt;v!lki TUR!~MA smo celo~ito o_bd_elali ~roblematiko trga organizatorjev potovanj in agencij - dotaknili smo se problemov incoming agen- CIJ, nest1mulat1vne davcne zakonodaJe, pnloznost1 vstopa v Evropsko unijo, skokovite rasti "last minute" aranžmajev, počasnega zagona "first mi- nute", novosti za ~g.encij: v ~ovem _Zakonu _o ~podbujanju razvoja turizma, novih povezav na slovenskem trgu (glej opombo), o vsem tem pa smo se tokrat pogovarJah tudi z direktor1em pod1et1a Kompas d.d. Janezom Pergarjem. Kako bi kot direktor največjega organizatorja potovanj v Sloveniji in kot dolgoletni aktivni akter v slovenskem tu- rizmu na kratko orisali stanje in razvoj trga organizator- jev potovanj in agencij v Sloveniji? V Sloveniji se ukvarja s produkcijo in prodajo paketnih po- tovalnih aranžmajev okoli 50 do 60 organizatorjev potovanj, kar pomeni, da je konkurenca velika in koncentracija majh- na. Potrebno je dodati še 100 ali celo 150 potovalnih agen- cij, ki se ukvarjajo z organizacijo potovanj po naročilu, med- tem ko je potovalnih agencij, ki bi se specializirale samo za drobno prodajo, morda vsega 10 ali 20. Okoli 10 do 15 od- stotkov slovenskega izhodnega trga pokrivajo tuji organiza- torji paketnih potovalnih aranžmajev. Celoten slovenski trg paketnih potovalnih aranžmajev in aranžmajev po naročilu predstavlja okoli 400.000 le-teh na leto. V prihodnjih letih bo prišlo v Sloveniji do koncentracije in zmanjševanja števila or- ganizatorjev potovanj. Združevanje bo predvsem posledica zavedanja, da je potrebno združiti moči in povečati obsege tako v prodaji kot nabavi. Tudi med preostalimi potovalnimi agencijami bo prišlo do selekcije in specializacije. Na trgu bodo ostale le potovalne agencije, ki so sprejele tekmo z in- ternetom, se povezale v mednarodna e-omrežja in se uspo- sobile za učinkovito organizacijo potovanj po naročilu. Kaj pomeni vstop Slovenije v Evropsko unijo za razvoj trga slovenskih organizatorjev potovanj? Organizatorji potovanj iz sosednjih držav obravnavajo slo- venski trg kot rezervni trg, kjer lahko naberejo manjkajoče goste za svoje programe z odhodi z letališč , ki so onkraj naše meje. Slovenski organizatorji potovanj, Adria Airways in Aerodrom Ljubljana si moramo prizadevati, da takšen tok obrnemo, hkrati pa bi morali slovenski organizatorji po- tavanj močneje in s skupnimi močmi napasti sosednje in druge evropske trge. Naša prednost pred drugimi evrop- skimi organizatorji potovanj je v tem, da mi lahko nasko- čimo njihove velike trge, oni pa le relativno majhen slo- venski trg. Veliko možnost za prodor na tuje trge imajo tudi slovenske internetne potovalne agencije, še posebej tiste, ki poslujejo na ravni »business to3business«, seve- da pod pogojem, če bodo uredile svoj nabavni portfolio. Omejitev pri prodoru na tuje trge predstavlja blagovna znamka, vendar se da tudi to vprašanje s pametnimi po- slovnimi mednarodnimi povezavami zadovoljivo rešiti. Ali so v načrtu Kompasa tudi strateška povezovanja s tu- jimi organizatorji potovanj? Dosti je bilo že govora o po- vezovanju z enim največjih, Thomasom Cookom. Kaj to pomeni za blagovno znamko Kompas? Kompas je bil že v začetku devetdesetih let prejšnjega sto- letja zaradi majhnosti slovenskega trga prisiljen vstopiti na evropske trge. Razvili smo svoj model poslovanja, ki teme- lji na širokem spektru trgov in destinacij, mreženju poslov in sinergijah. Takšen model potrebuje strateška partnerstva - veliko strateških partnerstev. Thomas Cook je le eden takšnih strateških partnerjev in žal mi je, da so nekateri, med njimi tudi sodelavec vašega časopisa Rok V. Klančnik (direktor komuniciranja na Svetovni Turistični Organizaciji, op. ur.), naše povezovanje z njim napačno razumeli. Stra- teške partnerje imamo tako na trgih kot na destinacijah. Na slednjih so to velike hotelske hiše. Veseli me, da »new co- merji« v slovenskem turizmu vse bolj zaznavajo potrebo po povezovanju in skupnem prodoru na druge trge. Za hitrej- ši prodor v Evropo sta potrebni znanje in uveljavljena bla- govna znamka. Kompas oboje ima. Sicer pa nas v Kompa- su zanimajo nadnacionalni trgi in destinacije, na katerih lahko dobre rezultate dosegamo na dolgi rok. Po statističnih podatkih SURS-a pripeljejo slovenske inco- ming agencije približno 150.000 gostov od skupno 1,6 mi- lijona tujih gostov, preko aranžmajev je doseženih 8oo.ooo nočitev od približno 4 milijonov zabeleženih tujih nočitev (podatki za leto 2002). Kako komentirate rezulta- te in kako vidite razvoj incominga v Sloveniji v prihodnje? Slovenska turistična ponudba je majhna, neprepoznavna in razpršena · in kot takšna seveda ni posebej zanimiva za pomembnejše organizatorje potovanj. Med 100 največjimi organizatorji na svetu ima Slovenijo v programu morda de- setina. Razumljivo je, da so pri takšni strukturiranosti po- , ,, ._: __ :;.,.,7.~..:• ~ ;~~..-:r P~membn~Jšf ... ~1 ....... ~~~~-d~~ini · Ko~pasa: • 1951 Ustanovitev turističnega in avtobusnega podjetja Kompas. • 1974 Preobrazba v Delovno organizacijo Kompas Jugoslavija z večjim številom temeljnih organizacij, med katerimi sta bili naj- večji Kompas Inozemski turizem in Kompas Domači turizem, kasnejši podjetji Kompas Turizem in Kompas Holidays. • 1990 Preobrazba Kompasa v Turistični poslovni sistem Kompas, ki ga je sestavljalo 5 podjetij: Turizem, Rent-a-car, Mejni turistični servis, Magistrat in Hoteli. • 1990/91 Turistični poslovni sistem Kompas je zaradi krize v Jugoslaviji in nespretne lastninske preobrazbe razpadel na več sa- mostojnih, nepovezanih podjetij. Iz sistema se je najprej izločilo podjetje Kompas lntemational, ki se je že jeseni leta 1990 re- gistriralo kot delniška družba in pričelo z lastninsko preobrazbo. Skupaj je nastalo okoli 50 majhnih d.o.o. po državah nekda- nje Jugoslavije, ki jih je Kompas lnternational d.d. v letih 1991 in 1992 dokapitaliziral in spremenil v delniške družbe, med njimi tudi Kompas Turizem in Kompas Holidays. Kompas lntemational, d.d. je postopoma opustil vse turistične dejavnosti in se tudi sicer umaknil iz poslovanja. Medtem so ugasnile tudi vse tiste neturistične dejavnosti, s katerimi se je Kompas pričel ukvarjati ob koncu 80-ih let. V ospredje sta vse bolj pričeli prodirati dve turistični podjetji Kompas Holidays in Kompas Turizem. Kompas Turizem je od matične firme s pogodbo odkupil verigo podjetij v tujini, ki danes predstavljajo možnost širjenja na tuje trge. • 1997 Kompas Holidays in Kompas Turizem sta pripravila načrt za rekonstrukcijo Kompasa. Namen je bil izkoristiti sinergij- ske učinke obeh podjetij in se zoperstaviti konkurenci na domačem trgu in tudi v tujini. • 1999 KOMPAS TURIZEM d.d. in KOMPAS HOLIDAYS d.d. sta se 15. julija 1999 spojila v turistično podjetje KOMPAS d.d. Lastniki delnic so večinoma zaposleni v podjetju. Podjetje je obdržalo blagovno znamko Kompas Holidays, pod katero tr- ži v Sloveniji turistične aranžmaje. • 2001 Kompasova so-obletnica - pol stoletja uspešnega poslovanja Kompas d.d. trenutno združuje 15 podjetij, ima s predstavništev, 3 franšizna podjetja in 7 pridruženih članic v 14. evropskih državah, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Je član MOA, IATA, ICCA, DRV, RDA, ASI, IFTO, ASTA, WATA. Opombo: Če želite prejeti zadnjo številko s to temo, pišite na urednistvo@slovenia-tourism.si. nudbe pogoji za delo incoming agencij zelo oteženi. V Slo- veniji enostavno nismo poskrbeli za ustrezne ekonomske pogoje za uspešno poslovanje incoming agencij. In to je po mojem velika napaka, saj so lahko prav gospodarsko moč­ ne incoming agencije generator razvoja ponudbe na desti- naciji in na drugi strani zelo učinkovit prodajalec te ponud- be na svetovnih trgih. Z žalostjo ugotavljam, da tudi v ma- terialih Slovenske turistične organizacije položaj in vloga slovenskih incoming agencij niso ustrezno obravnavani. Na trgu slovenskih TO se je v začetku poletja zgodila pre- cejšnja zmeda z "last-minute" potovanji. Kako je mogoče problem rešiti v smislu zaščite potrošnika, da se bo lah- ko počutil varnega pri kupovanju tovrstnih aranžmajev? Za nenormalno velik obseg razprodaj paketnih potovalnih aranžmajev smo krivi organizatorji potovanj sami, ker smo dali na trg preveliko ponudbo in nismo poskrbeli za učin­ kovito stimuliranje zgodnjih rezervacij. Prevelike razproda- je nevarno rušijo ekonomske temelje organizatorjev poto- vanj in potrebno bo, da čim prej stopimo skupaj in te ne- gativne tendence poskušamo zaustaviti. Se pa na drugi strani tudi čudim, s kakšno lahkotno površnostjo ljudje zadnje čase kupujejo tako pomembne stvari v njihovem življenju, kot so počitn ice in potovanja! Kakšno je vaše mnenje o virtualnih turističnih agencijah in perspektivah t.i. internetnega turizma in pa o global- nih internetnih rezervacijskih sistemih? Na internetu eno in isto potovalno storitev ponuja več ponud- nikov. Posle bo realiziral tisti, ki bo imel enostaven dostop do kupcev, najboljšo ceno in pa učinkovit rezervacijski si- stem. Potovalne agencije imajo dobre možnosti, da poveza- ne v mednarodna omrežja z medsebojnimi podajami poslov razrešijo vprašanja nabave na destinacijah in penetracije nji- hove ponudbe na posameznih trgih. Virtualnim turističnim agencijam napovedujem veliko prihodnost. Tu je tudi dovolj prostora za slovenske turistične agencije, saj uspeh na inter- netu ni pogojen z velikostjo ali majhnostjo domicilnega trga. Kako ocenjujete prizadevanje konzorcija S.P.O.T. (sedaj že opuščeno ime Konzorcij Triglav), da pripelje več letalskih gostov, tudi s pritegnitvijo ti. nizkocenovnega prevoznika? Medtem ste se vaše podjetje in slovenski letalski prevoz- nik Adria Airways ter številni hoteli povezali in napovedali večji prodor letalskih gostov tudi z ugodnejšimi cenami. Kaj bi po vaši oceni morali narediti, da v Slovenijo pripe- ljemo ... več tujih letalskih prevoznikov - ob dejstvu, da ob preteklih prekinitvah letov z Ljubljano British Airwaysa se- daj svoje povezave umikajo še recimo Swiss in Aeroflot Predlog za ustanovitev konzorcija smo okvirno pripravili v Kompasu, vendar ne v obliki in s cilji, kot so postavljeni zdaj. Naš načrt je bil, da povežemo pomembnejše ponud- nike hotelskih kapacitet iz Slovenije, hrvaške Istre in Kvar- nerja, morda pa tudi severovzhodne Italije in Koroške - in sicer v ponudbo regije, zatem pritegnemo Adrio Airways in s takšno ponudbo »napademo« pomembnejše evropske trge. Pri tem smo izhajali iz dejstva, da struktura in obseg slovenske turistične ponudbe trenutno nista takšni, da bi sami od sebe pritegnili interes večjih evropskih organiza- torjev potovanj. Želeli smo torej vzpostaviti vertikalo z de- stinacije na trge. To, kar je iz prvotne ideje nastalo zdaj, brez nacionalnega letalskega prevoznika in Kompasa - in brez ustreznega zaledja, ni več enako dober projekt. Ško- da! Mi bomo skupaj z Adrio Airways delali naprej - tako, kot smo sodelovanje v osnovi zastavili. Vaša splošna ocena razvoja slovenskega turizma, kje so možnosti, izzivi, meje .... Slovenski turizem, tako incoming kot outgoing, ima dobre perspektive le, če bo deloval povezano s sosednjimi regi- jami, hkrati pa krepil svojo lastno materialno osnovo (ka- pacitete, infrastrukturo), distribucijske sisteme in človeške potenciale. Ne smemo in ne bomo pristali na obrobno vlo- go v evropskem turizmu! UTRIP TURISTICNIH TRGOV • TUR!ZEM • 6 .. · ,- . --t,"'"' ·_.-: ., ;' • ·,:':-~::-~:: : :.: 1 ·=·;J:.v: • , - • ... • ., • • -· •' ' i~-- ·t,. ~>--..1-=-. Nemčija Potovalni izdatki nemških turistov V letu 2002 so ~emci porabili za počitnice 51,6 milijard evrov, to je po 813 evrov na vsako potovanje. Največ so porabili za preno- čevanje in prehrano (35,6 %), prevozni stroški so znašali 22,9 %, za dodatno prehranjevanje in pijačo 9,4 %, za kulturne in zabavne prireditve so porabili 1,2%, za lokalne prevoze 5,2 %, na- kupovanje 3,4 %. Na storitve, plačane v Nemči­ ji, je odpadlo 6,9 % za DDV, v tujini pa so za DDV pustili 7,3 % vsega počitniškega denarja. V primerjavi z letom 2001 se je zmanjšal de- lež stroškov pri prehrani, kulturnih prireditvah, shoppingu in zavarovanju (leta 2002 - 2,6 % vseh stroškov). Povprečne počitnice so trajale 13,5 dni (vir: Ulysses). Hotel prihodnosti v Ljubljani FVW lnternational, največja turistična stro- kovna revija, ki izhaja v Nemčiji, je 26. sep- tembra objavila daljši članek o novem hote- lu, ki je v gradnji poleg bivšega WTC v Ljublja- ni. Članek je nastal na osnovi razgovora z gos- podom Ernestom Preatonijem, predsednikom podjetja Domina-Vacanze, ki bo po pogodbi z investitorjem USB Hotel Ljubljana 20 let uprav- ljal s hotelom. USB je hčerinska firma beljaške družbe Baumanagementgesellschaft Alpha. Di- rektor podjetja Alpha Jakob Kuess je izjavil, da so se za 64 milijonov evrov vredno investicijo odločili, ker »se mora biti pravočasno na pra- vem tržišču s pravim produktom«. Avtor članka opisuje hotel v superlativih kot najmodernejši multimedia hotel Evrope, ki bo lahko zadovoljil tudi najbolj zahtevnega po- slovnega gosta. Udobje hotela s petimi zvezdi- cami bo dopolnjeno z najmodernejšo multime- dijsko tehniko, kljub temu pa bo cena prenoči- Ive znašala samo 100 - 200 evrov po osebi in bo vključevala uporabo vseh multimedijskih na- prav. Z ugodnimi cenami želijo pridobiti čim več poslovnežev, saj je po mnenju Preatonija dobra zasedenost hotela pomembnejša od manjšega števila ekskluzivnih gostov. Povprečna zasede- nost hotelske verige Domina je v letu 2002 zna- šala 65 odstotkov. Koncern razpolaga s 34 ho- teli (13 lastnih, 4 v dolgoročnem najemu in 17 v franšiznem odnosu), vsi skupaj pa imajo 4-431 sob. V okviru koncerna je tudi devet organiza- torjev potovanj, 50 potovalnih agencij, ter in- centive in kongresna agencija. Njihova glavna naloga je prodaja lastnih hotelskih kapacitet in njihov čim boljši izkoristek. Alpetour in paketni organizatorji potovanj -~. Podjetje Alpetour Touristische Gm~H ima sedež v Starnbergu, nedaleč od b~varske prestolnice. Specializirani so za skupinske po- tovanja in sodijo med srednje velike organ,iza- torje potovanj. Leta 2002 so bili po ustvarje- nem prometu (33,9 milijonov EUR) na 28. me- stu v Nemčiji, po številu pripeljanih gostov (203.796) so zasedli 15. mesto, medtem ko so med avtobusnimi organizatorji potovanj na"2. mestu (33,8 milijonov EUR). Največ gostov so pripeljali v Italijo (93.437), po Nemčiji je z nji- mi potovalo 51.752 gostov, sledijo Češka, Ma- džarska, Francija in Nizozemska. V Sloveniji so imeli v lanskem letu 45 sku- pin s 1.447 gosti, kar jih uvršča med pomem- bnejše organizatorje potovanj za Slovenijo, še posebej, ker večina njihovih gostov potuje v pred in posezoni. Alpetour spada med tako ime- novane paketne organizatorje potovanj, kar po- meni, da prodajajo svoje turistične pakete avto- busnim podjetjem, ti pa naprej končnem kupcu. Ta način poslovanja je v Nemčiji precej razširjen, saj veliko avtobusnih podjetij ne zna, ne more ali noče delati lastnih turističnih aranžmajev. Paketni organizatorji potovanj v razvoj produkta in marketinga vlagajo veliko svojega znanja in denarja, zato jih zelo pri- zadene, ko posamezni hotelirji poskušajo prevzeti klienta (avtobusno podjetje), ki so ga oni pridobili in pripeljali. Na žalost se to do- gaja tudi v Sloveniji. Alpetour je Sloveniji zelo naklonjen in vsa- ko leto povečuje svojo slovensko ponudbo. V letošnjem letu ima v programu Portorož, Bled, Bohinj, Šmarješke toplice, Bovec, Otočec, Ljubljano, prihodnje leto pa bo v programu tudi severovzhodna Slovenija z vinskimi cestami. Ker prispevek ni mišljen kot promocija za Alepetour, naj navedem še nekaj nemških pa- ketnih organizatorjev potovanj, preko katerih lah- ko slovenska ponudba pride do tisočev avtobu- serjev, katerim praktično ne bi mogli osebno ali pismeno predstaviti svoje ponudbe. To so Beach- Bus-Touristik, Behringer Touristik, BFS-Touristik, Bus-planer, BTO, DCS-Touristik, Grimm Eva Trave! Service, GRS-Gruppen-Reisen- Service, GTW Wez- lar, OTS, RDK-Touristik, Service Reisen, Tour Pro- ject, Wolf-Ost- Reisen itd. V podobni vlogi deluje tudi Kompas v Frankfurtu, MLlnchnu in Berlinu. Slabša stran poslovanja s paketnimi orga- nizatorji potovanj je, da se mora ponuditi niž- ja cena, kot bi jih ponudil neposredno avtobu- serjem, dobro pa je, da prinašajo veliko večje število potencialnih kupcev in minimalne stroš- ki z marketingom in prodajo. Kako bi kdo po- sloval, pa se mora sam odločiti. Vsi naslovi so na razpolago v predstavništvu STO v MLlnchnu. • JANEZ REPANŠEK, SLOWENIEN.FVA@T-ONLINE.DE Italija , ~ Rekordni TTG lncontri v Riminiju Štirideseti TTG lncontri so tokrat prvič bili na skoraj novem razstavišču v jadranskem turističnem velesredišču Riminiju. Od petka, 10. oktobra, do nedelje, 12. oktobra, se je oko- li 1.200-im razstavljavcem pokazalo 25.800 po- slovnih obiskovalcev, skoraj za 30 % več kot lani, ko je (tudi rekordna) prireditev bila še v Rivi od Gardskem jezeru. Slovenci smo nastopili prostorsko precej skupaj, na skupno 36 kvadratnih metrih površine, kar je bilo dovolj za uspešen nastop HIT-as Kompasom Venezia, Metropol Groupa ter našega predstavniš- tva z Izolo, Mariborom, Rogaško, Radenci, Hoteli Bernardin, Agencijo Club in Adrijo Airways. Na žalost, in to smo lahko pričakovali, so naj- več zanimanja požele tiste destinacije, ki so zaradi 11. septembra, vojne v Iraku in SARS- a, prej veliko izgubile (na primer Kanada), in pa tiste, ki so za italijansko tržišče pripravile zanimi- ve programe za konec leta. Tako bo finski Boži- ček krasil marsikatero izložbo italijanskih turistič­ nih agencij. Največ pa je od prireditve gotovo ime- lo mesto Rimini z okolico, saj se računa, da so razstavljavci in obiskovalci ta konec tedna sredi oktobra pustili okoli 2,8 milijona evrov. Slovenija v oktobrskem Tuttoturismu Še kar precej priljubljena italijanska turistič­ na revija TUTTOTURISMO (naklada 77-000 iz- vodov mesečno, založba Domus) je v svoji ok- tobrski številki objavila obsežno reportažo o novi članici Evropske unije - Sloveniji. Njen po- ročevalec Nino Gorio (naš nagrajenec za leto 1996) je na 14-ih straneh, tudi s pomočjo STO in njenega milanskega predstavništva, na zani- miv in simpatičen način predstavil dva milijona Slovencev, ki bosta vstopila v Evropo s ... šesti- mi milijardami svetovno znanih čebel! V prispevku je poleg zanimivih fotografij tudi več intervjujev z znanimi Slovenci (med njimi s »slovenskim Gassmanom, Borisom Ca- vazzo) na temo skorajšnjega vstopa Slovenije v EU, veliko podatkov in informacij o Sloveniji na splošno. Seveda ne manjkajo konkretni turistič­ ni napotki, predvsem za Ljubljano in Kobarid, ki zaradi svoje preteklosti, ki precej zadeva naše sosede, v članku igra kar pomembno vlogo. • BORIS BAJŽELJ, BORISBS@TIN.IT Avstrija Tudi Avstrijci se gredo Next Exit - tematske ceste Avstrijska nacionalna turistična organizacija (Osterreich Werbung) v zadnjem času po- novno aktivno promovira avstrijske temat- ske ceste, kot so »Cesta sira v Bregenzerwal- du«, »štajerska cesta jabolk«, »Cesta Cesarjev in kraljev med Regensburgom in Dunajem« ... Gre le za nekaj primerov, medtem ko je podob- nih tematskih cest v Avstriji še veliko. Skupaj so jih poimenovali s sloganom »Pot kot cilj« (Der Weg ist das Ziel), veljajo pa kot iztočnice za krožna potovanja po Avstriji. Prevozno sredstvo je avto, kolo, avtobus. Posebej priljubljene so ceste, ki vključujejo tudi zamejske predele. Na primeru »Ceste gradov« opozarjajo na vključe­ vanje ne le Madžarske, ampak tudi Slovenije. Gre torej za potovanja, ki ustrezajo kratkim počitnicam, ki so v absolutnem trendu. Kljub temu pa sami Avstrijci ugotavljajo, da veliko teh »cest« bolj životari kot ne in se še zdaleč ne morejo pohvaliti s takimi uspehi, kot jih ima na primer · obdonavska kolesarska pot. Odličen obisk imajo romarske poti, kot na primer na Ma- riazell, ki pa jih v turistični promociji ne promo- virajo še posebej. Vzrok za relativno neuspešnost tematskih cest je predvsem v premajhnem vlaganju v og- laševanje, manjkajočih rezervacijskih sistemih, ki bi pokrivali posamezne etape potovanja in končno tudi v pomanjkanju dobro pripravljenih materialov za avtobuserje-organizatorje poto- vanj. Gre torej za iskanje lokalnih in regionalnih posebnosti, ki jih je mogoče prezentirati v okvi- ru Avstrije kot turistične dežele. Slovenski opazovalec dobi občutek, da so se ob pomladanski podelitvi posebne nagrade "Grand Prix" časopisa Tourist Austria našemu Next Exitu tudi Avstrijci kaj naučili in da bodo poslej še bolj promovirali tisto ponudbo, ki so je že vedno imeli, le še malo izboljšati jo morajo. Zdravilni učinki turizma O tem govori nedavno izdana raziskava ve- like avstrijske banke Bank Austria-Creditan- stallt, ki je proučila vplive turizma na gospo- darstvo v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Absolutni favorit na tem področju je Hrvaš- ka, kjer predstavlja turizem kar 13,5 % BDP-ja, sledita Bolgarija in Estonija s 4,5 %. Precej manjši odstotek imata Madžarska in če­ ska (2,3 oziroma 2 %). Hrvaška je lani s turizmom zasluzila 4 milijarde evrov, kar pomeni 920 evrov na glavo prebivalca. Zanimivo je, da je na drugem mestu po zaslužku Slovenija s 700 evri na prebivalca. V Bolgariji je ta znesek le 200 evrov. še primerjava z Avstrijo, ki je v svetovnem vrhu: 1500 evrov na prebivalca. Vsekakor vidijo strokovnjaki navedene ban- ke v vzhodni in jugovzhodni Evropi se veli- ke neizkoriščene potenciale, ki jih bo mogo- če v marsikateri državi bolje izkoristiti šele ob izgradnji turistične infrastrukture in ob stabilni politični situaciji. • ]AN CiGLENEČKI, INFO@SLOVENIA-TOURISM.AT Svica Turistična kriza v Švici gre v četrto leto V Švici je turizem že četrto leto v kri- zi, pa naj gre za incoming ali out- going. Na srečo slednje ne velja za Slovenijo, kamor že četrto leto za- pored prihaja 10 do 18 odstotkov več Švicarjev. V tujino bo organi- zirano odšlo na počitn ice približno 10 odstotkov manj Švicarjev. Tako unisono sporočajo trije naj- večji - Kuoni, Hotelplan in TUi. Tudi oktobrske počitnice niso popravile žalostne sezone. Od leta 2000 je prodaja pavšalnih letalskih aranžmajev tako padla za celih 35 odstotkov. Tudi švicarski turizem trpi že četrto leto za- pored. Med razlogi za stalno upadanje šte- vila tujih nočitev so zagotovo visoke cene, še bolj pa vedno slabše razmerje med ceno in kakovostjo ponudbe. O tem odgovorni v švi- carskem turizmu sicer neradi govorijo, podpi- sani, ki spremlja švicarski turizem že dve de- setletji, pa lahko to z gotovostjo zatrdi iz prve roke. Padec hotelskih nočitev se je začel že leta 2000 in odtlej nezadržno pada. Letos ra- čunajo z 2 - 4 odstotki manj noč itev in do kon- ca leta bodo kljub sanjskemu poletju (vremen- sko seveda) dosegli raven iz leta 1995. Tudi zaslužek bo manjši: računajo z 22,4 mi- lijardami švicarskih frankov (približno 15 milijard Koliko posamezni trgi uporabljajo spa-je Trg število Obiski Pentracija prebivalstva spa-jev (%) (v milijonih) (v ooo) Japonska 123,6 150.000 121,5 Nemčija 79.8 16.000 20,1 Italija 57,1 3.000 5,2 Švica 7,1 250 3,5 Francija 57,5 1.300 2,3 ZDA 250,0 3-500 1,4 Španija 39,9 400 1,0 Opomba: Gre zo različne vire in tudi metodologije, v osnovnem principu pa gre zo obiske, ki niso krajši od 24 ur. Vit British Tourism Authority, 2003 evrov), ali pol milijarde manj kot lani. Med vzro- ki za nazadovanje navajajo preveliko število ho- telov, preveliko ponudbo hotelskih postelj in premajhno sodelovanje pri trženju. Eksperti pa se tolažijo z napovedanimi trendi - med leti 2004 in 2006 naj bi Evropa doživela s-odstotno letno turist i čno rast ... Da se da delati tudi bolje, dokazujejo v enem najbolj znanih zimsko-športnih sre- dišč v Arosi. Recept, ki je pomagal v poletni sezoni povečati število noč itev kar za 23 od- stotkov, je zelo enostaven. Vsem gostom, pa naj domujejo v svoj ih šotorih ali v hotelih s pe- timi zvezdicami, so ponudili nekakšen "ali inc- lusive" - turisti lahko zastonj uporabljajo vso turistično infrastrukturo v kraju. To je bilo po- sebej všeč nemškim turistom, ki jih je bilo v Švici letos za 15 odstokov manj, v Arosi pa za 15 odstotkov več. Trik je dober, saj čisto za- stonj ponudba ni bila - za 3 franke na dan so dvignili turistično takso in tako je tudi blagajna polna. Za zimo so si omislili partnerstvo z Walt Disneyem in razglasili Aroso za "ALPENCLUB Micky Maus" - s tem pa so si odprli komunika- cijske kanale enega največjih turističnih koncer- nov na svetu. V Arosi vsako leto prirejajo tudi festival smeha. So pa tudi eni redkih, ki jim je v švicarskem turizmu še kaj do smeha .... • ZVONE PETEK, ADRIA.SLO@BLUEWIN.CH Od tu in tam Online rezervacije večja nevarnost kot nizkocenovni letalski prevozniki Komercialni direktor Cosmos-a Stuart Jack- son je prepričan, da virtualne agencije po- menijo večjo nevarnost za poslovanje orga- nizatorjev potovanj kot nizko cenovni letal- ski prevozniki. Po njegovem mnenju je poto- valna industrija na splošno prehitra pri zaključ­ kih, da so »no-frills« letalske družbe krive za krajo masovnega trga, pri čemer pozablja, da online retejlerji, kot so Ebookers in Expedia, ne samo, da bolj ogrožajo organizatorje potovanj, ampak tudi rasejo po zelo visokih stopnjah. Virtualne agencije dajejo vse več možnosti povezave leta s posteljo in na ta način nudi- jo priložnost za oblikovanje dinamičnih pake- tov. Jackson pa kljub temu svari, da bo v pri- meru, če se pocen i letalske družbe pomaknejo v tradicionalne regije za organizatorje polo· vanj, kot je na primer vzhodni Mediteran, to lahko ogrozilo masovni trg. Takrat bodo dejan- • sko začeli ogrožati operaterje. Ob tem Cosmos UTRIP TURISTICNIH .TRGOV • ,TUR!ZEM • 7 '€:~~-:~.- -~:;;., - . - . . _, - . ., ·s,tl.rska / Hungary(16 %) C:=J v.Britanija/ G.Brita• (4 %) ŠVica / Switzortand(1 1 %) 0 ZDA/USA(1%) Ruskaf. / RussianF.(11 %) + - 1 Francija / Frm/23 %)! .,...,..,...,.r,1 ~I ========~1zrae1~11sra~~,,_.,121=-=.11 ,.,., .... .., • Španije (skupaj + 50 % oziroma 8.970 prenočitev več glede na enako · 1 0% " " '" '" '" "' '" obdobje lani, v septembru + 65 % oziroma 1.133 prenočitev več), Turisti iz Hrvaške, Avstrije, Italije in Velike Britanije so ustva- lrske (skupaj + 35 % oziroma 7.185 prenočitev več glede na enako ob- rili več prenočitev v letošnjem letu (od januarja do vključno dobje lani, v septembru + 23 % oziroma 906 prenočitev več) in septembra) glede na isto obdobje lani. • Švice (skupaj + 11 % oziroma 5.083 prenočitev več glede na enako ob- *primerjava v številu prenočitev je narejena med uradnimi po- dobje lani, v septembru + 10 % oziroma 619 prenočitev več). datki preteklega leta in začasnimi podatki letošnjega leta Za vas smo si ogledali, kako so se lepote Slovenije promovirale pred dobrim pol stoletja MIŠA NOVAK, MISA.NOVAK@SLOVENIA·TOURISM.SI Od začetka oktobra do sredine novembra (!) je v Galeriji Avla Nove Ljubljanske Banke na Trgu Re- publike na ogled sila zanima razstava slovenskega povojnega turističnega plakata, ki jo je pripra- vila revija Emzin. »Če bi preteklost ocenjevali na podlagi podob s turističnih plakatov tistega ča­ sa, bi lahko domnevali, da so bili to časi, ko se je smučalo, hodilo v gore in Planico, ležalo v tra- vi, ko se je obiskovalo slovensko in jugoslovansko obalo ter naravne bisere, kot sta Bled in Po- stojnska jama. Zdi se, da je čas takrat počasneje mineval. Današnji gledalec pogosto gleda te pla- kate z nostalgijo po časih, ki jih morda ni pozna~ in pozablja, da so ti plakati po svojem namenu povsem enaki današnjim turističnim plakatom«, je na vabilo zapisala Metka Dariš. Slovenski povojni turi stični plakat se je razvijal skupaj z osta- limi, bolj poznanimi temami slovenskega povojnega plakata (npr. politični, kulturni, gospodarski). Uporabljali so ga, da bi spodbujal k reševanju nalog zadane »petletke«, izpostavljal pomembnost turizma kot družbeno-ekonomske dejavnosti, opozarjal na naravne lepote domovine ... Prvi plakati so jasen prikaz zanosa in predanosti zada- nim povojnim nalogam, kasneje pa so postali zaradi lah- kotnosti teme hvaležna naloga ambicioznejšim oblikovalcem. Za povojne plakate je značilno, da so mnogi nepodpisani ali pa obrtni izdelki tiskarn. Povojni plakat se je tako razvijal sku- paj s poklicem grafičnega oblikovalca. »Ko je po koncu druge sve- tovne vojne prišel čas, da gre življenje dalje, so se ob- novile tudi želje in potrebe po počitnicah, potovanjih, izletih ... Pod skupnim imenom »turizem« so jih vključili v »petletke« in se lotili načrtnega pospeševanja turisti čnih dejavnosti. Pri tem so uporabljali v tistem močnejše in najpomembnejšo propagandno orodje: plakat. Današnji naključni gledalec pa te, v primerjavi z današnjimi, male plakate ne gleda kot izdelke z n atančnim namenom, niti kot dele zgodovine in razvoja neke stroke. Vidi jih kot podo- be s preteklosti, podobe otroštva, predvsem pa podobe idile. Kako je danes s turističnim plakatom? Slovenska turistična organizacija je vzporedno z nasta- janjem prve serije promocijskih brošur od leta 1996 razvijala tudi turistični plakat. Tako je nastala serija plaka- tov, ki je predstavljala pet turističnih področij in tako sledi la liniji brošur: splošni plakat Welcome to Slovenia s podobo na- slovnice splošnega kataloga, mediteranska Slovenija s podo- bo Pirana, alpska Slovenija s podobo Bleda, zdravilišča z vrel- cem, podeželje s potico in mesta s podobo Ljubljane, poleg le-teh pa nato še Kras s podobo Škocjanskih jam in pa pla- kat, ki je ponazarja l produkt kulinarika in vino (za katerega je STO letos aprila v Franciji na Mednarodnem salonu turistični h plakatov osvojila bron) . Zdaj, ko je zaradi nove trženjske stra- tegije in sistema blagovnih znamk v pripravi nova serija vseh promocijskih materialov, bo nastala tudi nova serija plakatov. Na otvoritvi razstave je bil tudi dr. Zlatko Jančič, profesor na Fakulteti za družbene vede, ki je za TUR!ZEM o raz- stavi dejal: »Razstava je prikazala nekaj presenetljivih podob turistične Slovenije iz obdobja, ko je fotografijo še nadomeščala umetniška risba. Gledalec zaradi tega nikakor ni razočaran, nasprotno, namesto tehnološke veristi- ke zlahka dojame »zgodbo«, mit in ljubezen, ki so jih tedanji avtorji vemo vtisnili v svoja sporočila. V tem je zame največji poduk razstave. Žal se razstava prehitro konča. Število razstavljenih plakatov obudi grenak priokus majh- nosti razmišljanja in posledičnih prenizkih vložkov v aktivno predstavljanje slovenske države, ki nas spremljajo to- rej že skozi vso novejšo zgodovino. To pa je simptom deficience, ki lahko povzroči narodovo anemijo.« Avgustovski barometer Banke Slovenije • Izvoz potovanj: 802,5 EUR (+ 1,4) • Uvoz potovanj: 486,3 milijonov EUR (+ 2,8 %) • Saldo potovanj: 316,1 milijonov EUR (- o,6 %) • Struktura izvoza potovanj: • zdravljenje: 8,1 milijonov EUR (- 25 %) • izobraževanje: 6,4 milijonov EUR (- 31,8 %) • turistična podjetja: 106,6 milijonov EUR (+ 5,7 %) • obmejne prodajalne: 40,7 milijonov EUR (- 4,4 %) • igralnice: 113,(+ milijonov EUR (+ 5,3 %) • drugo: 99,7 milijonov EUR (+ 10,1 %) • plačila s kartico: 80,2 milijonov EUR (+ 2,8 %) • ocena plačil s tolarsko gotovino: 347,6 milijonov EUR (-1,1 %) Turistični devizni priliv se je v prvih osmih mesecih leta 2003 v pri- merjavi z enakim obdobjem lani povečal za 1,4 %. Tuji turisti so v prvih osmih mesecih letošnjega leta porabili manj deviz za zdrav- ljenje (- 25 %), izobraževanje (- 31,8 %) in v obmejnih prodajalnah (- 4,4 %) v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu. Več de- viz pa so porabili pri turističnih podjetjih (+ 5,7 %) in v igralnicah (+ 5,3 %). Pri primerjavah je potrebno upoštevati tudi strukturo iz- voza potovanj, kjer velik delež (43,3 %) predstavlja ocena plačil s tQ!arsko otovino . Podrobnejše izsledke mesečnega tb-TIC je mogoče najti poslovnih straneh ........ ·.slovenia-tourism.si/board. 1. Janez Trpin, Slovenija, 1939 • 2. Neznan avtor, Upoznaj lepote naših planina (Spoznaj lepote na- ših gora), 1949 • 3- Janez Trpin, L'Hiver en Yugo- slavie (Zima v Jugoslaviji), 1952 • 4. Vinko Sirec, Marijan Nosan, Bled 0ugoslavija), 1953 • 5. Nez- nan avtor, Visitate la Slovenia (Obišči te Sloveni- jo), med 1939 in 1945 • 6. Maksim Gaspari, Slo- venija, Jugoslavija, 1953 • 7. Neznan avtor (ime podjetja: Lik), Slovenija, Jugoslavija, 1955 • 8. Sergej Pavlin, Slovenija, Jugoslavija, 1957 • 9. Bo- ris J urkovič, Portorož (Slovenija, Jugoslavija) 1958 • 10. Nesič, Bled 0ugoslavija), 1959 TRZNO KOMUNICIRANJE • TU R! ZEM • 11 · - - -.-·-:: _ .. - -. ---::-...... ·-.:. :,,, ____ .... ~ :·.::-·_::. _ _.. . ~-..~ - - - . -- · . Spozna1ite svo1io stranko Če želite s svojim produktom uspeti, morate zelo dobro poznati svoje stranke in vedeti, kako raz-il :1 mišljajo. To vam omogoča, da ustrezno preoblikujete obstoječ produkt ali pa oblikujete novega. Sedem ključnih korakov za razumevanje vašega ciljnega trga: Kaj vse morate poznati? Zadnji korak v procesu je motiviranje stranke, da kupi vaš produkt. Promocija torej. S tem, ko ste opravili vseh sedem korakov za razumevanje vašega ciljnega trga in stranke, ste že precej poenostavili proces promocije in zagotovili, da bo le-ta uspešna in dobro targetirana. Ker bodo vaši trgi naj- verjetneje raznoliki, bo vaš promocijski n ačrt vseboval me- šanico strategij. 1. Ugotovite, kateri so vaši ključni trgi, in kje so razlogi za to. - Profil vašega obiskovalca - Zberite demografske podrob- nosti (od kod prihaja, poklic, starost ipd.)? 2. Identificirajte trge, ki ustrezajo vašemu produktu. 3.Spremljajte_gibanje povpraševanja na teh trgih. 4. Identificirajte svojo edinstveno prodajno priložnost (USP, Unique Selling Proposition) - torej tisto, kar vas dela dru- gačnega od vašega tekmeca. Kakšne vrste strank privla- či vaš USP? - Povprečna doba bivanja - Koliko časa povprečno bivajo v vaši regiji in koliko v državi. 5. Poznati in razumeti morate potovalne navade svojih obi- skovalcev. - Transport - Ali v državo pridejo individualno s svojim pre- vozom, ali najamejo avtomobil, ali pa so del organizira- ne (avtobusne) skupine? - Kje so dobili informacijo - Ali so za vaš produkt izvedeli s pomočjo oglasa, brošure, interneta, revije, agenta, av- tobusnega prevoznika ali pa jim ga je priporoč il prijatelj? To je klju čnega pomena za učinkovito načrtovanje pri- hodnjih trženjskih aktivnosti. Oglaševanje - Za promocijo svojega produkta lahko upo- rabite revije, časo pise, radio, TV, strokovne in splošne turistične publikacije, a dobro analizirajte domet in struk- turo bralcev. V pomoč vam je lahko profesionalna agen- cija za medijsko planiranje. 6. Določite obseg vaš ih ciljnih trgov. Ali obstaja zadostno povpraševanje po vašem produktu? 7. Modificirajte obstoječ produkt ali oblikujte novega, da Direktna pošta je lahko uči n kovito orodje za targetiranje n atančno določenega trga ali za obdelavo obstoječe baze podatkov o strankah. Newsletters so način, kako ohraniti stik s potencialno povratno stranko. Targetirana direktna pošta je ze lo učinkovit način za pridobitev po- zornosti posebnih interesn ih skupin. zadovoljite potrebe obiskovalcev. Kaj je njihova motivacija - Zakaj se zanimajo za vaš pro- dukt? Ker je drugačen? Preden lahko (s)poznate svojo stranko in ji ponudite po njeni meri pisan produkt, je ključno, da imate najnovejše in kakovost- ne informacije s trga. če šele začenjate s poslom, je pomembno, da predtem opravite celovito raziskavo, saj v tem primeru ne bo- ste mogli izhajati iz analize obstoječih strank. V pomoč so vam lahko naslednje informacije: Kateri produkti v vaši regiji jih še zanimajo - To je po- membno za oblikovanje skupnih trženjskih iniciativ s konkurenčnimi oziroma komplementarnimi ponudniki. - Ali so že bili v regiji - Ali obstaja potencial za ponoven obisk? Borze in sejmi - Poznavanje svoj ih potencialnih strank vam bo pomagalo izbrati ustrezne borze in sejme. Internet - Zagotovite, da bo vaša spletna predstavitev zanim iva za vse ci ljne trge in skupine. Preučitev konkurenčnih produktov in identificiranje nj i- hovih trgov. Analizirajte, kaj delajo dobro in kaj ne. Povprečna potrošnja - Informacija o tem, ko li ko so pri- pravljeni potrošiti za obisk vaše države, predstavlja po- memben impulz o tem, kakšno vlogo igra cena v njihovi nakupni od ločitv i. V pomoč so vam lahko raziskave in tržne analize, ki so na vo ljo pri vaši lokalni/regionaln i/nacionalni tu ri st i čn i or- gan izaciji, neusahljiv vir informacij pa je seveda internet. Vzpostavitev povezav z distributerji, ki bodo prodajali Kaj jim je bilo najbolj/najmanj všeč - To je ključno za mo- rebitno potrebno spremembo in pa za razvoj produkta . Povratna informacija - Vsaka povratna informacija, pa naj bo to kritika ali pohvala, predstavlja dragocen impulz, s pomočjo katerega lahko ponudite tisto, kar stranka želi. Beseda od ust do ust - Priporočilo iz ust prijatelja in znanca je še vedno najbolj učinkovito in ekonomično orodje za vaš posel. Spodbudite lokalnega agenta, da spozna vaš produkt, hkrati pa lahko predstavlja pomem- ben vir povratn ih informacij o tem, kaj kupci menijo o vašem produktu. . ··-.·• prQcJL(kt __ ~· . , .· ~:-,:~':-;:'?; ;?-'~ ~:·:-: -·-: Turistične poslovne borze ostajajo pomembno orodje tržnega komuniciranja, še posebej kot poslovno srečevališče med ponudnikom in kupcem - organizatorjem potovanj, potovalnim agentom, avtobuserjem, specializiranim agentom itd. Uspešnost tega orodja pa je v veliki meri odvisna od tega, kako smo se predhodno pripravili. Po GRADIVIH NACIONALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE NOVE ZELANDIJE PRIREDILA MIŠA NOVAK. WWW. TOURISMINFO.GOVT.NZ Analiziranje rezultatov raziskave vam pomaga ugotoviti, ali so vaš produkt in trženjske poti pravšnje. če stranke priha- jajo s trgov, kamor niste usmerjali svoje trženjske in pro- dajne aktivnost i, to pomeni priložnost za rast. Določeni ele- menti vašega produkta morda niso uspešni ali pa so nepo- trebni, medtem ko imajo drugi potencial za nadaljnji razvoj. Ko ste identificirali potencialne spremembe produkta, jih najprej testirajte - anketirajte stranke in jih šele nato na osnovi pozitivnih ali negativnih odzivov ustrezno vključ ite. Skupne marketinške aktivnosti - Sodelovanje s komple- mentarnimi ponudniki je dobra osnova za pripravo pa- keta in dodano vrednost za vaš produkt, ki bo lahko pri- tegnil dodatne ali nove obiskovalce v vašo regijo. Sode- lovanje lahko poveča poznavanje vašega produkta, hkra- ti privarčuje denar za promocijo. USP - Vključite tisto, kar vas dela drugačnega od drugih, v vse vaše trženjske in prodajne kanale. USP je lahko majhno dari lce, pogled, naravna značilnost, posebna jed, nenavadno doživetje, tehnologija, sti l ali pa zgolj občutek. Kako kar največ iztržiti od udeležbe na poslovni borzi Kateri so potrebni koraki, preden se odločimo za udeležbo oziroma predstavitvijo na borzi? 1. Imeti morate jasno oblikovane cilje - Ali se bor- ze udeležujete zgolj z namenom, da poglabljate odnose z obstoječimi partnerji? Ali lansirate nov produkt? Želite pritegniti nove partnerje? Pozani- mati se morate, kakšne (poslovne) obiskovalce dogodek pritegne in ali se le-ti vračajo. 2. Prepričajte se, da format borze ustreza vašim ciljem - Ali obstaja možnost za vnaprej dogo- vorjene sestanke? Ali lahko sodelujete na stoj- nici nacionalne turistične organizacije? Ali je smiselno, da se predstavite s svojo stojnico? 3. Povežite se s svojo lokalno/regionalno/nacio- nalno turistično organizacijo - Za pomoč pri vzpostavljanju vnaprejšnjih kontaktov s po- tencialnimi partnerji se obrnite na svojo L TO/RTO/NTO. 4. Naredite si dobro finančno konstrukcijo - Zgolj udeležba borze oziroma zakup mize ali pa celo svoje stojnice prinaša številne, pogosto skrite stroške: prevoz, namestitev, hrana, za- kup mize ali postavitev stojnice (v tem prime- ru tudi strošek prevoza ali najema in postavi- tve stojnice, elektri ke, vode, telefona, depozi- ta), strošek osebja, animacije, dnevnice, stro- šek ustreznega promocijskega materiala, give- aways, uniforme, strošek marketinških aktiv- nosti pred, v času in po borzi itd. 5. Dobro targetirajte - Prep ričajte se, da dogo- dek doseže ciljno skupino za vaš produkt. 6.Organizatorji potovanj - Mnogi kupci (whole- salers/retailers) finalizirajo svoj nakup pro- dukta skozi inbound organizatorja potovanj. Preden se udeležite mednarodne poslovne borze, imejte razvite odnose z inbodund or- ganizatorji potovanj znotraj svoje države. 7. Produkt, ki se da tržiti - Vaš produkt mora biti pripravljen za trženje, ustrezati mora pričako­ vanjem kupcev in biti primeren za mednarod- ne trge. S.Cene - Cene morajo biti pripravljene za 12 do 18 mesečno obdobje. 9. Promocijski materiali - Potrebovali boste us- trezne, vsebinsko kakovostne promocijske materiale (brošure, prodajne letake, cenike), tako za sam dogodek kot tudi za follow-up. 10. Obstoječi partnerji - Vzpostavite kontakt s svoj imi obstoječimi partnerji in preverite, ali se bodo dogodka udeležili. Kaj pa je potrebno za uspešno udeležbo po- slovne borze? Ko se odločite za udeležbo dolo- čene poslovne borze, narediti vse potrebno, da bo vaš čas učinkovito porabljen. Vse prepogosto se dogaja, da se predstavniki turističnih podjetij udeležujejo borze - pri čemer niso opravili niti osnovnih pre-marketing aktivnosti - kar pomeni, da bolj ali manj čakajo , da jih bodo partnerji sami poiskali. Natančno načrtovanje in dobra pri- prava pred dogodkom bo dala vtis vaše profe- sionalnosti, to pa bo pripeljalo do uspešnih kon- taktov. Predborzni marketing - Poskrbite za svoj t.i. pre-marketing do svojih obstoječih oziroma potencialn ih kupcev. Lahko se povežete z dru- gimi ponudniki iz vaše regije in skupaj z njimi izvedete skupno marketinško predborzno kampanjo. Uporabite lahko direktno ali elek- tronsko pošto. - lzgled stojnice - Vaša stojnica (če se pred- stavljate s svojo) mora odsevati vašo tržno znamko in izpostavljati (konkurenčne) pred- nosti vašega produkta. Ustvarite takšno po- dobo stojnice, ki se bo razlikovala od drugih in tako pritegnila več pozornosti vaših poten- cialnih kupcev. Ne pozabite, da mora biti hkrati funkcionalno delovno okolje. - Osebje - Na stojnici mora biti ves čas osebje, ki se je sposobno posvetiti tudi nenapoveda- nim obiskom ali obiskom več oseb hkrati, po- goj pa je dobro poznavanje vašega produkta. še posebej dobro se pripravite na napoveda- ne obiske. - Vnaprej dogovorjeni termini - Večin a borz nudi možnost vnaprejšnje rezervacije termina oziroma sestanka, ne pozabite pa tudi načr­ tovati čas za nenapovedane. Dopoldanski in popoldanski odmori in t.i. srečne urice so do- bra priložnost za druženje z nenapovedanimi partnerji. Promocija - V času borze izkoristite prilož- nost in pridobite dobro bazo potencialnih kupcev, s katerimi lahko izvajate follow-up. - Uspešni sestanki - Večina sestankov v času borznega sestanka je kratkih, okoli 15 minut. Poskušajte maksimalno izkoristiti čas, za učin­ kovit sestanek pa morate dobro razumeti priča­ kovanja kupca. Po srečanju si ne pozabite za- pisati kratko opombo, katere nadaljnje aktivno- sti so potrebne (sicer je ves trud zaman!). Ved- no imejte pri roki ustrezna promocijska gradiva in prodajne informacije, čeprav je včasih bolje to vključiti v follow - up korespondenco. Follow-up - Potreben je ko li kor mogoče hitro po vrn itvi na delovno mesto. Pismo in kom- pleti materialov pošljete partnerjem, s kateri- mi se niste uspeli srečati. Mediji - Večina borz ima svoj press center. Dogovorite se, da so med materiali na voljo tudi vaši press kiti. ··- . TR_ZNO KOMUNICIRANJE •_,PRODUKT TEMATSKE POTI • TUR!ZEM -• 12 ., • -• ••-;:;-_~ - - ... '!"~ ' ~-- - •; ••• - ••• •.-. -~----•:. .._ • -..::•~:•---=•.::~:..• ~;;,._r - • ,... - .., , • ,.. Case-study najboljšega projekta regionalnega razvoja s turistično komponento DR. MARKO KOŠČAK, HERITAGE.TRAIL@SIOL.NET Pričujoči tekst ima namen predstaviti (1) izkušnje, pristop in metodologijo projekta "Po poteh dedišči~e" kot aktivnosti revitalizacije podeželskega prostora z vključevanjem naravne in kulturne dediščine v turistič­ no ponudbo tega prostora. Želimo vas tudi (2) opozoriti, kako se lahko izkušnje iz Slovenije prenesejo tudi v druge regije Evrope ali tudi širše, še posebej zato, ker je imel projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine status pilotnega projekta za prostor Centralne in Vzhodne Evrope, hkrati pa vam (3) podati elemente načrtovanja, oblikovanja, vzdrževanja in razvoja aktivnosti tovrstnih projektov, kot trajne ekonom- ske aktivnosti pri razvoju podeželja izbranega območja, ki temelji na osnovah uspešne promocije in trže- nja regionalnega turističnega proizvoda tako na domačem kot tudi na mednarodnih turističnih trgih. Kaj je projekt Po poteh dediščine? Lahko bi ga definirali kot regionalno mrežo naravnih in kulturnih znamenitosti in turističnih storitev, ki je oblikovana v okviru natanč­ no določene turistične ponudbe in ki naj bi turistom omogočala za- nimivo in pestro bivanje v regiji in s pomočjo seznama ponujenih možnosti ali dodatne ponudbe s strani posameznih lokalnih skup- nosti, oblikovanje njihovih lastnih turističnih itinerarijev v tej regiji. Zakaj projekt Po poteh dediščine? Cilj tega projekta je izboljšati življenjski standard podežel- skega prebivalstva, ne da bi pri tem korenito spremenili ali "uni- čili" lokalno kulturo ali obstoječi način življenja - in to predvsem na nekaterih naslednjih področjih : Ekonomska oživitev - Projekt PPD je izdelan kot razvojna mož- nost za ekonomsko oživitev podeželja. Iz že obstoječih sred išč po- maga širiti turizem na nova in malo obiskana področja, s tem da poveča števi lo obiskovalcev, podaljša čas njihovega bivanja (omo- goča razvoj stacionarnega turizma) in poveča raznolikost zanimi- vosti in storitev (širjenje, podaljšanje, pestrost). Prispeva k regionalnemu turističnemu razvoju - Gre za turi- stično ponudbo, ki v svoje središče postavlja naravno in kulturno dediščino neke regije. Vendar je projekt Po poteh dediščine samo ena od ponudb, medtem ko lahko mnoge regije ponudijo še dru- ge turistične storitve in proizvode, ki pa niso vključene v projekt. Dopolnjuje druge turistične ponudbe - Čeprav se projekt PPD osredotoča samo na nekatere zanimivosti v regiji, pa lahko služi kot dopolnilo k ostalim turističnim storitvam in že izobli- kovanim proizvodom. Prenosljivost - Koncept projekta lahko prenesemo v druge regije in dežele, kjer imajo dovolj kakovostno ponudbo naravne in kul- turne dediščine, da privabi obiskovalce in kjer želijo izkoristiti prednosti turizma in obenem ohraniti svojo dediščino. Trajnostni turizem - Poti dediščine so osredotočene na naravno in kulturno bogastvo podeželja. Pri tem tvegamo, da bi bile neka- tere od najobčutljivejših znamenitosti v regiji izpostavljene preve- likemu številu obiskovalcev. Zato mora priprava poti dediščine vključevati tudi »raziskavo o turistični zmogljivosti« vsake od pred- laganih turističnih znamenitosti. če bi nenadno povečanje števila turistov lahko kakorkoli škodilo naravnim značilnostim znamenito- sti ali če bi zahtevalo preveliko strpnost lokalnega prebivalstva, potem te znamenitosti ne bi smeli vključiti v projekt, dokler ne bi bilo mogoče izvesti preventivnih ukrepov Oblikovanje poti dediščine pogojev. Bo prihod ali porast gostov ogrozil rastlinstvo ali živals- tvo ali otežil preskrbo z vodo ali preobremenil kanalizacijo? Kako bodo prizadeti domačini? Bodo morali svoje dejavnosti prilagoditi obiskovalcem in ali je to za njih sploh sprejemljivo? Fizično načrtovanje - Na tej stopnji je treba izbrane lokacije - ob- jekte in območja fizično in tematsko povezati ter pri tem upošte- vati prometne povezave in poti. Analiza trga - Analiza sedanjih in možnih turističnih trgov je po- trebna zato, da bi raziskali in evidentirali ciljne trge, kar bi nam pomagalo določiti in doseči tiste značilnosti poti dediščine, ki bodo privlačne za te trge. Potem ko je vsebina poti dediščine do- ločena in izdelana, jo je treba vključiti v marketing in promocijo. Oblikovanje lokalnega interesnega združenja - Najboljši na- čin, da zagotovimo neprekinjeno nadzorovanje in trženje poti de- diščine, je, da ustanovimo turistično interesno združenje, ki bo za- nje odgovorno. To združenje lahko vključuje upravljavce posamez- nih objektov in območij, ponudnike turističnih uslug, predstavnike lokalne oblasti in druge zainteresirane, skratka vse, ki jih nepo- sredno zanima uspeh poti. Promocija in interpretacija -Za uspešno trženje regionalnega tu- rističnega proizvoda smo pripravili promocijsko gradivo in ga »po- nudili« na ciljna tržišča, določena z analizo trga. Interpretacije zna- menitosti moramo posredovati na več različnih načinov, tako s promocijskim gradivom in storitvami, preko turistično informacij- skih centrov, vodičev in kažipotov. Normativi - Na področjih, kjer je turizem še relativno nova »de- javnost«, je priporočljivo posredovati navodila o tem, kaj turisti pričakujejo od namestitve, hrane itd. Načrtovanje regijskega turističnega proizvoda na temo dediščine Načrtovalec turističnega proizvoda mora torej osvetliti ob- seg, znotraj katerega bodo oblikovane poti dediščine, pa tudi os- tale sestavine ob njej. Ta obseg vsebuje v pivi vrsti pokrajino. Dru- gi element tega obsega je struktura naselij, naslednji element so prometne zveze znotraj regije in v povezavi z ostalimi regijami. Prav tako pomemben element so že obstoječi vzorci turizma. Šele nato se lahko načrtovalec turističnega proizvoda, v tesni povezavi z ostalimi člani tirna, osredotoči na glavne morebit- ne sestavine poti dediščine. To so lahko področja z izredno pri- vlačno kulturno krajino, skupaj s približno oceno, koliko so primerna za panoramske vožnje, sprehode, kolesarjenje, jahanje itd. Nadalje poti, ki so že določene in trasirane ali pa še bodo in ki so posebno primerne za turiste in njihovo gibanje po pokrajini, npr. daljše peš- poti, panoramske ceste ali železniške poti, jahalne poti itd. Potem so Postopek oblikovanja poti dediščine obsega naslednje de- pomembna sestavina območja in objekti naravne in kulturne dediš- javnosti (nekatere od njih se lahko odvijajo hkrati): čine, ki bi zanimale obiskovalce. To so lahko kraji in objekti, ki so že Vrednotenje kvalitet pokrajine, naravne in kulturne dedišči- znani kot del dediščine (npr. zgodovinski spomeniki, mestni parki ali ne - Katere turistično zanimive objekte in območja lahko regija po- naravni parki) pa tudi veliko drugih posebnosti, kot so romarske nudi? Ta dejavnost obsega tako delo za »pisalno mizo« kot tudi obi- cerkve, samostani, ohranjena vaška arhitektura, gradovi, stari mlini, skovanje in vrednotenje znamenitosti - terensko delo, s čimer odkri- soteske, izviri rek, vrtovi, muzeji, jame ali razgledne točke. jemo primerne lokacije, ki so normalno dostopne za obiskovalce. Šele nato sledi snovanje oblik poti dediščine. Pri oblikovanju Zmogljivost - Potem ko izberemo možne objekte in območja kot modela poti dediščine je potrebno dobro izdelati poenostavljen me- elemente vsebine poti, moramo izračunati njihovo zmogljivost v todološki diagram najverjetnejših vzorcev gibanja turistov. Ti diagra- sprejemanju obiskovalcev z vidika varovanja okolja in družbenih mi bodo sprožili vprašanja o možnostih prevoza, o možnih začetnih ·- . .. ·-·· ··';:;":..:,., - ·.· · . .... .,,,"~ .. . · .. =---· . ..-. ,..,._ •, -~"---::-: ·. ··.:: ':· ·:c:-:-:-;":?~:~~:.-.!.·: .- -.·,--.•=·:~:. _..... - .. :· .. -~------.-... ,- - točkah poti in o tem, kako naj različne znamenitosti "razvrstimo v skupine", ki bodo skupaj tvorile večjo turistično zanimivost. Možna sta dva "metodoloških pristopa" oziroma modela. (1) Model venca temelji na hipotezi, da bodo nekateri gostje pris- peli z avtomobilom ali kolesom (ali drugo obliko prevoznega sredstva) in bodo želeli potovati po regiji od ene znamenitosti do druge in verjetno prenočevali vsakič v drugem kraju. (2) Model ro- že pa temelji na ideji, da bodo nekateri obiskovalci hoteli bivati v enem kraju, od tam pa v obliki enodnevnih izletov obiskovali po- samezne objekte in območja naravne in kulturne dediščine. Mož- na pa je tudi kombinacija obeh modelov. Po izdelavi kartografske dokumentacije in shematičnih diagramov sledi izdelava enega zemljevida v velikem merilu, ki naj prikaže začasno obliko poti dediščine in sicer glavne ceste, po katerih bodo gostje verjetno prispeli v pokraji- no in po katerih se bodo po njej gibali, središča, v katerih bodo verjetno iskali prenočišče (ter s tem omogočali nadaljnji razvoj stacionarnega turizma) in druge usluge. Člani interdisciplinarno sestavljenega strokovnega tirna morajo nato o tej karti, ki prikazuje začasno obliko poti, te- meljito razpravljati in izpostaviti različna mnenja. Predvsem se morajo prepričati ali znamenitosti, prikazane na zemljevidu, pre- nesejo obisk turistov pri čemer je odločilnega pomena vrednote- nje družbene, naravne in okoljevarstvene sprejemljivosti okolja, ki je sestavni del projektnih aktivnosti. Nato se karto predstavi lokalnim oblastem in vsem, ki ka- korkoli skrbijo za območja in objekte naravne in kulturne dediščine, prometne zveze (npr. železniški in avtobusni prevoz) ali druge sestavine, vključene v predlagane poti dediščine. -....- . - :~,,::;.<,:. • ~_;--.~- ., Šele ko se vse razprave končajo, se lahk~-'--prične pripravljati promocijsko in drugo gradivo, ki je po- trebno za marketing in trženje tako nastalega regij- skega turističnega proizvoda, za vodenje gostov ter za predstavitev in interpretacijo objektov in ob- močij vključenih v projekt. , .. . _. __ F •_.. ,. :,.;·_,= ii,i-ii,iillll;i;~ Namesto zaključka Projekt PPD je bil maja 2003 nagrajen kot najboljši projekt »regionalnega razvoja s turistično komponento« v sklopu nateča­ ja za nagrado Štefana Smeja, ki jo podeljuje Javni sklad za regio- nalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Pro- jekt že od samega začetka nosi tudi »evropski turistični logotip«, kot edino promocijsko gradivo v Sloveniji. Razlog za to je, da gre za pilotni projekt v državah tranzicije, oziroma v Srednji in Vzhod- ni Evropi ter njegovo metodološko kompatibilnost s podobnimi projekti v državah članicah EU. Da je temu res tako, dokazuje tudi dejstvo, da lahko posa- mezniki zasebnega sektorja in institucije javnega sektorja, ki delujejo na območju projekta, kandidirajo na t.i. »predpristopna sredstva El'J oziroma programa SAPARD«, ki so namenjena za gos- podarsko diverzifikacijo podeželskega prostora in izboljšanje infra- strukture na podeželju. V okviru dveh razpisov je tako pomoč pri- dobilo cca 20 kandidatov iz območja Dolenjske in Bele krajine, ki je brez delovanja projekta Po poteh dediščine sicer ne bi. Želja partnerjev projekta je, da bi se njihovo število še po- večalo, predvsem se iščejo povezave z tistimi partnerji, ki bi lah- ko tvorno prispevali k izboljšanju kakovosti produkta, med njimi pa so tudi nekatera ministrstva, ki bodo, upamo, podpisala spora- zum o sodelovanju. Prav tako pa je namen povečati in predvsem stalno izboljševati število in kakovost partnerjev zasebnega sek- torja, ki so nenazadnje tudi nosilci same ponudbe na območju. Tako bomo skupaj še naprej učinkovito sodelovali na vseh trženj- sko-promocijskih aktivnostih v sklopu STO-ja, doma in v tujini ter tudi izvajali samostojne akcije na tem po,dročju . . ~ . ~-- ··~-.- . S časom se bo projekt Po po- teh dediščine širil in vključeval nove znamenitosti, nove trge, nove interpretacije itd. Z dru- gimi besedami, razvojni pro- ces projekta se bo nadaljeval. Njegov uspeh pa bo v glav- nem odvisen od tega, kolikšna bo stopnja zanimanja in odgo- vornosti na lokalni ravni. Tako poti slovenske dediš- čine kot tudi vinske turistič­ ne ceste, poti zgodovinskih mest Slovenije in druge predstavljajo odlično temat- sko dopolnitev nacionalnih turističnih cest, ki jih Slo- venska turistična organiza- cija razvija in trži v okviru projekta »Next Exit«. Na temelju dobrih izkušenj in prenosa primerov dobrih praks se na temelju projekta Po poteh de- diščine Dolenjske in Bele krajine že odvijajo aktivnosti na območju od Kostela do Cerknega z ime- nom »Od Idrijce do Kolpe« (vključenih 14 občin), v pripravi na konkretne aktivnosti (z zaključeno ti. pripravljalno fazo) pa so na območju »Savska ravni in Posavskega hribovja« (vključenih 13 ob- čin), na ljutomersko-ormoškem območju (vključenih šest občin), na območju od Šentjurja do Zreč (vključenih sedem občin), v slovenski Istri (vključene tri občine), ter Spodnjega Podravja, kjer so aktivnosti na začetku. Omenimo še območje na sosednjem Hrvaškem, kjer se v karlovški in pri- morsko-goranski županiji že zaključuje projekt »Putevima baštine - sa obje strane Kupe«. Aktivno- sti preko meje Slovenije pa se začenjajo tudi na območju Novega sada in Banja Luke, kjer bo pri- stop prav tako temeljil na izkušnjah projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Novo v knjižnici Turistice! HOW CONSUMERS PICK A HOTEL - Strategic Segmentation and Target Marketing (Kako porabniki izberejo hotel), Dennis J. Cahill ALEKSANDRA BREZOVEC, SASA.BREZOVEC@TURISTICA.EDU »Kako izvrstna zmes znanosti in obrtništva!« S temi beseda- mi so kritiki pospremili izid knjige avtorja Dennisa J. Ca- hilla, dolgoletnega svetovalca s področja marketinga, inve- sticij in financ. »V obdobju, ko je pisanje na podro čju družbenih ved sicer zelo ži - vahno, a pogosto povsem ire- levantno, moramo temu delu izreči pristno dobrodošlico.« Delo, o katerem je govor, je tanka knjižica (122 strani) z naslovom How Consumers Pick a Hotel (Kako porabniki iz- berejo hotel) in podnaslovom Strategic Segmentation and Target Marketing (Strateško segmentiranje in ciljno trženje). Knjiga je po avtorjevi volji na prvem mestu namenjena prakti- kom in šele na drugem študentom. Natančneje, če ločimo ho- telska podjetja v tri skupine, in sicer (1) tista, ki skušajo porab- nike spraviti tja, kamor si ti sploh ne želijo, (2) tista, ki znajo prisluhniti porabnikom in se odzivajo na njihove potrebe, in (3) tista, ki vabijo porabnike, kamor si ti želijo, a tega še ne vedo, je knjiga namenjena predstavnikom prvih dveh skupin. Po tako obetavnem uvodu pa potencialne bralce vendarle opozarjamo, da tokrat predstavljamo le navidez »hotelsko« literaturo. Naslov knjige je zgolj metafora, ki jo avtor na podlagi lastne izkušnje izbire hotela uporabi v prvem poglavju, da bi nam na- zorneje razkril sodobne dileme in metode segmentiranja trga nasploh. Vrednost knjige ni za marketing v hotelirstvu in turiz- mu zaradi tega nič manjša. Kaže se predvsem v avtorjevem obračunu s klasično Porterjevo tezo o doseganju konkurenčne prednosti, po kateri naj bi podjetje iskalo tiste segmente, ki mu bodo zagotavljali konkurenčno pozicijo. Po Cahillu je »is- kanje« ustreznih tržnih segmentov v današnji turbulentni druž- bi navadna potrata časa. Podjetja naj raje nenehno razvijajo ti- ste lastnosti svoje ponudbe, ki lahko ustrezajo porabnikovim potrebam. Na tem konceptu sloni celotna vsebina knjige. Avtor nam v prvem delu (po analizi svojih izkušenj z izbiro ho- tela) za vsak primer osveži znanje o vedenju porabnikov kot temelju vsake segmentacije in strateškem marketinškem načr­ tovanju. Temu uvodnemu »ogrevanju« sledi drugi del, v kate- rem se avtor podrobno osredotoča na tri vrste segmentiranja: segmentiranje po »fizičnih « lastnostih porabnika (geografske, demografske, ... ), po vedenjskih vzorcih porabn)ka (npr. živ- ljenjski slog) in na t.i. B2B ali medorganizacijsko segmentira- nje (npr. kako pripraviti investitorja do tega, da bo »njegova ljubezen trajne narave«). Avtor v tem delu odgovarja na osrednje vprašanje knjige: kako naj se podjetje odloči, katerim porabnikom bo ponujalo svoje izdelke oziroma storitve. Tretje poglavje obravnava dileme »prevoda« teorije v prakso. Predstavlja metode in tehnike stra- teškega segmentiranja, od izdelave t.i. percepcijskih zemljevi- dov, do načinov in orodij komuniciranja s porabniki. Ustrezen izbor in raba metod ter tehnik segmentiranja sta po avtorju na- mreč tista, ki ločita uspešno podjetje od manj uspešnega. Osnovnemu besedilu je dodana še priloga primerov. Ta obse- ga primer segmentacije skozi prizmo organizacijske kulture, pri- mer segmentiranja s pomočjo intervjujev fokusnih skupin in pri- mer segmentacije skozi prizmo lastništva. S podanimi primeri nas skuša avtor še zadnjič odvrniti od tega, da bi pri strateš- kem segmentiranju iskali nadomestilo za direktne tržne raziska- ve. Ga ni! Knjiga, ko na koncu ne boste rekli "in kaj potem". Knjigo je izdala založba The Haworth Press. Kontaktna oseba za knjižnično izposojo: ga. Lidija Seljak, Turistica - Visoka šo- la za turizem Portorož (tel. 05 61 770 30, e-pošta: lidija.seljak- @turistica.edu). Prvi evropski kongres o turizmu na podeželju v Španiji V Jaenu v Andaluziji je od 3. do 5. oktobra potekal prvi evropski kongres o turizmu na podeželju v Evropi. Kon- gres je organiziralo evropsko združenje za turizem na kmetijah in na vasi - Eurogites, ki ima sedež v Španiji. Več kot 400 udeležencev iz 40-ih evropskih držav je lahko v času kongresa prisluhnilo evropskim strokovnjakom, ki so predstavili vlogo podeželskega turizma pri trajnostnem razvoju, pomen blagovnih znamk in kakovosti (trende, kriterije, kontrolo kakovosti, promocijo in management) ter vlogo novih tehnologij pri trženju ponudbe. Podeželski turizem ima dolgo tradicijo. Razvijati se je začel v zahodni in centralni Evropi v začetku 20. stoletja in se je v zadnjih petdesetih letih razvil v enega najbolj dinamičnih sektorjev. Vsako leto doseže približno 10-odstotno rast, v ne- katerih državah vzhodne in južne Evrope pa tudi več kot 20- odstotno rast. Turizem na podeželju je v večini evropskih de- žel dobro organiziran turistični segment, saj je prav zaradi majhnosti ponudnikov povezovanje na lokalnem, regional- nem, nacionalnem in evropskem nivoju izjemno pomembno. V uvodnem govoru je predsednik združenja Eurogites Klaus Ehrlich poudaril: »V Evropi je več kot 200.000 ponudnikov Slovenija na kratko turizma na podeželju, ki imajo okrog 2.000.000 postelj - v sobah, apartmajih, kampih in mladinskih domovih, ponujajo pa tudi izvrst- no kulinariko in različne aktivno- sti.« Prednosti turizma na podeže- lju so osebnost, individualnost, toplina, možnosti za spoz- navanje naravne in kulturne dediščine, športne aktivnosti v naravnem okolju, možnosti za spoznavanje življenja na po- deželju, opozorili pa so tudi na slabosti: ni namreč jasne de- finicije, kaj je podeželski turizem, struktura organizacij, ki povezujejo ponudnike podeželskega turizma, in financiranje teh organizacij sta v veči ni držav odvisna od javnih sred- stev, prav tako pa so slabost tudi prodajni kanali. Vzporedno so potekale predstavitve izbranih petindvajsetih združenj iz vse Evrope - Slovenijo je v imenu Kmetijsko goz- darske zbornice Slovenije in Združenja turističnih kmetij Slo- venije predstavila Vesna Čuček in požela odlične odzive, na sejemskem prostoru ob kongresnem centru pa se je odvijal tudi velik turistični sejem Tierra Adentro (na sliki). Več infor- macij : ztks@siol.net in na www.europeanrtcongress.org. 1 • - Projektov, ki informativno kandidirajo za sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj - ki so prispeli na javno povabilo Ministrstva za gospodarstvo (v sodelovanju z še nekaj ministrstvi), objavljeno 6. avgusta, je 261, njihova skupna vrednost dosega 972,2 milijarde tolarjev, od tega pa so njihovi pro- silci zaprosili za okoli 414 milijard tolarjev evropskih sredstev. Predlogi bodo podlaga za pripravo javnega razpisa. Med večjimi so zdravilišča ob Savinji (ocenjen na 35,4 milijarde tolarjev) in poslov- na cona Koper (30 milijard), v Ljubljani med največjimi vodno mesto BTC (2,2 milijardi). - Istrabenz se za nepovratna sredstva EU poteguje samostojno ali v sodelovanju z drugimi akterji s petimi pro- jekti: projekt razvoja turizma v Portorožu in notranjsko-kraški regiji, tematski part Mini Slovenija na območju Postojnske jame, speleoterapiaja v Otoški jami in poslovna cona Koper. - Holding Rogaška Crystal prodaja svoj 30-odstotni delež v delniški družbi Zdravilišče Rogaška, ki so jo skupaj z Diagnostičnim centrom Bled ter podjetji Plod in Mesnine Žerak odkupili od nekdanje Slovenske razvojne družbe. Prodaja sodi v okvir steklarske sanacije in odločitve, da odprodajo vse, kar ni te- sno povezano s steklarstvom - tako se nadaljujejo tudi pogovori o prodaji hotela Soča. - Terme Rogaška so 18. oktobra odprle tri obnovljene hotele (bivši Zdraviliški dom je postal Grand Hotel Rogaška, ob tem pa še Styrio in Strssmayer), katerim so dodali tudi nove vsebine. Projekt obnove predstavlja eno največjih investicij v slovenskem turizmu letos in napoveduje novo dobo za turizem Rogaške Slatine. Upravljanje prenovljenih hotelov bo prevzela družba Terme Rogaška., ki je doslej upravljala s hotelom Donat in Rogaško riviero. - Adria Airways in Aeroflot sta se dogovorila o nadaljnjem triletnem sodelovanju, v okviru katerega bo od 26. oktobra iz Ljubljane v Moskvo petkrat tedensko delovala redna letalska linija, poleti pa še več. - Istrabenz, holdinška družba, d.d., je kupila pravno osebo HOT, Hoteli-turizem d.d., Postojna - v stečaju in tako postala tudi lastnica hotela Jama, ki predstavlja pretežni del premoženja te družbe. Istrabenz tako nadaljuje prenovo turistične ponudbe, ki bo na novo ovrednotila pomen Postojnske jame kot ene izmed naravnih svetovnih znamenitosti. - Svet za visoko šolstvo bi naj še letos jeseni potrdil specialistični program za študij turizma na podiplomski stopnji. Specializacija bi naj trajala leto in pol, njen namen pa je prispevati k razvoju znanj in spo- sobnosti, potrebnih za učinkovito vodenje projektov in programov ter za uspešno vodenj~ poslov- nih funkcij v pretežno ali deloma turističnih (kot tudi neturističnih) podjetnih in organizaciJah. - Najdi.si je objavil analizo najbolj iskanih turističnih destinacij letošnjega poletja. Slovenci so se največkrat za- nimali za Hrvaško med državami, Korčulo med otoki, Koroško med regijami, Julijske Alpe med gors- tvi, Bled med jezeri, Terme Čatež med zdravilišči in Kolpo med rekami. Prek pol milijona ljudi je do konca poletne sezone izvedlo skoraj 10 milijonov iskanj na temo turističnih destinacij (vir: Finance). Vstop v EU pomembna promocijska priložnost-STO objavlja razpis za kampanjo Slovenska turistična organizacija bo 7. novembra 2003 v Uradnem listu objavila anonimni javni natečaj »Kreativne rešitve in vsebinska nadgradnja tržnega komuniciranja slovenskega turizma v letu 2004«. Izhodišče za razpis kampanje je povečano zanimanje za bodoče članice EU v obdobju vstopanja v EU, torej tudi za Slovenijo. Države član ice EU in države kandidatke se zavedajo vedno večje konkurence na področj u turizma in na drugih področjih, zato med drugim vse ob tej priložnosti povečujejo aktivnosti trženja. Kljub temu ima Slove- nija enkratno priložnost, da se temeljito predstavi in naredi dober prvi vtis na vse njene ključne deležnike: držav- ljane EU, turiste, politike, poslovneže ipd. Naročnik (STO) želi z natečajem pridobiti osnovno kreativno in strateško zamisel akcije tržnega komuniciranja o Slo- veniji kot turistični destinaciji v obdobju 2004. Z njeno pomočjo bo STO vsebinsko, vizualno in verbalno nadgradila osnovni program trženja slovenskega turizma, ki ga izvaja na ključnih evropskih trgih. Po drugi strani že li naročnik pridobiti tudi predloge za dodatne aktivnosti komuniciranja, ki vplivajo na povečevanje prepoznavnosti in ugleda Slo- venije, s poudarkom na orodjih, ki omogočajo večanje produktivnosti v komuniciranje vloženih sredstev. STO bo kreativne rešitve in predlagane aktivnosti vgradila v osnovni program trženja slovenskega turizma. Obseg iz- vedbe dodatnih aktivnosti komuniciranja, ki jih bo v osnovni zamisli predlagal ponudnik in ki bodo nadgrajevale os- novni program trženja, bo odvisen od interesa potencialnih partnerjev za povečanje prepoznavnosti Slovenije oziro- ma njenih ključnih vsebin (turizem, kultura, gospodarstvo, šport, mednarodni odnosi, kmetijstvo, znanost idr.). • MAJA.PAK@SLOVENIA-TOURISM.51 • NOV SLOVENSKI TURISTIČN I PORTAL • TUR!ZEM • 14 WWW.SLOVENIA-TOURISM.SI -uradna znamka slovenske turistične spletne predstavitve TINKARA PAVLOVČIČ , TINKARA.PAVLOVCIC@SLOVENIA-TOURISM.51 Tako. Novi sl~venski turistični portal smo končno dočakali. Vsebinsko in tehnično prenovljen, mo- deren, privlačen in funkcionalen portal www.slovenia-tourism.si predstavlja nov mejnik za on-line promocijo slovenskega turizma oziroma Slovenije kot turistične destinacije v svetu. www.slove- nia-tourism.si je odgovor na nove svetovne trende na področju interneta in informacijske tehno- logije v turizmu, na potrebe iskalcev on-line turističnih informacij ter pričakovanja nas in vas, na- ših partnerjev. Toda največji izzivi so še pred nami. Ali bo portal ugodil potrebam obiskovalca, bodočega turi- sta v Sloveniji, je odvisno od nas vseh. Ali bomo priprav- ljeni redno osveževati vsebine? Kako kakovostne vsebine bomo lahko vključili na portal? Ali bomo upoštevali potre- be strank? Ali bomo znali izkoristiti vse tehnične prednosti, ki jih portal ponuja? Ali bomo enakovredno razvijali vse šti- ri jezikovne raz li čice na portalu? Ali bomo imeli vsi jasno vi- zijo in strategijo e-poslovanja, četudi smo manjše podjet- je? Ali jo bomo znali povezati in vključiti v nase ostale ak- tivnosti? Ali bomo vlagali v razvoj znanj naših kadrov, ki skrbijo za promocijo tu ri st i čnih storitev na internetu? Tehnično, konceptualno in vsebinsko prenovljen uradni slovenski turistični portal daje možnost on- line predstavitve vsem turističnim ponudnikom v Sloveniji, odpira nove priložnosti za učinkovito promocijo, trženje in prodajo turistične ponudbe ter gradi na čim obsežnejšem »cross-sellingu«. Naj na kratko naštejemo razloge za novi portal www.slovenia-tourism.si: - Odgovor na razvoj uporabe interneta in napredek tehno- logije v turizmu - potreba po portalu nove generacije (po- zitivni rezultati ob prvi prenovi); - Vzpostavitev slovenskega turi sti čnega portala kot priori- tetni strateški projekt v okviru programa razvoja ITIS; - Potreba po krovnem portalu pri turi sti čni h partnerjih (ankete); - Potreba STO in partnerjev po konkuren čni prisotnosti Slovenije kot turisti čne destinacije na internetu; - Izboljšanje učin kovitosti in uspešnosti (on-line) promocije; - Zniževanje stroškov vzdrževanja in nadzora nad vsebina- mi portala ter izdaje brošur. Katere so prednosti za turiste oziroma obiskovalce portala www .slovenia-tourism.si: - Uporabniku prijazen videz portala; - Lahka dostopnost preko mednarodnih iskalnikov; - Stalni dostop do številnih in želenih turističnih informacij o Sloveniji na enem mestu pred, med in po po1ovanju; - Hitro nalaganje portala, brez odvečn ih flash animacij; - Pregled nad aktualnimi ugodnimi ponudbami; - Pregled nad najbolj obiskanimi spletnimi stranmi; - Hiter dostop do podatkov, vezanih na posebna zanima- nja turistov (n pr. hoteli z wellness ponudbo); - Prikaz ponudbe, vezane na kraj, ki turista zanima; - Možnost prijaznega tiskanja vsebin na portalu; - Hitra možnost raz li čnih poizvedb (splošni iskalnik) in hitra pot do želenega zadetka (preprosti ali razširjeni iskalniki); - Interaktivni zemljevid s prikazom lokacije turi stičn e po- nudbe; - Priv lačni fotoalbum in kakovostne fotografije; - Možnost izmenjave mnenja in pregled nad izkušnjami drugih; - Možnost na ro ča nja na kategorijo - redna obvestila o in- fo rmacijah, ki turista zan imajo; - Možnost sodelovanja v nagradn ih igrah, anketah, foru- mu, pošiljanja razglednic prijatelju, nabiran je točk (do 31. novembra 2003), personalizacija porta la (do 31. novembra 2003) - Možnost posrednih rezervacij. In katere so prednosti za partnerje portala www .slovenia-tourism.si: - Sodelovanje na uradnem slovenskem tu ri stičnem portalu; - Možnost lastne atraktivne predstavitve in trženja svoje tu- ri sti čne ponudbe mednarodnim obiskovalcem; - Za L TO tudi možnost predstavitve celotne tu ri sti čne po- nudbe v kraju; - Lahko delo z uporabniku prijaznim urejevaln ikom; - Večja možnost opaznosti, zadetka in povpraševanj po re- zervacijah; - Večje zaupanje v uradni portal pri turistih, dobra obiskanost portala in pos ledi čn o večje povpraševanje po ponudbi; - Zapolnitev izvensezonskih obdobij ; - Enkratni vnos ponudbe v podatkovno bazo, toda možnost prikazovanja na večih mestih na portalu; - Možnost vnosa ponudb v zadnjem hipu in ponudb meseca; - Portal omogoča »cross-selling« in pri ložnosti za dodatno promocijo (Pri po roč i prijatelju, naroča nje kategorij, pošlji razglednico ... ); - Možnost 24-urnega ažuriranja podatkov; - Povratna info rmacija STO o kakovosti ponudbe (ocenjeva- nje ponudbe); - Pravica do izobraževanj STO, povečanje znanja; - Enakovredna priložnost za predstavitev tu ri stične ponud- be manjših ponudnikov; - Pridobitev lastnega spletnega naslova v okviru www.slove- nia-tourism.si, v kolikor ga ponudnik ali kraj še nima; - Prikaz ponudbe tudi na infokioskih in preko drugih vme- snikov; - Pomoč zaposlenim v TIC-ih - hiter in zanesljiv dostop do podatkov o tu risti čni ponudbi lastnega kraja in drugih kra- jev po Sloveniji; - Poslovne informacije-izmenjava izkušenj in pridobitev in- formacij za poslovne aktivnosti ali delovanju in možnosti sodelovanja s STO preko spleta. Izzivi, ki so pred nami: - STO: vključ itev čim večj ega števila partnerj ev - celoviti slovenski tu rističn i portal; - STO: nadgraditev portala z novimi funkcionalnostmi (E-ti- skovno središče, načrtova lec potovanja ... ) in vsebinami; - STO: kontrola kakovosti vsebin ; - STO: nadaljnje sodelovanje s strateškimi partnerji; - STO: promocija portala in ohranitev vodilnih mest na mednarodnih iskalnikih ("sloven ia tourism"); - STO: uporaba podatkov s porta la za CRM; - L TO/TG: priprava vizije in strategije na področj u IS in e- poslovanja za svojo organizacijo ali podjetje; - LTO/TG: vnos kakovostnih (internetu primernih) vsebin v portal; - L TO/TG: zagotovitev ustreznih prevodov v tuje jezike; - L TO/TG: izobraževanje kadrov; - STO/LTO/TG: podkrepitev klasicnih trženjskih aktivnosti, izraba priložnosti in skupna rast ter odgovornost za portal Kaj nas čaka v prihodnosti: - Možnost prikaza vsebin na portalu preko raz li čn ih upo- rabn iških vmesn ikov, integracija mobilnih tehnologij; - Možnost povezave z rezervacijskimi sistemi; - Možnost izmenjave podatkov za mednarodne on-li ne trženjske akcije; - Povezovanje in sodelovanje z drugimi portali (npr. evrop- ski portal) . Za vsakogar se pravi košček najde www.slovenia-tourism.si Prva vsebinska stran, ki vam omogoča enostavno iskanje želene vsebine Welcome to 5/ovenia tfflo{f1iCMl1nr../Glltd,t.S..-,noatr1~11ic~To.rlll3Nrd ':t,Slov,nljo _..., , __ , Vhodna stran, na kateri izberete državo, iz katere prihajate Kdo in kaj Na portalu je več kot 1.100 ponudnikov namestitvenih ka- pacitet, 8oo fotografij iz nove fototeke, strokovne informa- cije za partnerje, aktualne ponudbe in vsebine, veliko zaba- ve, uporabnih informacij o vremenu, prometnih razmerah, menjalnih tečajih, kulturnih in drugih prireditvah. Možn .... os_t_r~e"z""'e;::::rv~a=cCi!lij !!"!!_c-:lllllllll!l!BIP .. ',,::;_;.a=.- · Združena nacionalna turistična ponudba omogoča iskanje in rezervacije postelje tako v hotelu s petimi zvezdicami v razvitem turističnem kraju, kot tudi v avtentični turistični kmetiji v mali odmaknjeni vasici. Na portalu so na voljo vsi osnovni podatki o ponudnikih, njihovi ponudbi ter turistič­ ni ponudbi v njihovi okolici. ... ~ '~ -- . ,---- Enostavno raziskovanje •·· Interaktivni zemljevid in turistični vodič obiskovalcu poma- ga, da se lažje »giblje« po deželi, hitreje pride iz enega v drug kraj, od hotela na obali do hotela v Panonski nižini, od Triglavskega narodnega parka do portoroške marine in samostana v Pleterjah. Fotografije dopolnjujejo besedno »sliko«. Z zmogljivim iskalnikom pa bo obiskovalcem omo- gočeno iskanje informacij po različnih kriterijih: po ključnih besedah ali nazivu podjetja, po kraju, po vrsti turistične po- nudbe in po datumu. Pripravljene pa so tudi zanimive in sorodne povezave za enostavno prehajanje med vsebinami. · .. · • · - ~ •• 1 .• ----~ : -:· : _.:--:--. Aktualne ponudbe 1rt vsebine, ta5ava Aktualnost portala bodo poleg izpostavljenih tem zagotav- ljale tudi ponudbe meseca, pasice in ponudbe v zadnjem trenutku. Portal omogoča obilo zabave z obiskom katego- rije večpredstavnost in s sodelovanjem v nagradni igri in anketi. Mnenja in izkušnje si lahko obiskovalci portala iz- menjujejo v okviru foruma in v rubriki»izkušnje popotni- kov«. Promocijo omogoča tudi funkcionalnost »priporoči prijatelju ali pošlji razglednico«. Sti°okBvne ·tn orm·aajE! za partnerje in novinarje Za zahtevnejše obiskovalce je na voljo bogat izbor vi- soko kakovostnih fotografij, do konca leta pa bodo vzpostavljene tudi »B2B« strani in novinarsko splet- no središče (sliki na začetku naslednje stranO. 'i;;!Slov•nl/o ====-.:.- ( ... .... odi,.·~· ~"'-' i.ot11r ..... ,'«k>l!I00 ........ ~~ot"'• b,,N,o..,..lopot,.,._ ,_.. ........... .....WtOltW.l[N~ VJ....,,lol:lt,M ..... ~Y_...,,.,,.,_~ l'r„ia"odi'°?'M...C. a =-=~=...--==:=-:.,,-~~ ,._ a =-~ .. ,.,,.-~,,~,_._,~.., 1':'j:,,c,--- =..,I ~~-==--=--=~=~=~~t=- --•M ~~w:..::=::.. .. ..,,-~._....,,,,..... mmDI ~ _, ..... ,. --~ :::.;bp ··- Statistični podatki www.slovenia-tourism.si do 1.10.2003 www.slovenia-tourism.si so najboij obiskane spletne strani o slovenski turistični ponudbi. Leta 2002 je za- beleženih 573.785 obiskov in skoraj 4 milijone ogle- danih strani, v ptvih devetih mesecih leta 2003 je na portalu 871.422 obiskov in 6713461 ogledanih strani. Od aprila do septembra je portal ustvaril 1751 povpra- ševanj za rezervacije. Povečanje obiska je opazno po prvi prenovi www.slovenia-tourism.si v aprilu 2003, ko so na naslovu dostopne vsebine iz lokalnega turistič­ nega infonnacijskega sistema, dodana je možnost po- srednih rezervacij, prenovijen videz, vse skupaj pa podprto z intenzivnejšo promocijo na mednarodnih is- kalnikih, kjer turisti najpogosteje iščejo prve vhodne portale za dostop do specifičnih (turističnih) vsebin • . - . ,;,i,,~, , .... : _ :;-t-•?-·} • ":"':,rr.J..- . ,. . ---- .. .. ·.- .. :-:-·-~- www.slovenia~tourism.š1 '" --~-...... na mednarodnih iskalnikih www.slovenia-tourism.si je na vodilnih mestih na najbolj odmevnih mednarodnih iskalnikih, kot so Google, Altavista ali Yahoo, pod iskalnimi pojmi slo- venia tourism in v vrhu tudi pod iskalnim pojmom »slovenia«. Nenazadnje je domena www.slovenia- tourism.si promovirana tudi v dveh milijonih katalo- gih STO letno, na vseh promocijskih nastopih v tuji- ni in doma ter v vseh informacijah za medije. Najpo- gosteje je portal gledan med 8.oo in 13.00, najmanj pa med 1.00 in 4.00 zjutraj. Glavnih 5 napotiteljev na domeno www.slovenia-tourism.si: www.google.com, www.najdi.si, www.matkurja.com, www.slovenia.it, www.slovenia.pagina.nl. Najpogostejši iskalni nizi: Slovenia, Slovenia tourism, Slovenija. r .... ~ tt;ittl""1t„tor~ ,_ ... til'~--~ ~..-.~ T_,,,...._...,,._. ,._,.,_ Primer uvodne strani za predstavitev produkta wellness Za zahtevnejše obiskovalce je na voijo bogat izbor visoko kakovostnih fotografij :,:-,,.....,_, II_ .... ,..,.._ ·-·~-11 ................. ........... ___,_~ -··- _, _ _,..,. ___ ,.__ 11_, .. ,...,,.._ . ...... , ......... 11...., ... , ....... - -- 1=.::.-.:::.: =•-C..w- _,,__.,..,. III"""""'- • ..., ... ,...,,_ - STO PORO.CA IN NAPOVEDUJE • TUR!ZEM • 1 ='<-,· ... ';:""_ · - -~~ •- - -~ - --:; · ·.. . . ' :;::_-:-_·:-~- ~~-, . - . - -- ~ -- ~-- Zbrali smo vtise in podobe s pravkar končanega SIW-a Številke domačih in tujih udeležencev tega največjega turističnega poslovnega dogodka, že šestega po vrsti - ki je potekal v organizaciji STO 17. oktobra v Termah Čatež - tokrat niso po- membne, poglejmo predvsem odzive. Približno 40 odstotkov podjetij je bilo takšnih, ki Slovenije še ne vključujejo v programe, imajo pa za to konkreten inte· res, poleg tega pa je bilo letos opaziti izreden porast MICE segmenta. Veliko slovenskih udeležencev je opazilo in tudi izpostavilo zelo kakovostno strukturo tujih partnerjev, kar je bila posledica izredno selektivnega pristopa k izbiri part· nerjev. Oddelek pospeševanja prodaje je temeljito preveril vsakega partnerja • kaj so bili njegovi dosežki v preteklem letu, če so se udeležili lanskega dogodka in zakaj jih zanima Sloveni ja, če prihajajo prvi č. Hitra analiza izpolnjenih an· ket je prinesla visoke ocene in pokazala, da so imela podjetja povp rečno po okoli 20 razgovorov. Tujci so bili izjemno navdušeni nad dobro organizacijo. Pohvalili so gostoljubnost in profesionalnost, pri vsem pa začutili veliko angažiranost ekipe STO in močno osebno noto. Poleg tega so bili navdušeni na hitro odzivnostjo in kooperativnost· jo organizatorjev · tako na sami borzi kot tudi na študijskem potovanju, vse dodatne želje so se reševale hitro in uspešno. Terme Čatež so se izkazali kot dober partner. Vsi dogovori so držali, čep rav pa ni bilo mogoče spregledati nekaj kri tik na račun hrane in postrežbe. Naslednje leto Portorož. 1. Otvoritev poslovnega dela Slovenske tu ristične borze • 2. Državna podsekretarka za turizem Darja Radie je v uvod- nem nagovoru izpostavila glavne premike pri uresničevanju razvojne strategije • 3. Generalni direktor STO Bojan Meden je povzel glavne izzive Slovenije na trženjskem področju in priložnosti vstopa Slovenije v EU • 4. Pooblaščenka Uprave Term Čatež, gostitelja SIW-a, Maja Nosan je razkrila načrt, da bodo čez 10 let 10 krat večji • 5. Vsako podjetje je imela tekom dneva povprečno po 20 razgovorov • 6. Sproščeno vzdušje med udeleženci na predborzni večer • 7. Program je bil natrpan, študijska tura pa zelo uspešna • 8. Ves čas se je dogajalo ••• • 9. Profesionalnost na vsakem koraku • 10. Udeleženci so našli odgovor: Slovenija • 11. Vodja projekta Jana Apih ima za sabo že celo vrsto SIW-ov - totalna profe- sionalka, ki si jo vsi zapomnijo po neverjetni predanosti ... in pa širokem nasmehu o World Travel Market od 10. clo 13. novem Rdeča nit slovenskega nastopa v organizaciji STO bo 1000-letnica Bleda. Obveščamo vas, da nudi Adria Airways udeležencem WTM 2003 posebno ceno 30.000 SIT (povratna vozovnica z vključeni­ mi vsemi pristojbinami, potovanje v London mora biti v času od 7. do 15. novembra 2003). Več informacij na booking@adria.si in na 080 13 oo. še napotki za potovanje do ExCela, ki tokrat drugič gosti WTM: če potujete na ExCel iz središča Londona, bodite pozorni na naslednjo pot - pri hotelu Ritz na Picadillyju vstopite na metro Jubilee Line (postaja Green Park) in se pe- ljite daleč na vzhod do zone 3. Izstopite na postaji Canning Town in pojdite en nivo višje, kjer vozi Docklands Light Rail, se ena železnica. Izstopite pri Custom House for ExCel. Vse skupaj traja približno eno uro, na kar dodajte se čas, ki ga potrebu- jete, da pridete do linije Jubilee. Torej boste morali vstati med sedmo in osmo zjutraj, da boste na sejmišču ob desetih . .. ~_;-. .. -•-t;o .. ~;w-J,, ... ''··-•~11'16,i.,.... Travel Agenr'Š Manual 2004 Tik pred World Trave! Market bo izšel nov in precej prenovljen priročnik za potovalne agente (za leto 2004). • lucka.letic@slovenia-tourism.si• Koncem Domina 3-krat v Sloveniji/o (1) Italijanska korporacija Domina-Vacanze bo februarja 2004 v Ljublja- ni odprla najsodobnejši multimedijski hotel Grand Hotel Domina, (2) Domina Trave[ se je letos pojavila s katalogom s programom Sloveni- je in Hrvaške (april - oktober 2003) in (3) finski organizator potovanj Domina Matka Mante je v letošnjem letu prvič organiziral program Slo- venije iz Finske - s čarterskim programom preko Trsta. Predvsem je šlo za polnjenje kapacitet na Obali, zaradi dobrih rezultatov pa za nasled- nje leto načrtujejo povečanje programov v Slovenijo in sicer s čarter­ skim letom direktno v Ljubljano, poleg Obale pa bodo vključili še Ju- lijske Alpe in zdravilišča. Kar 60 do 80 odstotkov letos prepeljanih go- stov se je odločilo za Slovenijo, kar je nedvomno razlog za širjenje pro- grama. Tako lahko pričakujemo še nadaljnje dvigovanje visokih indek- sov rasti finskih gostov. Koncern sicer razpolaga s 34 hoteli (13 last- nih, 4 v dolgoročnem najemu in 17 v franšiznem odnosu), v okviru koncerna pa deluje tudi devet organizatorjev potovanj, 50 potovalnih agencij ter incentive in kongresna agencija. Njihova poslovna politika je polnjenje lastnih hotelskih kapacitet, zaradi česar lahko pričakuje­ mo, da bo tega deležen tudi ljubljanski hotel. Zimsko mini križarjenje po treh deželah Izšel je nov program ameriškega organizatorja potovanj Elegant Cruises & Tours, ki ga je pripravil Željko Bašica, ki si je zelo prizadeval za ponovno afirmacijo programov Slo- venije in žal tragično preminul v 51. letu starosti, tik preden je brošura - njegovo delo izšla. Winter Mini Cruises of three Countries z odhodi med novembrom 2003 in mar- cem 2004 vsebuje šest oziroma desetdnevni program - odhod iz ZDA, nato pa z lad- jo Monet iz Benetk do Pirana ter nadaljevanje z ogledom Postojnske jame, Lipice, vr- nitev v Piran in križarjenje do Pule. Možna je variacija z Bledom in Ljubljano. (Selling) Short Breaks v Sloveniji V času londonske Svetovne turistične borze bo založnik Selling Short Breaks v sodelo- vanju s STO izdal priročnik za agencije za področje kratkih potovanj, ki vključuje poto- vanja po Sloveniji. Namenjen je vsem agentom, ki prodajajo Slovenijo, STO pa se je za to aktivnost odločila v okviru pospeševanja prodaje na britanskem in irskem trgu. Katalog Počitnice brez meja V oktobru je izšel katalog Počitnice brez meja, v katerem je pred- stavljenih več kot 400 turističnih kmetij v vseh treh deželah (Furla- nija Julijska krajina, Koroška in Slovenija), kulinarika, predlogi za obisk prireditev ter ideje za izlete s kuponi Počitnice brez meja. Ka- talog je izšel v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku, v na- kladi 62.000 izvodov. V okviru projekta je bilo v letošnjem letu iz- vedenih cela vrsta promocijskih aktivnosti - od predstavitev na sej- mih do študijskih tur za novinarje. Od avgusta lahko gostje turistič­ nih kmetij, ki so vključene v ta mednarodni projekt, dobijo bloke ku- ponov, s katerimi lahko izkoristijo tudi do 60-odstotne popuste pri 34-ih turističnih znamenitostih treh dežel. Animatorji se izobraževali v Hotelu Lek V hotelu Lek v Kranjski Gori je 18. in 19. oktobra v organizaciji Združenja animatorjev Slovenije in na povabilo hotela Lek poteka- la druga delavnica slovenskih turističnih animatorjev. Delavnica je bila svojevrsten izziv za animatorje, saj je bil njen cilj ustvariti animacijske programe, ki bodo imeli velik odziv pri turistih in gostih na počitnicah v gorskem okolju, znotraj tega cilja pa predstaviti pro- ~ 4 W,;~t- -~ !. i -,~,J : .~ ,,- ~" s - ·,. - -----·· : - • Agentje na delavnicf v·:sankt Petersburgu natančno vedeli, po kaj so prišli · Vladna delegacija pod vodstvom predsednika Vlade mag. Antona Ropa je konec letošnjega septembra obiskala Moskvo, spremljala pa jo je širša gospodarska de- legacija v sodelovanju z GZS. Ministrstvo za gospodarstvo je v sodelovanju s STO 30. septembra v Moskvi organizirala poslovno konferenco na temo možnosti in- vestiranja v turizem (na sliki). Po konferenci je v organizaciji STO potekal tudi workshop, ki se ga je udeležilo 12 slovenskih podjetij, na ruski strani pa 30 mo- skovskih agentov. STO je delavnico ponovila še v St. Petersburgu. Izkazalo se je, da so slednji agenti izredno zainteresirani za prodajo Slovenije, delavnice pa so se udeležili dobro vnaprej pripravljeni in z resno izkazanim interesom. To še do- datno podpira dejstvo, da iz St. Petersbourga ni direktne povezave v Slovenijo, kar pomeni, da imajo agentje stranke, ki so pripravljene plačati višjo ceno aranž- maja zaradi leta do Moskve. STO je v Moskvi, sicer v omejenem obsegu, že pri- sotna nekaj let, medtem ko se je severneje pojavila prvič. Turistični promocijski film o Sloveniji požel prvo nagrado Na mednarodnem festivalu turističnih filmov "Miedzynarodnowe Targi Poznan- skie" v Poznanu na Poljskem je STO-jev 20 minutni film o Sloveniji (v angleškem jeziku) prejel nagrado za najboljši film v kategoriji filmov, ki promovirajo državo. FIJET brez slovenskih turističnih novinarjev Razen mlade, a odlične novinarke Jasmine Dvoršek iz Burde Slovenija, se 46. kongresa Fl)ET (Federation lnternationale des Journalistes et Ecrivains de Tou- risme - najvplivnejša mednarodna zveza turističnih novinarjev in piscev, ki bo prihodnje leto slavila 50. letnico obstoja), ki je v Zagrebu potekal med 10. in 16. oktobrom, ni udeležil noben slovenski novinar. To žalostno dejstvo, zlasti ker je kongres potekal le 125 km od Ljubljane, dokazuje, da je slovenska tu- ristična novinarska srenja danes povsem anonimna in brez vpliva. Žal, zato ker je profesionalno turistično novinarstvo z nacionalnim turizmom ne le kom- patibilno, temveč se obe strani nujno potrebujeta, nadalje pa so turistični no- vinarji, ki so povezani v mednarodne organizacije, odlični promotorji. (RVK) • Hotel Domina Grand Media je dobil ekipo, ki bo skrbela, da bo ta februar- ja 2004 odprt hotel - ki velja za tehnološko najbolj dovršenega v Evropi, poln. Direktor marketinga in prodaje je postal Tonček Remec, ki je bil prej v marketinškem oddelku novogoriškega HIT-a odgovoren za Rusijo, Izrael, Južno Italijo in druge bolj oddaljene trge. Sabina štembaij, ki je bila prej vodja prodajnega področja za protokol veleposlaništev v hotelu Lev, bo zdaj v Domini skrbela za vodenje organizacije kongresov in banketov. Olga Butinar pa je protokol na Mestni občini Ljubljana zamenjala za mesto ko- mercialne direktorice in vodje odnosov z javnostmi. Direktor ne prihaja iz Slovenije. Čeprav so ga tu aktivno iskali, je direktorski stolček te 65 mili- jonov vredne in 214 sob velike investicije prevzel Italijan Mauro Chilant • Direktorju portoroške igralnice Aldu Babiču se decembra izteka petletni mandat, ki mu ga lastniki naj ne bi podaljšali. Delo je poroča lo, da so nje- govega naslednika iskali v podjetju in v ljubljanskih podjetniških in fi nanč­ nih krogih, med resnimi kandidati pa je menda direktor marketinga v Ho- telih Palace Marko Lenček. Lenček je tudi član nadzornega sveta igralnice in zastopa Kapitalsko družbo, ki ima največ glasovnih pravic. • Direktorica javnega zavoda Kongresni in kulturni center Avditorij Portorož Janja Toija se bo drugo leto janua~a umaknila s funkcije in ponovno posvetila nav- tičnemu turizmu. Občina je razpisala prosto mesto in dobila pet prijav: Janja Sever, Bogdan Valentin, Zvonka Radojevič, Borut Valenčič in Vlasta Ši n kovi č. grame, prilagojene infrastrukturi, oko- lju in gostom hotela Lek. Igre, ki so bile predstavljene, so na prijeten in nevsiljiv način predstavile podjetja Lek. Animatorji so posebej za hotel iz- delali rekvizite ter dnevne in tedenske animacijske programe, za enajst mes- cev v letu, s poudarkom na ponudbi hotela. Velik korak na področju razu- mevanja turistične animacije je napra- vil hotel Lek, ki je prijazno spremljal intenzivne animacijske aktivnosti v hotelu in njegovi okolici. Ugotovitve delavnice so bili jasne: 1) hotel Lek je prvi izmed slovenskih hotelov, ki se je zavedel pomembnosti animacije in njenih trendov v sestavljanju progra- mov, ki so pisani na kožo gostom 2) delavnice so se udeležili animatorji iz vse Slovenije, razen z Dolenjske 3) Združenje animatorjev Slovenije bo naslednjo delavnico organiziralo v enem od slovenskih zdravilišč. • STO je oktobra objavila razpis za vodjo odnosov s tuj imi javnostmi in ogla- ševanja, ki bo do konca leta 2004 nadomestila Majdo Rozino Dolenc. Le-ta se pridružuje vodji domačega piara in tržnega komuniciranja za domač trg - in sicer na porodniškem dopustu. Na STO je kljub precej zahtevnim pogo- jem (osem let delovnih izkušenj, tri leta v turizmu, aktivno znanje dveh in pasivno še enega jezika) prišla prava poplava prošenj. Poročamo naslednjič ! ~J , ... ~ ·-._'!_,t.!..":C.. . "7~--:-.·~-~;:-"· .• _.·.:.- TURIZEM · lnformi1tivno gl,1s ilo SlovenskL' Turistitrle Organizacije·. lzdilja Slovenska turist itna organizadja, WTC, DunajskJ 156, 1000 Ljubljana • Tei: ot/589-18•41, E-mail: in fo@slovenia-tourism.si • Glavna in odgovorna urednica: Miša Novak• Oblikovanje in priprava za tisk: lmprimo d.o.o. - Tisl<: Čukograf, PostojnJ. • Ministrstvo lil kulturo RS je izdalo ocl lotbo, da se glasilo TUR!ZEM vpiše v evidenco javnih glasil pod ZJporedno številko 1382 - Glasilo je brezplačno. • Narotila sprejemamo na STO, na misa.novak@slovenia-tourism.si