Pofitnina plačana v gotovinl (zhaja v pondeljek in pereK ob 5. popoldne- Strut' mc^ečno Din 7"-- ja inozenislvo Din 20—. tf^Oun pri poštno - Cekovnem iavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Str.Tssmayerjeva uüca 1. piitličje, öesno. Telefon int. 5t. hi. Rokopisi se ne vracaio Ogiasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkili brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dncva objave oglasov se uvažujejo le po molnosti. Štev. 21. Celje» petek 11. marca 1932. Leto XIV. Poslanec Ivan Prekoršek o naši socijalni in zdr&vstveni politiki V debat.i o proraeunu ministrstva za, soeijalno politiko in narodiio /.diavje, ki so je vršila v sredo 9. t. m. v Na rodn i skupščini, jo iinel ua- rodui. joslancc g. Ivan Frekoršek naskdnji, od. zborniee /. /Jvabuini odobnnjoni sprojeti govor: »Gospodje narodni poslanci! Ako razpravljaino o proraeunu mi.ni.str- stva socijalne politike in naroducga zdravja, nioraino takoj uvodoma na- ziasti ako so nana.ša na niaterijaliie bolestno odjekno vsaka redukcija, /Janti ako so naiiaša na. niatrijalno izdatke. Pri osol)iiib rodukeijab pa bo treba takoj paralolno niisiiti. tudi na radikalno ertanjo vso odvisne ad- ministraüvne jiavlakc, ki jo postala v resoi u zdravstva pra.va rak-rana. Po vzoru bogatib in volikib za.pad- nib držav in s podporo anioriške iondaeije je knialu prva, Iota po osvo- bogonju nastopila, pi'i nas / niogoc- nim laznmhoin liigijonska. panoga zdravsivene službo. Njen razvoj jo bil tako silen, da jo inoral roditi kri- tiko in odpor pi i zastopnikib drugo panoge /.dravslva. Na. oni stiani nezadostno urejoiie boinico brez si-od.st.cv za poti-obno razširjeuje in broz sredstev /a modernim zahtevüm medieinsko vodo odgovarjajočo opre- ino. Bilo jo psibolosko in easovno narayno, da sta v zdravstvc ni poli- tiki nastala. dva. soviažna taboia, ki sla, dalre piokoraČila inojo idonlnoga lokmovfinja in onoga naraviiopa iz- popoli)j(vanj.-i, ki tvori y.dravo srod- ujo pot in priznava, da. je tiH>a. obo panngi gojiti v okviru dani.1» potreb in ünaneno inožnosti, kor tako za- jitova najvišji intoros: zdravjo naro- da! Kot poslanoc [•/. dravske banovine morani z zabvalo in pi'i'znanjein ugo- (ovili, da so jo v lotib od osvobojeiija na polju zilrasslva. pri nas nniogo storilo za naprodc.k in vsestransko izpopolnitev l>olnic in. bigijonskib nslanov. Kdor danos v tem ]>ogledu so krilizira. in sniosi naš razvoj, ali no pozna. stvari, ali pa je kiitik iz proiiisije. Edino, kair bi nic/ral tu oinoniti, je dejstvo, da se za naša dva velika centra — za Ljubljano in Ma- riber — ni dovclj peskrbelo, in tia je nujna dclžnost državne uprave, da izvrš?. cfclcini rrogram izgradnje bol~ nice v Ljubljana in da k novim grad- njam beinic pc csialib meslih drav- ske banevine da tudi. po zakonu o bclnicali pripadajcče gradbene ' pri- spevlii). V proračunn ministrslva st> naba- ja sicer skromna, ali vcMidar za do^- vršitov dol nujna ))ostavka, ki bo omoji'ocila otvoritcv l>olnice za du- sovno bolozni v Novcm Cclju. Z otvo- i'itvijo toga zavoda bo odpomagano "ociovoškini l-azniorain v bolnici za duševno bolozni na. Studencu, ])oma- ga.no ])<.,, iJo |ll(ij pod'obain sovornoga d'lfi dravsko banovino. Naš na rod je kraljovski vladi bvaložon, da Jo reši- la. to staio poj-eče vprašanjo, proko katoirga nisnio rnogli »iesetlc-tja! V ilobi j:o (J. januarju 1929. smo do- bili na, polju uroditvo zdi-avslva dva važiiii. zakona: zakon o bolnioab in zakon o zdravstvenib oboinab. V smislii tockft 4. § 7. in § S. zakoua o bolni.cab obstoji obvoznost državo za plačilo bolniSkih stroäkoy za iečenje državnib urndnikov in upokojencev tor, njib.ovih rodbin. invalidov ter za gotove vrste bolezni. Za tekoče pro- računsko leto dižava to ob\roznosti šo iii izpolnila, niil ni dala akonia- <"ij. Ta, tci'jatev. naprani drzavi zna- ša. saino v dravski banovini tlo da- 'ies 1,200.000 Din, kar ogroža prora- <"une posanuizni.il bolnic danos, v ea- su splošno ljudsko |,laoilno nozniož- nosti, v opasni meri. Za bodočc pro»- računsko leto tudi ne vidim predvi- dxnoga kiodita v t(v svrbe. Zakon o bolnicab obstoji, finančno jo pa. novz- držno, ako izpado ta odini pj'ispovok d.ržavc. Mnenja soin. da. tr]>i tudi nio- i-alna stian di-žavno avtoiitoto, ako jo državna ui>iava prva. ki ta svoj zakon naprani podrojonhn instanoam ](»gazi! l^'odlog bndžoia za. Hi.gij(>nski za- v. i'rosim s toga rnosta g. ministra za socijalno politiko in na- rodno zdi-avjo, <.la tcinu vprašanju i)o- s\'tMi vso p.w^ijo ;:i lia zopoL ured.i tako kakor jo biio urejeno jn-ojšuja lota v splošno zadovoJjnost [n zdiav- stveni napi'ociok nuroda. .C'O cno stvar imam na sreu To je \ jii «išaiijc, ki so tiče bolniškib zdrav- nikov in uradnikov. Njim jo bila orl luiuistrstva saubvačaja odv.ota pva- vi.ca do popusta na železnioah, do taUozvanili železniških logitiinacij, ki (Jajejo drzavnirn uradnikoin ]>r.'i- vico do 50% popusta. To so t.iradniki, ki prav tako vise službo kakor určul- niki v onib zavodib, ki so po.l držnv- no iij)i'avü'. Fo so uradniki in zdrav- niki, ki so iz državne uprave preko r.oči j>rešli v satnoupravno .-.Uižbo ba- r.ovine in no vodo', zakaj jim je ta Jtavi.ca. odvzota. Oui so p-av tako provodoni po zakonu o državirili u-adnikib kakor di-ugi njibovi kolo- gi v državni službi. I ma jo prav^iste nnsečne projoniko, in no vein,' zaUaj ne bi tudi imeli tob žolozniškib ulaj- šav. Trosiin gospoda ministra soci- jalno politike Ui narodnega zdravja, da izvrši v torn pogleclu izonačenje, kev občutck krivice boli in jernlje vesolje do dola, ki jo povsoil potrcb- no. Vsi gospodje predgovorniki so s< obširno bavili z raznimi v]>rašanji, zlasti z v.praiSanji, ki so tičejo prvoii- stveno socijalne politike. jaz bi se tu dotakn.il sanio onoga vprašanja, ki ni bilo oinenjeno, to jo vprasanja pon- zij staroupokojeneev bratovskih skladnic. (iospodje poslanci, ako vam povem, da imajo .upokojenci bratov- skiSi skladnic. ki so po 30, 40, 45 let delali v najtczji službi svoje na.porno dolo, danos niesečno pcnzijo šcstUi in sedmih dinarjev( so to sliši kot bajka, ki je nemogoca. Vein, da ni pi'vonstvena dolznost državne upra- vo, da rcgulira to ])cnzije, ker so to samoupravne organizaei.je, ali kriv- da toh rovcžev ni, da jc njibov denar, ki so ga vlagali v skladnico, propa- (lol. Dolznosi. državo pa. jo, da tu pri- skoci na poinoo .(ploska.njo), ker me- sočMo penzrje (i in : dinarjev.bi se danes splob ne smelo omenjati. (Ta- ko jc). Na. kj-aju svojega govora so obra- eam na g. ministra. za socijalno po- Nevidna zaščiba Vaše nežne kože. Volna in svila varujeta Vaše telo mnogih ne- varnosti vlažnega in mrzlega vremena. A Vaš obraz? Dajte tudi njemu zanesljivo zaščito - Elida Creme de chaque heure! S svileno nežno ienčicopokrijekožo... jo varuje in neguje . ., a Vi ste lepa vkljub dežju in neurju! ELIDA CREME DE CHAQUE HEURE litiko in narodno zdravjo s prošnjo kot clovok, ki soin dolgo dobo svojo- ga, življonja, dolal v zdravstveno- uj>ravni službi, da no bo zdravnik prcdvsein statistical1, anipak v prvi vrsti zdravnik in solo v drugi in tret- ji vrsti 0110, kar zabtovajo oentralni uradi za. zbii'ko svojib a.rbivov, ki nisc ?a napredeik zdravja naroda da- lekc take bistveni kakor delo zdrav- niko v pravem njegoveni poklicu. lzja\ljaiii, da glasiijoin za. prora.čun ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravjo v nadi, da bo bodo>- Li ]>roračun tega važnega ministrstva, vofiji.« (Zivabno odobravanjo in plos- kanjo.) Desetletnica smrti Antona Kolenca V četrtek 10 t. m je poteklo deset ier, odkar je odšel znani celjski veletrgo- vec in dobrotnik mladine g. Anton Kolenc za vedno od nas. Skimo 'tismo mogii verjeti, da je od njegove smrti preteUlo že deset let, tako svež je že spomin na plemenitega moža. Anton Kolenc je bii roien 6. maja t8^S- P[j. ,3y. Frančišku v gornji Sa- vinjski dp'hi;*'koi sin .slQv«'nbke kmeč- ko b žtf. SvoVa otroška;.'.Ma ie prt- živel na Knžil pri Oornjein ^rndu, kjer je obiskoval ljudsko solo. Nato je odšel v Celje v girnnaiiio, kjer pa je ostal samo eno leto Kot Hlftni dect'k je stopil v ilk pri tvrdki Ma han v Velenm, kjer ie takrat službo- val tudi sedanji celjski trgovee g. Franc Karbeurz, ki nam slika Aitona Kolenca kot zelo marljivega in vest- nega trgovskega učenca. V Mdhanovi hiSi je irrud Anton Kolei c trdo Solo, b 1 pa je hvalež(?n stro^emn svojemu prvemu '§efu, ki g^ ie v/gajal r.\ živ- Ijensko pot, ki ie zjeklenda njegovo voljo in njegov značaj. Iz Velenja je {ir-'?.cl Anton Kolenc kot rnlad trgovski porn.učnik' I. 1885 v Ž^lec k tvrdki S-rcf?, kier je takrat služhoval tudi pozneiSi celjski trgovec g. Anton Ko- cuvan. Nato ie Anton Kolenc služhovsl pri tvrdki Schmidi v Celiu, potem pa je odi-lel v Deutschlandsberg kjer je se etabliral kot s?mostojen trgovec. Kmalu se je vrnd v domovino in se naselil za kratko dobo v Lukovici, potem pa za stalno v Celju. V nekdanii' Topolakovi hi§i na Liublj.nski cesti je- prevzel najprej Schvunovo ligovino, pozneie pa se je preselil s svoio trgovino v posiopje hotela »Pri krom« na Ljubljanski cesti. Po otvoritvi Narodnega doma se je preselil v to poslopje, okrog 1 1905. pa je otvoril podruŽnico v la:>tr;i hiži na Kralja Petra cesti. Tja se je po- zneje definitivno preselil, trgovino v Narodnern domu pa ie izročil svojemu bratu g. Francu Kolencu, sedanjemu posestniku in gostilničarju v Zagradu. Antonn Kolencu je v niegovem težkem delu posijala sreča. h skrom- mh začt-tkov je ustvaril moj(očno, so- iidio tfgovsko podietje in mu pridobil velik sloves. Z vnemo se je udejstvo- va! tudi v širšern slovynskem gospo- darakem življenju. Bil je clan na- Čelstva Posoiiinice v Celju in Južno- Stajerske hrauilnice, član prfdstojništva podružnice Lj'jbljanske kreJitne banke v Celju, družabnik Zveze slovenskih trgovcov in ZdruŽenih veletrgovin, so- lastnik Kamnoseške industrijske družbe v Ce!ju in ramih drug'h podjetij. Anton Kolenc je bil pravi sin slo- venske zernlje, bil je neomajen na- rodnjak in čist značaj tudi v časih. ko ni bilo prijetno mti dobičkanosno biti Slovenec. Z iskrenim navdu.^enjem je v zijodovinski jeseni 1.1918. pozdravil pričetek novt-ga, svobodnega življenja. naSega naroda. Na 11ep51 spornenik svojemu delu in mi§l|enju pa je postavil v svoji opo- roki. On. ki je \i skromnih začetkov svojega življenja, \/. bojev svoje po- znejSe dobe in iz posledüjih dni bo- lezni in trpljenja vedel.kaj je beda, po- manjkanje, zapostavljanje, povišanje, bolezen in trpljenie, se je v svoji 0- poruki spnmnil najbednejS'h, zanuščene dece in mlad'ne, ki trpi pomanikanje, revežfiv in bolnikov, in je mnogim 0- mosočil olajianie njihbede in tspljenja. Anton Kolenc je z volili osnoval naslednje ustanove: 1. Za dijake vi- sokih 5ol in S'cer univerz, tehnik, vi- sokih trgovskih Sol, UTittni§kih aka- demij itd. v tiuernstvu in inozemstvu v skupnem znesku 3,000.000 K; 1. za dijake srednjih šol v Celju, ako pa so •s pokojnikom v sorodu, tudi izven Celja, v skupnern znesku 600 000 K; 3 za učence kmetijske Sole v Št. Juriju ob juž. žfl. 30.000 K ; 4. za reveže v mfstu Celju 100000 K ; 5. za reveže v občini Liubno 50.000 K. Dalje je določil 500.000 K za ra?.širjenjc lavne bolnice v Čeliu in 500 000 K za di- jaški dorn v Celju. Ustanove Antona Kolenca vodi poseben kuratorij pod predsedstvom otivetnika g. dr. Ernesta Kalana v Celju. Anton Kolenc se je v svoji oporoki spomnil tudi Stevilnih dru^tev v Celju. Ob desetletnici dobrotnika Antona Kolenca se s hvaiežnostjo klanjamo nje- governu sporninu, ki nikoli ne bo za- temnel. Slav» Antonu Kolencu I Strstil 2. »Nova Doba« 11. HI. 1932. 6tev. 21: Občni zbor Gremija trgovcev v Celju CELJE, 11. marca. V Cetrtek 10. t. m. od 2030 do 23. se je vršil v pevski sobi CPD v Na- rodnem domu redni letni obfni zbor Grernija trgovcev v Celju, ki se ga je udeležilo okrog 40 člsnov. Prodsednik gremija g. R. Stermecki je uvodoma pozdravil navzoče Clane, tajnika Zveze trgovskih gremijev g. Kaiserja iz L:ub Ijane in zastopnike tiska, nato pa se je spominjal v minulem pos'ovnem letu umrlih članov gg. Goričarja, Ach- leitnerja, Lovrenčiča in Valentiničd ter ge. Štrovsove, katenh spomin so navzoči počastili s klici „Slava !" Pred sednik je v svojem poročilu omenjal sedanjo težko gospodarsko krizo. Tudi celjski trgovci morajo nokazati, da znajo gospodariti in vzdržaii v slabih časih, kar je kvarne^a, naj pa izgine. Trgovska reklama bodi dostojna. De- lovanje gremija jo bilo lani zelo in- tenzivno in mnogostransko. Letos bo moROČe grernijalne dok'ade celo zni- žati, kar dokazuje, da grem'j dobro gospodari. Predsednik je tudi ornenil uspeh podporne akcije celjskega trgov- stva. Po njegovem poročilu je bil za- pisnik zadnjega občnega zbora odobren. lz obširnega tajnlškega poroČiia, ki ga je podal gremijalni tajnik g. J. Blazon, posnemamo: Gremij je imel ob koncu I. 1931. skupno 294 članov (od teh jih 23 ne izvršuie obrta in jih 11 že delj časa ne stanuje v Celju) napram 286 članom ob koncu 1. 1930. Stevilke v oklepajih pomenijo stanje ob koncu !. 1930. Moškega spola sta 202 člana (201), ženskega spola pa 92 (87). Protokoliran je 101 clan (99), neprotokoliranih ie 195 (189). Solast- nikov in družabnikov je 37 (22), so- lastnic in družabnic 5 (11), prokuristov 13 (7), prokuristki 2(4), poslovodij 35 (28), poslovodkinj 12(5), uradnikov 86 (69), uradnic 84 (84), trgovskih pomoč- nikov in trgovskih potnikov 173 (189), trgovskih pomočnic 80 (83), blagajni- čark 15 (13), trgovskih vajencev 50 (52), trgovskih vajenk 34 (34), l.letnik trgovske nadaljevalne Sole obiskuje 27, II. letnik 26 in III. letnik 26 učencev in učenk. Bolnifika blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva, ka tere poslovalnico oskrbuje gremij s svojim osobjem, je imela ob koncu I. 1931. vpisanili 661 čianov napram 609 ob koncu 1.1930. Poslovalnica je izdala lani 2137 nakaznic za zdravnike in bolnico, 1. 1930. pa 1834. Po naredbi banske upraye v Ljub- Ijani so se lani prvikrat vr&ile prak- tične pomočniške preizkuSnje vajencev in vajenk pred 'zpraSevalno komisijo pri Gremiju trgovcev v Celju. K pre- izkušnjam je bilo pripuSčenih 21 va- jencev in 9 vajenk. Povprečni uspeh preizkušenj je bil dober. UČni gospo- darji so bili ponovno opozorjeni, da naj posvečajo šolski izobrazbi vajencev največjo paž.ijo. Načelstvo gremija je vložilo proti nameravani ukinitvi dekliške meščan- ske sole v Celju protest pri ministrstvu za prosveto in pri banski upravi v Ljubljani, ker bi bila ukinitev tega za- voda v veliko škodo trgovstva v Celju pa tudi starSev §o!o obiskujočih otrok, ki se rekrutiraio večinoma iz delavskih, obrtnih in kmečkih slojev. Gremiijeza to zadevo zainteresiral tudi narodnega poslanca g. Ivana PrekorSka. Gremij je lani ponovno interveniral na mero- dajnih mestib, da bi se na progah Prevalje- Dravograd-Velenje- Celje in Krapina-Rogatec Grobelno-Celje in tudi v nasprotni smeri uvedli direktni vlaki. Ob priliki jesenske izpremembe mno gih redov na glavni progi Ljubljana- Maribor je gremij zaprosil za uvedbo dveh novih vlakov, ki bi prihajala v Celje v prvih popoldanskih urah iz Maribora in Ljubljane. Gremij ni imel v nobenem slučaju uspeha, pač pa sta bila na progi Ljubljana-Maribor ne- davno ukinjena dva dopoldanska osebna vlaka. V tej zadevi se je načtlstvo gremija obrnilo na generalno direkcijo državnih železnic v Beogradu, prosilo Zbornico za TOI v Ljubliani za inter- vencijo in predlagalo me^t iemu načel* stvu v Ceiiu, da se iz gospodarskih razlogov pridruži tej akciji, ker je znano, da sta bila ukinjena dopoldunska vlaka dobro frekventirana in hkbvna. Po za nesljivih informaC'jah bosta ta dva vlaka kmalu zopet vpos'avljena. Tudi glede avtobusnega prometa na progah, ki lih vzdržnje avtobusno podjetje v i Celju. se je grernij lani zavzemal za razne upremembe. Po lvzel je tudi vse j potrebno. da bi se izboljSale telefonske ! razmere v Celju, zavzemal se je zlasti | zi üvtomatsko telefonsko centralo v \ Celiu in 7.a uvedbo nekaterih telefon- sk h 7.s/t7. L inozemstvum. PridružH se je akc'ii za odpravo kartrla na kvas in posvetoval pri banski uprtanovi reklamacijski odbor za vse področje, ki spada v delokrog celj- skega okrožnega sodi§ča in ki gravi- tira proti Celju. Gremijalno načelstvo je vsak m^spc poroč&lo mestnemu naČelstvu v Celiu o gospodarskem staniu trgovstva. V teh porocil'h je sltkalo težki položaj vsled naraačajoče gospodarske Urize in pros'lo za odpomoč glede kroSniarje- nia in obiskovanja privatn h strank po trgovskih potn kih. Finančnemu mini strstvu in banski upravi je posla-lo dve predstavki glede proračuna mes n.e ob Cine celjske za I. 1932. Gremij ie pru- sil mestno načelstvo za strogo izvaia- nje tržnega reda, snage itd., pri src- skem načelstvu pa se je iziavil za splošno odpravo kramarskih sejmov. Gremij je interveniral glede prav.lne odmere pridobnine in glede spremem- be nekaterih preostrih določil novega zakona o skupnem davku na poslovni promet, zlasti glede skupnega davka, ki se plačuje pri carinjeniu poštnih pakelov. Na pobudo Zveze je nedavno predlagal znižanje prevozn h tarif za lesno trgovino in znižanje previsokih najemnin za železniške ležannske pro- store, lzdal je posebno okroznicö vsem Članom glede nedopustne reklarne po zakonu o pobijanju nelojalne konku rence ter posvaril in opozoril 19 t\a- nov. V Zbornico za TOI st« bila po- klicana g Stermecki kot Clan in g. Lukas kot namestnik. Občinski svet celjski se je nedavno izdatno izpopol- nil iz vrst trgovstva. V okiilju gremija je bila v začetku januarja t. l. uvedena posebna pomož- na podporna akcüa vsega celjskega trgovstva, ki ima nameci, da v teh kntičnih časih podpira predvsem dela- nezmožne in siromašne sloje v celjski mestni in okoliSki občini. Trgovstvo je v polni meri uvaževalo položaj. Z nabiralno polo je bilo nabranega špe- cerijskega in manufakturnega blaga v približni vrednosti 26.000 Din, v de- narju pa 7 30079 Din. V gremijalni pisarni je bilo doslej izdanih skoraj 600 nakaznic na trgov- ce, ki so darovali b'ago. Blaga je bilo doslej razdeljenega Že v skupni vred- nosti okrog 22 000 Din. Novi obrtni zakon je stopil v velja- vo v sredo 9. t. m. in vsebuje razne reforme, ki precej «Ooboko posegajo v položaj obrtništva, ter strcge določbe o delavski zaSČiti in o ncv h prisilmh organizacijah. Po novem zakonu bo ministrstvo za industrijo sestavilo nova gremijalna pravila in bodo tudi gre miji dobili nove nazive. Celjski gremij je že prosil Zbornico, da bi mu čim prej izposlovala nova pravila. Načel stvo gremija je s primyrnimi lepaki po svoji moči pripomoglo k čim čast- nejši volilni udeleib: na dan skupščin- skib volitev 8 novembra 1931. Hačunski zaključek za leto 1931., ki izkajcujc lop uspeh, in proračun /a leto 1932., o katorih j« poročal t.aj- nik g. Blazon, sta bila soglasno cxlo- brena. Na predlog rcvizorja g. Kra- marja je bil vsemu odboru in tajni- ku izreCen absolutorij. Sklenjono je bild naslednje znižanje groniijalnih cloklad: za žofe, pi'okuriste, poslovod- je in družabnike od 80 na (50 Din, zä trgovske pomočniko, umdnike, kon- toristke ild. od 50 iia 40 J)in, za va- [ jence od 30 na 25 Din in za neizvcž- ' band osobje od 20 na 15 Din. Zadru- gaiu, di'iizbani itd. sc bodo predpiso- val<^ dvojiu% (loklaclc. Tajnik Zvozo Irgovskili gi'oiuijev g. Kaiser je izčrpno poročal v> laiiskein cl< lovanju Zve/c v prid trgovstva. Trgovski naa l)o plaC'cval U* pod })ogojiM»i, da so izprenieni dolačba \- statutu Tr- govskega kolegija, da pripade v slu- i"Mj11 razdi'iizitv*' Uoleinja ])i( niožcMijc Sioskemu greiniju hgovcev v Celju, sicer bi (ireinij ligovcev v Celju zbi- ral prispovke v last(vn sklad. — Po daljši dehali je bil-/. vičiiio glasov ski« lijon izsiep celjsHegn gremija iz Zve:c trgovskili cjreinijev. Za člana lazsodišca jv bil za 2 leti i/.voljen g. Dobovirnik, za člana raz- sodišča za 3 l<>ta |>a sta bila izvolje- iiii g^. Loibner in Vrtovec ivv g. l'1!*. Kc}Hišar kol nauH-sinik. l'ii sluCajnostih je bilo sklenjeno. tla !><> giemi.j skužal dosefi spi'einem- l)o cestno-policijskoga reda, du l)i sc dovolilo i/.obeSanje blaga mod vraii irgdvin. — Gremij bo tudi skušal pi-oprečiti krošnjarjenje v javnih lo- kal üi. —- O(Ui(;r bo sklepal o predl.:.;- gu. da se uvedejo nagrade za naj- boljše vajence. — Gremij bo interve- niral, da se izpopolni elektrifna na- peljavu na Kralja Petra cesti, kjer se zvečer često pojavlja ukinitev toka. Chmi naj se v veejem številu po- služujejo pravice, da osebno razloži- jo svoje ugovore glrde pridobnine 1 icd davrnini odl^oroin. DHAGO ŽABKAH: Važne določbe za obrtnike Due 9. maicii je stopil v veljavo. novi obrtni zakon. Cela vi'sta dosc- danjib odredb in uredb je s ])rehod- niuii in ko-nčnimi odredbanii novega obitnega zakona razveljavljena, le nekatcre teb sta rib uredb veljajo še toliko fasa, da i/Jdejo novi pravilni- ki. Zelo va/.na za obrtnikc so nekate- ra dolo&ila petega dela novega >obi*t- nega zakon;i —¦ jnohodne odi'cn]l)e. Clcn -43(5. doloCa, da so vse orga- ni/.acije, osnovane na podlagi obit- nega zakona, oprošfene taks, dolo- čenih v flenu .">., točki 4. zakona o taksali. Dalje so ojtrošfene i)laeila takse siedele vloge in listine: prijave o prestanku obita, izdajanjel in ove- rovljcnje izpričeval za pomožno osob- je, sklopanje, overovljcnje in odobri- tev učnih ]>ogodb, izdajanje zdrav- niškega potrdila za oprostitev obis- kovanja solo za ueenca, izdajanje in ovei'ovljenje ])oslovnih knjižic, izda- janje dovolitve dosedanjim imetni koni obrtov, prijava obstoječib obr- tov in njib vpis v obrtni register. Člen 442. predpisuje, da moi-ajo vse obrtniške strokovne zadruge naj- dalje v sestib meseeih od dne, ko stopi in zakon v veljavo, prilagoditi svoja pravila po odredbah novega ;-.ak.ona. Tudi društva, ki so ustanov- ljena. na podlagi clruStvenega zako- na, morajo prilagoditi svoja pravila zakonu o društvih, shodih in posve- tih in jih prijaviti pristojnenm ob- čomu oblastvu I. stopnje, sicer mo- rajo prenehati s svojim delovanjem. Clen 443. razveljavlja vse obrtne pravice, ki so vezane na izvestne ne- premičnine (realne in radicirane ol)rti) ne glede na to, ali pripadajo te pravice fizifnini ali pravnim ose~ bam, odnosno korporaeijam. Dose- danji imetniki real nib ali radicira- nib obrti obdrže obrtno jiravico le kot, svojo osebno pravico in smejo obrt naprej izvrsevati po odredbah novega zakona. Ako imetniki takih obrtov nimajo pi'cdpisane strokovne izob)-azbe, morajo postaviti strokov- 11» izobraženega, poslovodjo. Clen 444. je važen za občine. Iz- vršiti se morajo revizije sejemskih in tržnib pravic. Ukinejo se sejmi, ki se izkažejo za nei>otrebne. Clen 445. doloCa, da se ne smejo i/.dajati nove ])ooblastitve za oprav- Ijanje sejmske trgovine. Člen 44(1 pravi: Vsi obrti in vso pravice, pridobljene po dosedanjib zakonih, ostanejo v veljavi. To velja tudi za zakupnike. l'ravne osebe rokodelske pro- duktivne zadruge, ki vodijo n*a dan. ko stopi ta. zakon v moč, rokodelske obrte, smejo te obrte izvajati še na- )>iij, moiajo pa prilagoditi svoje de- U> odredbam tega zakona v treli ine- scci.ii. Clc-ii 448. ]»reisuje: Gostilniskc obrti se morejo voditi tudi v naprej z dosedanjimi nazivi, četudi ne od- govaijajo ii določiloin tega zakona. Ne morejo pa se izvajati pod temu zakonu nasprotujofimi nazivi, ako se premestijo v drug lokal. Od dne, ko je stopil zakon v veljavo, se no morejo izdajati dovolitve za di-uge go-stilniske obrte razen one, ki so na vedeni v zakonu. Po tern določilu no- vega zakona. se ne bodo vef izdajala dovolilu za tocilnic*'. Ba.n doloei iok, v katerem morajo gostilniške obrti prilagoditi svoje na- zive skladno oclredbi § 76., točki 2. tega zakona (velja /,a naziv boteli). Clen 450. je važen za elektroteb- nične obrte. Ti morajo takoj pri- javiti pristojneinu oblastvu obseg dela, Obče upravno oblastvo mora izdana. dovolila, obrtne liste zarne- njati s poobla-stili j>o tem zakonu. Clcn 451. dovoljuje osebain, ki so priglasilc počivajočo obrt ali i)i-ene- bajo to opravljati, da smejo obrt na- daljevati. bre/ dokaza. strokovne ali posebne izobrazbe —¦ mojstrskega iz- pita., ako so to obrt. opravljale naj- inanj dve leti, pa prekinitev ni ti'a- jala več kakor doset let, preden jo stopil ta zakon v v<*ljavo. Clen 453. nalaga vsem sluzl)oda^ jaleem, da morajo za vse učence, s Katerimi niso sklenjene pismene uC- ne ]>ogodbe, te skleniti najdalje v enem rnesecu. Clen 454. nalaga. vsem inietnikoni obrti, za kateie je potrebno dovolilo (razen koncesijoniranih obrti), da za- menjajo stare listine z novimi in to v roku treli meseeev. One osebe, ki so se bavile s pokli- ci, ki po starem zakonu niso bili šte- ti mod obrti, pa so v novem zakonu mod obrti uvrščeni, morajo zaprosi- ti pri pristojneni oblastvu, da so )}n\ izdajo potrebne listine. Člen 45(1 uaroča vsem občim u pravnim oblastvom prve stopnje, da. se morajo v šestih meseeih vsi sedaj obstoječi obrti, ki spadajo \' njili kiajevno in stvarno pristojnost, vpisati v vpisnike. Vsi imetniki obrlov morajo najda- lje v treh meseeih prijaviti pristoj- nemu obeemu uprovnemu oblastvu prve stopnje svej obrt ali poklic. Tej prijavi je priložiti prepis dovolila, odobrila, obrtnice, obrtnega Usta ali cglosa o protokolaeiji. Onemu, ki le prijave ne izvrši v tem roku, bo od- vzeta pravica do obratovanja. Clen 457. določa: Od dne, ko stopi ta zakon v moc, se morajo vsi pred- lueti, ki pri oblastvu prve stopnje še niso rešeni, obravnavati po določilih novega zakona. Za predmete, ki so že rešeni, a je zoper rešitev podana pritožba na ob- VeltHa je Vaša korist.ako še danes posetite Trgovski dorn Stermecki, Celje in si ogledaie velike zaloge volnenega blaga, svilc, delena in drugih modernih tkanin za sine damske, dckliške in otroške obleke. Cene globoko zni- žane! Nakup brezobvcztti ! Štev. 21. »Nova Doha« 11. III. 1932. Stran 3. lastvo druge stopnje, valjajo še pred- pisi starega zakona in odredb. Za vse imetnike obrti je važno, da morajo najkasneje v treh mesecih prilagoditi svoje napisne table nad obratovališči predpisom novega za- kona. Napis mora biti sestavljen v državnem jeziku in mora vsebovati popolno rodbinsko in rojstno inie imetnika obrta. Daljc mora biti v skladu z izdano pooblastitvijo all do- volitvijo, n. pr. krojač oblek (ne mod- ni salon); krojae. ženskih oblek in perila; brivec, frizer, lasuljar (ne sa- lon za dame in gospode); izdelovalec klobas (ne klobasar); lesni strugar (ne strugar) itd. Obrti, ki so zavezane protokolaciji pri sodišču, morajo dati to firmo v napis. Ce v trgovski firmi ni iinena imotnika obrta, se mora postaviti v napis poleg firme tudi njegovo rojst- no in rodbinsko ime. Ne zadostujo: »Zoi#a d. z o. z. v Celju«, ampak mora stati: »Zora d. z o. z. v Celju, Anton Zakrajšek & Franc Zorec«, al,i pa »Hotel Solnce — Ivan Žlebnik«. To so najvažnejše prehodne določ- be, katere je treba upoštevati v do- glednem ča.su. Minister trgovine in industrije bo izdal, kakor je napove- dal, 98 pravilnikov k novemu obrt- nemu zakonu. Iz teh pravilnikov bo Solo podana popolnoma jasna slika o odiTdbab tega zakona, ki naj slu- ži za temelj bodooega gospodarske- ga delovanja, pridobitnib slojev v dr- žavi. DOMACE VEITI d Narodna skupščina je v ponde- ljek 7. I. m. nadaljevala proračunsko razpravo. Najprej je bila poslana prezidentu Masai-yku brzojavna. Ce- sti'tka skupščine k njegovemu 82 rojstnemu dnevu. Nato «ta bila po daljši debati sprejeta proračuna mi- nistrstva za zgradbe in prometnega ministrstva. V torek 8. t. in. se je skupščina poklonila inanoiu velikega pobornika miru in prijatelja naSega naroda, francoskega državnika Ari- stida Brianda, ki je umrl v ponde- ljek 7. t. m. v Parizu. Po spominskih govo'rih predsednika. skupščine «Jr. Kumanudija in ministra dr. A. Kra- merja je bila francoskcmu parlamen- tu poslana sožalna brzojavka Narod - ne skupščine. (Nj. Vel. kralj je poslal sožalno brzojavko predsedniku fran- eoske republike Doumerju, naš serial pa iraneoskemu senatu.) Skupščina jo v torek sogiasno sprcjela prora- čuri ministrstva za trgovino in in- duslrijo. V sredo 9. t. in. je skupščina sprejela. proračuna ministrstva /.a socijalno politiko in narodno zdravje in ministrstva za. telesno vzgojo. V debati o proračunu ininistrslva za socijalno politiko in narodno zdrav- je so je.on-la.sil tudi narodni poslaixu- g. Ivan PrckorSck iz Celja. Njegov govor priobčujemo na uvodnein me- stu. V čotrtek 10. t. in. je skupščina sprejela proraeun sinančnega mini- strstva» proračun državnih dobodkov in finančni zakon. Pri končnem gla- sovanju je Narodna skupšCina s 2153 glasovi sprojela novi državni prora- čun, ki jo napram osnutku povefan za 20 milijoilov dinarjev. Seje Na- rodne skups"fine so odgodene do 15 t. m. d Desetlelnica stnrti M. Malovrha. Dne 8. t. m. je minilo 10 let, odkar je v umobolnioi na Studencu umrl c.don najsposobnejših slovenskih no- vinarjov Miroslav Malovrh, ki je bil do 1. 1917. glavni urednik »Slovou- skega Naroda«. Malovrh jo vos živel za svoj narod, dal inn je vse, kar je .imel. »Hvaležni« narod pa je pustil, da je grob encga njegovih velikih si- nov Skoro popolnoma j)ozabljen . . . d KmeUjska družba v Ljubljanl obvešCa (em potom javnost, pred- vsem pa vse svoje člane v bivši ma- riborski oblasti, da ni identična s »Kmetijsko eksportno zadrugo v Ma- riboru« in tudi ni z njo v nikakili zvezah. Kmetijska družba je stanov- ska organized ja slovenskega kmeta, katere delokrog je natančno določen v njenih pravilib, in ki so ni nikdar "''«Vila s kakim zavarovanjein. ll H. banovinska vinska ra/stava z viuskim sojmom v Ptuju. Na /ad nji aeji glavnoga odbora Vinarskcga dniStv.'i v Mariboni jo bilo sklenje- no, mi. prmuli drušivo ob pjiMki ,>ri- liodujoga občnega zbora v Ptuju vin- sko lazstavo, združono /, viuskim sejmoni. XaCelstvo Vinarskoga dru- Stva je v sporazumu z Vinarsko po- družnico v l'tuju sklonilo sled»*sie: 1. VI. redni letni občni zb«r Vinar- skega društva za. dravsko banovino v Mariboj-u bo v dvorani Narodnega tloma v Ptuju v soboto 7. maja ob 18. 2. Dne 8. maja ol 8. bo prircdilo Vinarsko društvo IV. vinarski kon- gres v Ptuju istotam. 3. Po kongi'osu dne 8. maja bo ob 11. v dvorani J)ru- štvenega doma v Ptuju otvoritev II. banovinske vinske razstave z vin- skim sejmoin, ki bo trajala od 8. do 10. maja. 4. V tern času bodo pouCni izleli v bližnjo in daljno okolico Ptujn, piodvsem v Haloze. d Pri pomanjkanju teka, kislcm vzpehavanju, slabcm želodcu, leni prrbavi, črcvosnem zagatenju, mot- ujah presiiavljanja, opiišču, srbečici osvobodi naravna »Franc Jcžefova« voda tolo vseh nabranih strupov gni- lobe. Že stari rnojstri vede o zdravil- nih Mcdslvili so priznali, da se »Franc Joželova« voda obnese kot povsom zanesljivo sredslvo za iztreb- Ijenjo črevesa. »Franc Jožefova« vo- ii.a se dobi v vseh lekarnaii, di'ogeri- ja!i in spocciijskih ti'govina.h. d Dunajska vremenska napoved za soboto 12. marca: Zimsko vrerne lx> se trajalo, ponekod Iahen sneg, t(!inperatur.i le malo spremenjena, nblaninst nesigurna. Celje in okoiica c Obrtniški dan v Celju. V soboto 19. maiTU b.) praznovalo obrtništvo svoj obitniški dan. Tudi celjsko obrt- ništvo bo obhajalo ta prazriik in si- n>r s sledefim spor'edom: Ob 8. zju- traj maša v župni cerkvi (poje zbor pevskega društva »Oljkiv<). ()]> 10. dopoldne predavanjo v dvoi'ani Obrt- nega doma. Predava g. učitelj V. Go- hoc o temi »Mojstor kot vzgojitelj vajenca«. IMedavanje je namenjeno le gg. mojstrom in so ti vabljeni, da s(^ predavanja polno.številno udele- žijo. c Ljudsko vseučilišče. V ponde- Ijek 14. t. m. ob 20. bo predaval pred- sednik mariborske ljudsko univerze g. inž. I. Kukovec o Gandhiju in in- dijskem gibanju. 7. Indijo in njenim voditeljem se bavi vsa svetovna jav- nost, saj pomenijo probujajoče se niasc Indijoov naji'esnejSe ogrožanjo velikobi-itanskega imperija,. (iospod predavatelj nas bo podrobneje se- znanil s temi perečimi v})rašanji in uam orisal volikega Mahatmo Gari- dhija, ki je žarišče vsega gibanja Hadi velike aktualnosti in zanimi- vtwti problemov, ki jih bo obravna- val predavatelj, jo želeti, da bi ob- einstvo napolnilo risalnico mcSCan- ske sole v pondeljek zve€er do zad- njega kotifkn. ( Okcliški občinski svet bo imol v soboto 12. t. m. ob 19. I'edno sejo v i obrinski posvetovalnici na, Bregu. ( Spiošna delnvska zveza bo imela \ iicdeljo1 1,"}. t. in. ob 9. dopoldne zbo- lovanj«1 v dvorani Narodnega doma. Na dnevnoin redu s<> puiočila f> uki- nivvi (il)i-atov, odpustib dolavrov, /.ni- ž( vaiiju plac in socijalni zakoiiodaji. ( Pcdružnica Ujedinjenega SjYvcza žolevničarjev Jugcsiavije v Celju bo Min la rednj obrni /boi v nodoljo J.'}. I. im. ob pol 9. dopoldup v poslopju DHavskr zboinici» v IJazlagovi ulici. c čcbelarsko drušivo za Slcvcnijo v Ljuhljani bo inu^lo svoj lcdni ¦).bč- ni y.h<;r v iK-'Mjo 20. t. in. cb HI. do- )-'old-,i(> \ (|\.,;ini doma v Siiinostan- t-1< i uliri \ (;¦. i |u. ( Stnvbna zndrwga državnih usluž- benev v Celju sklicujo rcdni občni zboir, ki se bo vrSil v četrtok :U. ,nnr- n\ ob pol K, zvefe-r v gost>lnjSkih pi-ostoi ih Narodnega doma v Celju. Dnrvni vn]: I. ritanje in odobritev zapisnika o lanskom obrniMii zboru; Schichtov Veliko belejše ko beli golobi, zato si po večkrat pravilo ponovi: A Raztopi Radion v mrzli vodi. B. Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut. C. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi. 0 R 6/32 f%;,,,-, b ögl e j š e 2. letni lačun in porocilo za 20. pe<- slcvnc leio; :>. razdclitev dobička; A. volitev članov upiavnoga. in nad/.or- ncga .odbora; 5. predlogi zadružnj- kov; (>. slut'ajnosu. V slučaju, da bi na ]>ol 8. sklicani obfni zbor ne bil :.klopfen, se bo visit po čl. 35. za- c'l užnih piavil pel uro nato /. istim f'tu'vuim l odom (Irug /.bor, lrojolo očitke, fo^ da jo uvedlo obSirno nal)iralno ak- n'jo, dasiravno po nepotrebnoin troši denar za dragocene javne vodnjake. Z o-zirom na to ugotavlja podpisano diuštvo, da ni z napravo javnih vod- njakov v Celju, ki so bili pi'odmet kritiko v številki 18. »Deutsche Zei- tung« v Celju z dne G. marca 1932, v nikaki zvezi. Olepševalno in tuj- sko-j)r(iiuotn<> ilrustvo v Celju. c Iz banovinske službe. Za bano- vinskega okonomskega uradnika. v javni bolnioi v Celju je imenovan ba- novinski okonomski pripiavnik g- •loško Poršuh. o Snega je padlo od nedelje do pet- ka žo oki'og pol metra, pa še nepre- stano sneži. Nevarnost je, da se bodo začolc trgati telefonske in brzojavne žior. Če bi nenadoma nastopilo juž- no vrome, bi bila katastrofalna po- plava, noizogibna. c Planinski sejem, ki se jo vršil v soboto 5. marca v Celjskem domu, jo privabil veliko število planincev od blizu in dales. Kakor vsako leto, so prišli tudi vrli Zagrobčani, da se po- vosolijo ined nami. Prav tako so bili zastopani vsi kraji iz Savinjske do- lino, opazili smo posebno večjo sku- pino planincev iz (iornjoga, giada Zabava jo bila živa. Za to sta skrboli dvo godbi, celjski orkestor in godba s Svetino. Planinski muzcj jo vzbudil mnogo smeha, so voc tlobro volje j»a j< [Mjv/.rofil planinski kabaret v zgor- nji dvorani, kjor so nastopali nasi najboljsi planinski komiki. Tom so sc glodalci nasmojali do solz. Hestav- i-ficija. j<> nudila gostom dobro pijačo in okusna. joilila. Posobno je ugaja! imeniini planinski guljaš, ki ga ku- h'i.nja ni mogla ar moč- nib drlavskih čevljev enako 9(j Din. Kar j(> ])ri torn glavno, so Čovlji iiio'C- ni in ti požtii. .Prodaja jih Trgovski dom Stermecki. 222 c Vlom. V noči na sredo 9. t. in. ob eni je nekdo odtrgal ključavnioo na izložbioi juvelirja g. A. Lečnika med vhodnima vratoma kavarne »Mer- kur« na Ki-ckovoni trgu in ukradel iz njo 870 Din vredno zlato plaquett uio, MOO Din vrodno srebrno zapest- no uro s trakom in 150 Din vredno double spoilnu verižico. Skupna ško- da znasa. I.;i2ü Din. Občinstvo se sva- ri pj'od tmkuponi ukradonih i>rod.no- tov. c Lastniki pscv v ckoliški občini so pozivajo, da najkasneje do torka If), t. in. dvignoj-o nove pasjc znain- ko v obfinski pisnrni na, lirogu, da. so i/ogncjo kazni. c Važno za cbčinsivo Celja in oko- licei \' ;ia novo otvorjoni modni t)1- Stran 4. »Nova Doba« 11. HI. 1932. Stev. 21. govini na Dečkovem trgu štev. 4 so vrši reklamna prodaja vseh vi'st no- gavic po tovarniški ceni. 192 c Ncčno lekarniško službo ima od soboto 12. do vštetega petka 18. t.m. lekarna »Pri. Orlii« na Glavnem trgu. < Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nodolje 13. t. m do vštete soboto 19. t. in. 111. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka, Zikov kvartet v Celju Zikov godalni !:vartet, ki nastopa sedaj pod imenom »praški kvartet«, bo koncertiral v celjskem mestnem gledališču v sredo 16. t. m. ob pol 9. zvečer. To so na5i stari znanci izza prejšnjth let, saj se je rodilo to odlično udruženje ravno v Sloveniji in od tod poletelo v svet ter si na mah pnborilo prvo mesto med ostalimi kvarteti. Po- vsod, kjer je nastopilo, je to udruženje Želo nedeljeno priznanje. Za celjski koncert so si izbrali po- leg Maurica Ravela in G. Verdija VIII. kvartet Josip Haydna, cigar 200 let- nico roistva obhajajo letos po vsej Evropi. Jos Haydn je med velikimi klasiki kot avtor kvarletov naši sedanjosti §e naj- manj znan, kajti sedanjost pozna izmed mnogoštevilnih monumontalnh njego vih tvorb le par oratorijev t. j. dva največ.a (izmed teh je bilo »Stvarje- nje« svojčas izvajano tudi v Celju), dalje je znan le del nekatenh niego- vih godalnih kvartetov in par suifonij. Njegov pravj razvoj, njegov zgodovin- ski položaj, njegova absolutna veličina je Še takorekoč neproučena in ne osvetljena. Tern hvalevrednejše je dejstvo, da so si Zikovci izbrali po eno njegovo delo, enega izmed onih kvartetov, ki jih redkeje si>ču,emo na programs. Da je moral tudi Haydn prestati mar si*a>, predno je prispel do stopnje, ki jo zavzema med klasiki, je več ali rnanj znano. Kot deček ni imel Haydn sreČe, da bi bil prize I v glasbeno ve- S*e roke. Šele ko je prišel k deSkeniu ccrkvenemu zboru pri sv. S'tfanu na D inaju, se je obr.iilu na boljše. Roland Teuschert pnpoveduje o Hayd- nn kot umetniku v posebnem jubilej- nem članku, da je HayJn žvel v takih pnlikah, da mu je zlasti v deški dobi primanjkovulo pravega glasbenega uči- telja in vodstva, kar je v svoj h po- zneiš h letih obüutil sam in dal tej vr^eii ja vsaj položaj, da živijo v po- voljnejsili gmotnih pnlikah. Bratske uprave prosinuj, da o skle- pu župne glavne skupščiue razprav- Ijajo v svojih sejah in č(; le mogoce sklej) kmalu udejstvijo. (.) načinu ]>rir< iliLvo sklepajo bratske u])rave po svobodni volji. Gradnja Sckclskih domov Izkušnje zadnjih let so dokazalo, da j(? mnogo društ< \ zabredlo v dol- gove, ker so si zidala domove, ne da bi si popi'ej zagotovi'la gmotnih sred- stev. Razumljivo, da jih je k temu ti- | rala ncodložljiva potreba, da pride- jo do telovadnice. Društvo, ki nima pj-ostora, kjer bi se moglo nemoteno posvetiti telesni vzgoji, ne more na- predovati, kakor bi po svojih kra- jevnih prilikah morcla lahko. Pri vsem tem pa moramo priznati, da je treba v bodoče pri gradnji sokol- skih doinov posebne previdnösti, saj smo v tem ozirii na izkušnjah obo- gatoli. Dokler ni na razpolago za- dostnih sredstev, je bolje omejiti se na iiajpi'imitivnejse, kakor bivati ne- srečen v prostrani' telovadnici, ki je končno vendärle tuja lastnina. Skrb za sanacijo odnosno odplačevanje dolgov je dostikrat velika ovira pra- vemu, smotrenemu sokolskemu delu. Delegati župnih društev in čet so v ofigled temu zahtevali na župnem obCneni zboru, da se striktno izvaja aaredba bratskega Saveza glede gradnje domov. Po tej naredbi inora- I jo vsa društva, ki nameravajo zidati j svoj dom, predložiti naerte in j)rora- , cun župni upravi. Naves ti je tudi stanje razpoložljivih sredstev, skrat- ka ves op is. Župa bo zadevo proučila in nato ves spis preilložila bratske- !i'U Savezu v odobrenjo. Župna upiava morebitnih prošenj /.a i'Odporo ali posojilo ne bo pripo- locala, u.k.o ni imela prilike, da bi se 1'iavcčasno soznanila / nafirti in pro- ra^uni. Prednje sporocamo vsem bratskim cdinicam s prošnjo, da uvažujejo sklep župne glavne skupšeine tem- bolj, ker je ona naredba bratskega Saviv.a. že leta v veljavi. Župno častno razsodišče Bratska dimštva naslavljajo na župno casino j-azsodišče pritožbe in spise, ki spadajo v kompetenco dru- Stvenega razsodišča. Zadevni pra- vilnik jo bil objavljen v 51. številki »Sokolskega glasiiika« z dne 11. de- ceiiibia 1931. in prosimo, da ga brat- ska društvena rnzsodišča dobro pro- učrjo ' Nadalje je treba razločevati (liscijilinsko postopanjo in i>oslova- iij( ra/.sodišca. Župno častno razsodiače tvorijo bratje: Nendl Alojz, sodni svotnik kot prcilsednik, dr. Dolničar Jože, okr. sodnik kot podpredsednik, člani razsodišča: ri JelSah in Šmartnem ob Paki, 19. jimija na Bizeljskem in v Št. Juriju (ib ,|. ž., 2(1. junija v Boštanju, 10. ju- lija v Dobovi, 17. julija pri Sv. Je- derti nad Laškim in na Ponikvi, 24. julija v Globokem, 7. avgusta v Gor- njem gradu (otvoritev Sokolskega (Ionia), 14. avgusta v lUmskih topli- cah in pri Sv. Petru pod Sv. gorami, slodnji spojen z razvitjem prapora. Manifestacijsko zborova- nje v Celju za zaščito čevljarske stroke Zbornica za trgovino, obrt in indu- strijo v Ljubljani je prejela Stevilne spomenice in pritožbe iz vrst čevljar- skih obrtnikov proti popravljalnicam, ki jih ustanavlja Bat'a, ter proteste proti podelitvi koncesije 2a tvornico čevljev imenovani tvrdki. O stvari je razpravljal zbornični obrtni odsek na svoji seji 1. marca. Predvsem je ugo- tovil, da številne predstavke s strani zbornice in drugih korporacij niso ro- dile zaželjenega uspeha pri akciji Droti ustanavljanju popravljalnic tvrdke Bat'a. Brez uspeha so ostali tudi mnogi pro- testni shodi čevljarskega obrta in in- dustrije, usnjarskega obrta in industrije kakor tudi trgovstva s čevlji, ki so se vrSili v raznih mestih na§e države. Ker je gospodarski položaj čevljar- ske obrti naravnost obupen in ker bi bili s propadanjem domače čevljarske obrti in industrije občutno oškodovani tudi interesi usnjarske obrti in indu- strije in ker tudi trgovina, ki ni raz- pečevalec samo Bat'ovih izdelkov, z interesom in simpatijami spremlja bor- bo čevljarskih producentov za njihovo eksistenco, je obrtni odsek Zbornice za TOl soglasno sklenil, da se priredi v nedeljo 13. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Celjskega doma v Celju veliko manifestacijsko zborovanje predstavni- kov čevljarskega in usnjarskega obrta in industrije ter predstavnikov trgovi- ne s čevlji. Na tem zborovanju bo po- dal zborniČni delegat uvodni strokovni referat o položaju, govorüi pa bodo tudi predstavniki drugih korporacij. Sprejete resolucije bodo predložene me- rodajnim mestom. Sport i Smučarska tekma pri Celjski ko- 5i. Zimskosjiortni odsek SPD v Celju bo priredil v nedeljo 13. marca klub- ski siuuški tek na 9 km dolgi progi. Start ol> 13. pri Celjski koöi, cilj isto- tain. Prijavnina za tekmovalc.c zna- ša 5 Din. Prijaviti se je do sobote v pjsarni SPD ali vsaj pol ure pred tekmovanjem na startu. Razglasitev uspeha po zaključku tekme. Poleg 4 jjraktičnih sportnih daril prejmejo zmagovalci tudi lepe diplome. Obe- tajo se ideal ne snežne razmere. Sm uk! ! Smučarski izlet k Sv. Anl nad Teharjem. Sokolski smučarski izlet iz Celja k Sv. Ani nad Toharjem bo v nodoljo 13. t. in. Odliod točno ob 13. Zbirališfe celjski kolodvor. Na dnev- neni I'edu bo interna tekma v skokih na skakalnici norveškega sistema, ki si jo sami zgradimo. Za prvaka pripravljeno lepo darilo. Pridite vsj točno in polnoštevilno. Smuk! t Pripravljalni odbor SK Jugosla- vije v Celju sklicuje za nedeljo 13. t. in. ob 9. dopoldne sestanek vseh že prijavljenih članov, ki se bo vršil v klubovi sohi gostilne »Na skai'pi« na Bregu. \rsi, ki se nameravajo na no- vo prijaviti, so dobrodošli. •— Pri- pravljalni odbor. CON AN DOYLE: Boj v megli (Baskervilfski pes) 34 Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Jutri bo vsc dobro.« »Misliin. da toga lajanja ne bom tako hitro pre- (•odil i/. uses. Kaj mislite, da bi bilo zdaj najbolje?« »Ali naj se vrneva?« »Oroinska strela, ne! Priäla sva ven, da ujameva zločinca, in ujela ga bova. Midva sva za kaznjencem In peklens.ki pes je brez dvoma za narna. Naprej! Izvediva stvar do konca, če so se vsi hudiči iz pekla zbrali na rnofivirjü.« Počasi sva v teini tipala naprej, okoli naju je bil ri'ii venec razpokanih skalnatih gričev, pred nama la je še zniei'aj na istem mestu gorela žolta luč. Nikjor se ck>vek tako zelo ne nioti, kakor pri odda- Ijcriosti od luči v ternni noči. časih se nama je zdela kaUoi hrlcnje na. daljnem obzoi'ju, potem pa je bila sp( t samo nekaj čevljev pred nama. KonCno pa sva vidcla, odkod pi'ihaja svetloba, in takoj sj)oznala, da sva že tik pri njej. Kai>IJHjoča svcča je bila [xisiav- IjCMiu v skalno razpoko, kamenje jc- varovalcj plamen na obeh straneh j)i'ed vetroin in bilo tudi vzrok, da se je videla luč samo iz baskervillskega dvorca. Gra- nitna gmota nama je pripomogla, da sva se neopa- ženo približala; počenila sva za tem kritjem in gle- dala za lučjo. Čudno jo bilo gledati to samotno svečo, ki jc gorela srecli močvirja. Nohenega. znaka življenja nikjer •— samo ta žolti ])laiiHMi in refleks luči na ka- men ju ob obeh straneh. »Kaj bi zdaj napravila?« je šepnil sir Henry. »Tukajle počakajva! Biti nima bli/.u luči. Moida nama pride pred oči.« Kdmaj sem izgovoril 1(v hesede, ko sva ga oba ojjazila. Cez skale, v razpoki, kj<-i je gorela luč, se je iztegnil upadel žolt obraz, ostuduo živalski obraz, razjeden in razoran od ni'zkih strasli. Od blata uma- zan, s kuštrovo brado in divjimi lasmi, je bil videti kakor obraz enega tistih predzgodovinskih divjakov, ki so živeli v votlinah oh i*ebri gi'ica. Pod njim go- reča luč se je blesketala v njegovih inalih zvitih oäeh. ki so z divjim pogledom švigale na desno in levo skozi temo kakor oöi prekanjene zveri, ki je čula lov- čev korak. Videti je bilo, da je neknj vzbudilo njegov sum. Morda je drugače Barrymore dajal druge znake, ki jih midva seveda nisva poznala. Morda je imel mož šo druge vzroke misliti, da ni vse v redu. Pi-av raz- ločno je bilo čitat.i sti'ah v njegovem zločinskem ohrazu. Sleherni trenutek bi se bil lahko umaknil z enim samim skokoin s polja svetlobe in izginil v temo. Zato sem skočil proti njemu in sir Henry je slcclil mojomu vzgledu. V istem trenutku pa nama je kaznjenec poslal di'vjo kletvico in zagnal velik kamen, ki se je razdrobil na granitni gmoti, ki nama jc dotlej služila v ki-ilje. Ko je skočil na Jioge in se obrnil v beg, sem ulcgiiil vreči kratek pogled na njegovo čokato in mofno postavo. V tem trenutku sva imela srečo, da je mesec pretrgal ohhike. Naglo sva planila na vrh griča in videla, kako je najin mož z veliko naglico dirja.l pd drugi strani in s spretnostjo divje koze prcskakovul skale, ki so mu bile na poti. SroCen stre1 mojega icvolverja bi mu bil morda sicer preprečil heg, tod a vzel sem orožje s seboj samo zato, da se bra mm, in ne da bi streljal z njim na neoborožcnega in bežeČGga človeka. Oba sva hila. dobra tekača ter oba zdrava in nmčua, to'la kmalu sva uvidela, da ga nikakor ne bovj». mogla dohitcli. Dolgo sva ga videla, kako je citvel pred narna v inesefini, dokler ni ostal samo še majhna točka. siedi med velikimi gmotami na rebri nekega oddaljenega grifa, ki je v naglem diru izgi- njala. Hitela sva, in hitela, dokler nisva izgubila sajte, toda razdalja jc bila čedalje vecja. SlednjiC sva oj uslila zasledovanje in sopihaje sedla na dva velika kaniua. Odtod sva ga videla, kako je v daljavi iz- ginjal. Stev. 21. »Nova Doba« 11. III. 1932. Stran 5. Telefunken Radio Gramofoni plošče in igle Tudi na obroke A. Lecnik, Celje, Glavni trg Ure, zlati in srebrni predmeti, oCala. Popravila najtočneje. Oglejte si izložbo. Kino Mestni kino Celje. l'elek 11., sobo- | tn VI. in mulolja Ki. niarca: »Veseln j kavalerija« (»Regiment po cesti gvv . . .«). I/vrstna. zvočna šnloigra 7. (iiviio godbv) in petjem. V glavnili ulogah Šailota Amler, Gretl Thei- mei', Kniest Verebes, Pavel Heide- niann in Oskar Marion. Predigra: Bivnnje Nj. Vel. kralja. in kraljice v Zagiebu (II. del). Predstave v petek in soboto tüciio ob pol 9. zvečer, v ne- ileljo ob ])ol 5., pol 7. in p<>] •'• zvečer. SimVk: »Papa, kaj poineni beseda di']:!onuit?« Oče: »Dr-ugi sinko, di- plomat j. murrn. Zboi'a sc je udeležila večja deh-tfucija /.af-nsiiega sreskcga iajniAtva iz Konjic. (iosp. dr. Mejak je obrazložil program in oigaiii/.acijo vscdižavne stranke, notarg. Ha do Je- reb pa je poročnl o zasodanju bano- \-iii.skrga, svcta. Izvoljen je bil slerie- (¦\ odbor krajevne orgauizaeije, ki ob- sega poleg oplotniske obfine tudi ob- r-iti• Kot in Okuško: predscdnik Franc Pctolinsek, Irsni ti'govoc; podprcd- soditik: Ivo Pavič, šolski lipravitolj; tajnik: Maks Sekiniik, ufitelj; hla- ^ajnik: Franc Beiglez, šolski upra- vitelj; odboniiki: Ivan Jerina'n, žu- pan in ti'govec; .Tožef Stopar, pososf- nik in gostilnirar in Jožef Kruliar, posostnik. Nadzorni. odbor tvarijo gg.: dr. (iustav Lautner, /.dravnik; Julij Hmelak, lesni trgovec in po- sestnik (er Jožef Lipuš, posestnik in gostilnifar. II krajevni organizaciji je že takoj na nstaiiovnem občnem zb;»u pi'istopilo nad 50 članov. Čla- iianna je določena na 12 Din letno. Uslanovni občni zbor krajevnih or- ganizacij JRKD se bodo vršili v JStra- nic.ah v pondeljek 14. marca ob 17. v gostilni Sivec; v Vitanju istega dne ob 19. v gostilni Pirli in v Konjicab v četrtek 17. marca ob 20. v Narod- nem domu. Somišljeniki so vab.ijo, da se udeležijo v največjom številu leb zbo'i'ov. Osebna vest. Novi sreski načelnik g. dr. Mate Suhač, ki je prišel iz Čr- nomlja v Konjice, je prevzel v četr- .tek 10. mai'ca })o'sle sreskega. načel- riika v Konjicali. Odličnega uradni- ku in predstavnika naše politične uprave iskreno })ozdravljamo v na- Sern si-ezu in mu želimo }>ri težkem •dein ninogo uspeba. Tyrseva proslava Sckolskega dru- Üva v Konjicah, ki se je vršila v so- ^oto f>. 1. m., je potekla pi-av zadovo- Ijivo Bi-. stareSina dv. Mejak je ])re- davai o življenju in delovanju usta- »»ovUclju Sokolstva dr. Miroslava. Tyisa, nakar se je vršila telovadna akademija v 9 toCkah. Nastopili so -vsi telovadni oddelki' druStva. Na tej prirrdilvi je piN-krat in ,„.av uspeš- iio nastopil sokolski mladinski pov- ^ki zbor pod vodstvom s. Mailelan- Cevc. l'rav korajžno je deklamiial ob znključku lepe proslave Sokolič Piiiiovar j)riložiiostno deklaniacijo »Sokoliči Tvršu«, ki jo je sestavila s. Maj-jana Hežabkova. Pri proslavi je sodeloval ludi društveni orkester. Ncvo sokolsko četo sino dobiü v tiravinjskeni sokolskem okrožju, ki Aieje sedaj že 10 edinic. Sokolsko drustvo v Konjicali je namreč v ne- deljo <). t. rn. popoldne ustanovilo če- <'* v KonjiSki vasi, h katori je pi'isto- pilo 7,0 lakoj ob uslanovitvi 4(i čel- n kov. Ustanovna skupščina se je vr- .'-ii.-i Y gostilni Kolarjč, kainor so čet- niki | rikorakali v čctverostopih, njim II*'. fclu br. l'isotok s harmoniko. Zboia se je udeležila večja delega- cija Sokolskega di uätva iz Konjic. Staiešina br. dr. Mejak je obrazložil sokolsko i.dejo in oiganizarijo, pose- bcj naloge in ci'ganiza.cijo čete, na- kar je b.'la z na.vdušenjcm predlaga- na žnpni upiavi v odobritev nasled- nja četna npjava: starcšina Franc Ajdnik, podstarešina .lanko Lesko- var, lajnik Frane Kline, naeelnik An- lon Pavlif", podnačelnik Anton .la- voinik, blagajnik Ivan Kolarif, od- bornik. Ignac Kronekar, revizoi'ja Franc Berglez in Fiaiic Levart, vsi posrstniki ozirouia sino'vi posostni- kov iz Konjiške vasi, Brega in Bla- la, za, katere iri vasi je četa usianov- lj(MUi. O.c^tniki bodo do nadaljnega ie- lovadili v telovadnici konjiškcga So- ls ol a, ki bo skrbel tudi za gojitev so- kolske prosv( te med eetniki. Store. ( T'\ r š v v a p t o s I a v a.; Mlado Sokolsko drustvo v Ötorab de- luje z veliko vnonio, pa tudi z uspc- born. \ nedfno pro^lavo 100-lc.tnice Tyrsevega ioj- stva. Pi'ogram je obsegal slavnostni govoi, par lepili skupin naiašf-aja, članov in članic, priniernc, dobio iz- vrš(>nti deklamacije in igrico. V:s<1 je ugajalu. Dvoraiia j(v bila polna od- laslih in ndadinc Sokol v Štoi-ab viši svojo velikcv nalogo v težavnil» prilikab; vse delo in strožki slonijo na ramali delavstva in pesčici držav- ti'li namešCenccv. Bremena so veli- kv. in v sedan jib prilikab za te skronnie ljudi skoro pretežka; upa- nu). da bo žiijki upoštevala položaj in piiskočila na ponioC, kolikar ji dopuščajo sredstva. Delavstvo j<« v v(;liki nevarnosti zu svoj obstoj in danes ni niogpee pi i vsem idealizinu /.aliüvati od njega še materijalnib žitev. Na splošno pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je niiselnost de- lavstva. v pretežni večini preoricnti- rala. na jngoslovenskw. Ko bi bilo sindstov in vodilnih inofii,1 bi se v (fkviru Sokola šc usfaiiovil jicvski /bor. Vojnik. Nagajivo vrrme nani jti lio- lelo skaziti najiovedano veseloigro »Glavni dobitck«, a Vojničani niso tako plahi. Zato pa, so tudi uživali poučno zabavo s »polno paro«. Lah- ko trdimo, da toliko snicha brez gre- ba še ni povzročil naš diletantski oder. Gosp. ravnatelj Lapajne iina dokaj sroPno roko pri izbiiü iger in razdelitvi ulog. Sokol je labko poiio- sen na svoj dramatski odsck. Igra je bila, dobro naštudirana in nai'av- no podana, Vsi so storili svojo dolž- nost. Zlasti se je odlikoval profesor po duhoviti, smotreno zaniiSljeui igri. Kajpak da sta teta in KocjanC- ka želi pri »razročovanju« živahno priznanje in bučen smeh. Gledalci so se teineljito nasinejali in hvalež- ni zapuščali dvorano. Frankolovo. V soboto 5. t. m. smo spremili k večnemu počitku bivšega trgovca in gostüniearja g. Valentina Gorenška. Zadnja pot je pokazala. kako je bil pokojnik priljubljen med prebivalstvom, ki se je v velikem šte- vilu udeležilo pogreba. Pred liišo ža- losti so pevci zapeli žalostinko, kr- sto pa so nosili cerkveni ključarji. saj je bil pokojnik sam mnogo let cerkveni kljuf.ar. Ob odprtem gro-bu se je od pokojnika poslovil župnik g. C.eh, zastopnik občine pa je nava- jal zasluge )>okojnika, ki je bil mno- go let občinski odbornik in podžu- pan in ki je bil med vojno od avstrij- skili oblasti preganjan, za napredek občine in občanov. K veCnemu poCit- ku so položili moža, ki je ljubil res- nico in j)ravico. — V nedeljo i>. t. m. je imelo tukajšnje vinarsko drustvo Clanski sestanck, na katerem se je vršila razpi'ava. o današnji vinski krizi. Clani so s])rejeli zadevno reso- lucijo in predloge in Jih poslali na- i'odnemu poslancu za celjski srez g. Ivanu Prekoršku. — V četrtek 17. t. in. bo na Frankolovein vAvinski in kramarski sejem. Kupci in prodajal- ci so vabljeni, da obifičejo sejem v Čim večjem številu. SIR polemendolec, tnapistovski tier» pr>avi Parmezan, namočeno ipolenovlco in druge konzervipane x>it>e u^odno nudi tvpdka Ivan Ravnikar, Celje PERIE najfinejši puh Din 280* — naifinejše čehano „ 124'— zelo lepo cehano „ 64'~ prodaja trgovina MHoš Pšeničnij^ JCelie 2 lepo meblovani sobi s posebiiini vh :dom in Hektrično raz- svetljavo se oddäta takoj v Gaberju, Manborska cesta. Naslov v upr. lista. 4-sobno stanovanje solnčno s pntikünami se t.ikoj odd?. Naslov v upravi^lista. Posojilnica na Vramkem rnz,z vabi svoje zadrnžnike k retail öbcnemD zbin ki se vrSi due 20. marca 1932 ob 2, ua*i popoldne v posojilmčnih prostorih na Vranskem. DNEVNI'RED: 1. Prečitanje zap;s. zadnjega ob*, zbora. 2. Čitanje revizijskega poro^ila. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Potrjenje rač. zaklj. za leto 1931. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Nasveti. Občni zbor je sklepčen, Če je za- stopan vsaj deseti del deležev. Ako tega ni, se vrSi eno uro pozneje drugi obČni zbor, ki sklopa brezpoRojno. Načelstvo. Mizico k pisalnem stroju s predali za panir (po možnosti arne- rikanski sistem) kupimo. Ponu'lhe na SGT Celje, poStni p.edal 35. Solnčno stanovanje v neposredni bližini m^sta z vrtom, ob^toiec'e iz ene sobe, kuhinje in pri- tiklin, se t§^!e s 1. a;>ri!om. Naslov v upr. 1. His a za eno družino v predmestiu Celja se vsled preselitve ugodno proda. Naslov v upravi li.^ta. Naznanjam cenj. občinstvu da sem otvorila mlekarno in trpovino z južnim in domacim sadjem v Gosposki uüci 24 v Celju ter se pri- poročam cenj. suankam. Kati Verbovšek Nova prodajalna dežnikov Celje, Gosposka ulita 13 Vljudno naznanjam. da sem otvorila trgovino z dežniki domačega izde 1 ka. Sprejemajo se vsakovrstiia popravila, najnižje cene. Julka Zavrfinik Svetlo prazno sobrT blizii postaje od DeČkovega tr^a s po- sebnim vhodom iščem. Ponudbe pod »Sivanie« na upravo lista. Lepa prazna soba v neposredni bližni kolodvora, v novi palači, s souporabo kopalnice se takoj poceni odda gospodični ali zakoncema brez otrok. Naslov v upravi lista. Franjo Dolžan «2ft kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Preuzema vsa v zgoraj navedcne stroke spadajoia dela in poprawila. — Cene zmerne. Post'-exba *o6na in so'idna I Telefon At. 245 Delniška družba pivovarne „UNION" --" " " ht Ljubljana - a*----------=11: Pivovarna in sladarna — Tovarna za spirit in kvas v Ljubljani I poštni preriul 45. Podružna pivovarna v Mariboru Priporoča svoje izborne izdclkc insicer: svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah, pekovski kvas, Cisti rafinirani in denaturirani spirit Telefon : Ljubljana 2310 in 2311, Maribor 2023 - Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana, Marrbor Prepričajle se! lasfno mesa nJo, prekalevalnico tn gostilno pri »Jelenu44 z izborno kuhinjo. Cene konkurenCne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Joslp Gorenlak. Cenj. občinstvo vljudno opozurjam, da imam v svoji nisi v CELJU, KBALJA PETRA c. 37 Uinko HuhoPBC. obi, feonces mestni tesarstii majstep na L^i NHi Pf> I ill izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |jl I Uvlju hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razria tla, paviljone, ve- rande, stopnice, iedenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. darna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ctTuiT Mikonofne dopisnice ZV::,::.-::!: francoske itd. v veiiki izbiri in novih vzorcih. - Nadalje pripo- ročamo krepp»pir-r svileni papir beli in barvani, pismeni papir v mapah in kasetah kakor tudi ysB drilp piSžsniŠhB potrBbŠCillB. Goricar & Leskovšek, Celje, knjigama in veietrg. s papirjem Stran 6. »Nova Doba« 11. III. 1932. SU'V. ..'I. Veletrgrovtna z vioom P. MATKOVIČ & COMP. j«B odpx>la svojo s pipoclajo delikates ^ C«elju, Gosposka vilico 3, Hisa 0. Zangger Tožimo n», drobno domača iin. dL^lrrifeitiiislia,, «t sakio px>vovi»§tna vina po zelo ugodni ceni. Pjar>i odjemu n« dLom znaten popuvu,. - Tudi dostav- ljc&nao na dom vsako najmanjšo količino — — JPosfc »»«zibet točna. Iščem lohal na pronietnem kraju za boljšo obrt. Naslov v upravi lista. Kuharica perfektna, srednjih lc-t, se sprejme takoj v Šolski kuhinji kraljice Marije v Zdtavstve- ncm domu v Celju. ¦• Enonadstropna hiša s 4 stsinov^nn v dobrem stanju, v mestu, bi(j züiTienja za vilo ?., vrfom v neposredni bl ž'm mcsta. — Naslov v upravi lista. Sprejtne se s primerno ^oisko zobr^-z^o v tu'enje kot prikrojevfcloc. — Tovarna penla K^rol Pajk, Goberje. Dobrega psa čuvaja tudi naviidne pasn»«1, srv inje vei'-kosfi, kupim. Naslov, cena ir> starost psa naj se nn/.njiMijo upravi list». Vedno svežožgano k«vo, ro- zine, orehova jederca, Laj, rum, malinovec, saresljivo kaljiva semena ppiporofta J. Jagodič, Celje Glavni trg Gubieva ulica HIM Dim doIüc za datue in gospode z naniestiivijo pletilnoga stroja v hi^i. Z>pku'ne prospekte na naslov: Domača pl^rilna industrijn štev. 68 Josip Kališ, Tftaribor, Trubarjeva 2 Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Clavnica in rczerve nad Din 14,000 ooo' Kupuje iru pro- daja d^vazic; in Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podružnici: Maribor, Šoštanf Za mehka bairvana tl« prvovrstno aredsSvo „KOMET" barvan tekoči vosek Navadna barvana tla se Varn svet^jo, knkor najbolj negovan parket l«?točnsno tla po- barvate, obr;ibljenc plasti popravite Zado- stuje bela melilca tla impregiurati s »KO- MET« barvanim tekočim vo.-kom biez dru- gcga priponioCkü. Za parkete pripor- č m nebarvan tekoč «os k „KOlflET". Zaloga Dra^o Znidarrč, Oelje Javno akladišče. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novrm modernem električ- nem pražarju. KaroS Loibner, Ceije Kralja Petra o. 17. — Pr? Zroncu11 Delikatese, specerija, seincna. Nagrobni venci, trakovi s ti kotn in vse žalne potrebSčine ter velika zaloga mrivaikih k^st v vsaki velikosti v rnanufakturni in modni trgovini FR. KARBEUTZ, CELJE, Kra^ja Petra cesta 3. Gradnjo električnih central, tclcfouov in signalnih naprav, popravila motorjev, generatorjev in vsa v to stroko spadajoča popravila izvršuje ze\o poceni in strokovnjaško z garancija FDflMT RPI ÜU konc- eJekiff-otehnicfio podjetje illHBIL OLLHH, CELJE. Prešepnova ulica «t, 3. PUPILARNO VAREN ZAVOD CEME prej Južnoštajfrska hraniink^ Šprejema hranilne vlog • na knjižice in tekoči račuri ¦ Dovoljuje hipotečna in ko- munalna posojila • Izvršuje vse v cienarno stroko spa- da oče posle najkuiantneje Za vloge jamči Dfavska banovina z vsem svojim nremoženjem in vso davčno močjo L jubl janska Kreditna banka Ustanovljena 1900 | podružnica Celje, Aleksandrova ulica Centra la w Ljubljani Ustanovljena 1900 | Delniška glavnica Din 51HI00.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavi: Lfubljansliä banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyic, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split Šibenik, Zagreb Se przporoča za vse bančne posle. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. -- Oba v Celju.