Nacijonalisti govore proti komunizmu kakor da je sad želje in volje posameznikov. Oni nočejo razumeti, da je komunizem orjaško zgodovinsko socijalno gibanje, proletarskih mas, ki mora prej ali slej zmagati. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI V TRSTU, petek 19. novembra 1920. He Mibo sanjat!! V našem komentarju glede na mirovno po* godbo, ki je bila sklenjena v Santa Marghe* rita Ligure (Rapallo) med Itaiijo in Jugosla* vijo, smo povedali, med drugim, tudi to, da je bilo čisto prav in pametno ako so se go* spodje odločili, da rešijo prebivalstvo v Ju* lijski Benečiji neznosnga in nejasnega polo* žaja, ki je bil vstvarjen v teh pokrajinah vsled premirja in da je bilo prav in pametno, da so povedali temu prebivalstvu kje in kam bo moralo hoditi odslej po svoje pravice. Komur je bila naložena usoda, da je preživel, kakor mi, ves čas premirja v teh naših pro* vincah, ki ni zbežal v Jugoslavijo, da si po* išče tam prijeten in topel prostorček za svoje bodoče življenje, ta mora priznati z nami, da je bil položaj v katerem smo se nahajali precej nevzdržen in, da je bila, z oziroin na ta položaj, vsakršna rešitev iz tega položaja pač stokrat boljša od nobene rešitve. Sedaj je položaj razjasnjen in sedaj vemo pri čem smo. Kritizirati način po katerem je bilo ja* dransko vprašanje rešeno in obsojati posle* dice te rešitve, pač ni nobena umetnost. Slo* venski in italijanski nacionalci in socialisti, vsi se lahko potrudimo in bomo dobili vsak iz svojega stališča, v tej rešitvi toliko napak, toliko odprtih vprašani, da bi jih bila dese* tina več nego dosti. Toda tako delo bi bilo .precej neplodno. Ne bi koristilo nobenemu in ne bi pomagalo k izboljšanju mirovne po* godbe. Kdor je računal, kakor mi. z dejstvi, ni mogel pričakovati nič boljšega. K večjemu kai slabšega. Položaj je torej razjasnjen in sedaj vemo pri čem smo. Dobro je, da se te* ga zavedamo in, da uravnamo svoje stališče •v smislu razmer, ki nam jih je prinesla ml* rovna pogodba. Kakor povsod, tako je tudi pri nas še lepo število takih ljudi, ki smatrajo, da smo si utepli socialisti neko površno misel v glavo in, da hočemo to svojo idejo u dejstvi ti ne da bi jemali v poštev vse okoliščine, ki so tako idejo porodile in ki ji ovirajo razvoj. Mnogo, premnogo je tudi takih, ki godrnjajo neprenehoma in trde, da ne znamo ceniti do* volj narodnostna vprašanja in posledice na* rodnostnega zatiranja. Obratno je res, da računamo prav resno tudi s takimi problemi in. da ni stranke na svetu, ki bi bila sposobna bolj od socialistične, da odloči vsakemu vpra* šaniu mesto, ki mu gre. Vendar bi delali mi krivico resnici ako ne bi priznali, da se je mamilo naše občinstvo nekoliko ^ preveč z narodnostnimi problemi in, da se ie puščalo v nemar skoro vsa druga izdatno bolj važna vprašanja. Ne trdimo, da nima ljudstvo prav ako zahteva svoje narodnostnie*jezikovne pravice. Narodnostno, jezikovno zatiranje je nač tudi zatiranje, ki porodi odpor kakor vsako drugo zatiranje. Toda kdor hoče imeti drugo nadstropje, mora imeti prej pač hišo. Na svetu si pač ne moremo misliti stavbe brez podlage. Narod, ki se hoče uveljaviti, mora biti sposoben, da si ustvari podlago na kateri bo zgradil trdnjavo svojih pravic. Vse drugo javkanje in stokanje po pravicah, ki iih ni, je prazno besedičenje, ki napolni ljudstvo z velikanskimi upi iz katerih se po* rode. v boju s kruto resnico, razočaranja, ki more. Zato ni. no našem mneniu, nobeno iz* dajstvo ljudskih narodnostnih interesov ako se mu pove odkrito in pogumno, da ie pač nujno potrebno in pametno, ako se prilagodi usodi sVoie nove državljanske pripadnosti in, da si skuša ustvariti v novih razmerah naiboljše pogoie svojega gospodarskega in kulturnega življenja. Razumemo: Ljudje, ki se ukvarjajo iz* ključno s književnostjo ali, ki imajo drugače zasigurano gospodarsko bodočnost, še pre* več radi spuščajo v razprave o jezikovnih* narodnostnih problemih in se delajo užaljene ako vidijo, da ni za njihove razprave preve* likega in splošnega zanimanja. Kdor si mora beliti glavo z vprašanjem o vsakdanjem kru* hu, misli drugače. Misli drugače ne, da bi pri tem zanemarjal svoie druge kulturne dolž* nosti ako ima, vsled svoje izobrazbe, tudi kaj smisla za take dolžnosti. S tem. da je mednarodna inteligenca vsiljevala ljudstvi’ svpj naciionalizem, je pahnila narode v med* sebojno sovraštvo in jih spravila na oni rob gospodarskega propada v katerem se danes nahaiajo. Ali hočemo dovoliti, da nastopijo narodi svojo novo križevo pot? Ali bomo tiiko nespametni, da bomo dovolili, da se krvonrelitie ponovi? Ne in stokrat ne. In* teligenca naj ve, da imajo narodi pravico zahtevati od nje pač boli pametno delo nego je ono, ki gre za tem, da ustvari poleg na* cionalizma, narodno sovraštvo. Preveč je bilo besed o narodnosti in narodnostnih pra* vicah in premalo ie bilo dejanja, ki naj bi bilo ustvarilo podlago za zmago teh oravic. To se je godilo povsod in se je godilo pri nas. Ako govorimo tako, nimamo nobenega namena dajati potuhe onim, ki bi hoteli za* tirati slovensko prebivalstvo v Julijski Be* nečiji v narodnostnem oziru. Saj vemo pač predobro, da se mora poroditi tudi iz ta* kega zatiranja hud odpor. To naj jemljejo na znanje oni, ki imajo danes upravo teh dežel v svojih rokah. Tako govorimo, ker hočemo izvršiti popolnoma svojo socijali* stično dolžnost v naših vrstah in proti vsa* kršnemu poskusu iredentistične propagande v trdni nadi, v prepričanju, da bodo izvršili i svojo dolžnost napram svojemu nacionalizmu tudi italijanski sodrugi. Mi proti iredentizmu in za pravice slovenskega ljudstva. Oni proti nacionalizmu v svojem narodu in za naše pravice. Pri tem pa na delo. Na delo, da dobi naš delavec, potom svojih organizacij, dovolj !dobrega zaslužka doma v svojem rodnem kraju. Na delo, da postane naš mali kmet sposoben potom svojih zadrug izkoriščati izemljo, polje, na najboljši intenzivni način. iN« delo, da se bodo Čutili naši ljudje tukaj doma; da si bodo znali upravljati svoje ob* čine sebi v korist, da se ne bodo čutili dr* žavljani druge vrste, marveč enakopravni z drugimi državljani. Ta čut moramo ustvariti v našem proletarskem ljudstvu in to se nam bo posrečilo storiti le z vstrajnim delom na gospodarskem in kulturnem polju. Iz vseh teh ozirov bo dobro, da uvedemo naše ljud* j stvo v veliko in skupno življenje državlja*| nov Italije; da mu vnamemo zanimanje do vsega kar se godi v njegovi novi državi ker bodo odslej bolj nego prej dogodki v Italiji | vplivali na njegovo življenje, na njegov raz*! voj, na njegovo bodočnost. Kar se je godilo v Italiji do sedaj, nas je lahko zanimalo iz znanstvenega, socialnega in mednarodnega stališča. Danes nas zanima vse iz narodnega in državnega vidika. Ne sme se zgoditi več, kakor se je to godilo v Trstu pred vojno, da so^ bile Slovencem občinske zadeve, iz* vzemši narodnih, španska vas. Stopili smo v novo družino, v novo državo. Lahko nam je všeč ali ne. Drugi so tako odločili. Ali, všeč ali ne, bi bilo nespametno ako se ne bi tega zavedali. Zavedajmo se in ne bodimo sanjači. grški prestol oropal Grčiji vsako podporo in morda tudi vse diplomatične odnošaje s Francijo in Anglijo, kateri sta ji nudili v zad* njih letih ogromne podpore. Ravnotako bi pomenil Konštantinov povratek na grški prestol povratek Grčije k skromnim držav* nim mejam iz leta 1914. Francoska vlada je popolnoma prpričana o nevarnih zapletljajih, katere zamore povzročiti Venizelosov padec glede mira v Mali Aziji v trenutku, ko bodo mogli boljševiki podpirati turške nacijona* liste. Je gotovo, da sta si Anglija in Francija edine glede tega zamotanega vprašanja.________________ NA KRIMU SOVJETI Rtiča armada zasedla celi polotok BoljMti napredujejo v Ukrajini - Sibirija očiščena Proletarilatu zmagoslavnih Kapital, držav! (Konec). In slišite: še vedno se jih more, mori, mori in trpinči na nečloveški način. To Vam kličemo, kričimo, rjovemo v Vasa gluha ušesa: še vedno se jih mori, in oni umi* rajo, umirajo, umirajo v najstrašnejših bole* činahl . • Ni umestno, da Vam imenoma naštejemo brezštevilne junake, ki so postali žrtve v zadnjem času. Hočemo omeniti le en slučaj. Mednarodna zveza poštnih uradnikov je za* čela boj s Horthyjem, da reši svojega naj* hrabrejšega bojevnika, Oskarja Levaija, ka* teri je organiziral poštne uradnike na Ogr* ' skem. Pred petimi meseci je bil obsojen na Jsmrt, pet mesecev je stokal v zaporu, v ceh* |ci, vklenjen v verige, ki tehtajo 40 funtov, m šele pred kratkim so ga obesili ogrski rablji. Nad dva in pol meseca traja proces proti desetim bivšim ljudskim komisarjem; H or* thyjeva justica se trudi na vse načine, da bi dokazala opravičbo smrtne obsodbe. Smrtna obsodba, katero bodo izrekli sodnijski rab* lji, je že danes sestavljena.^ Obramba obto* žencev je onemogočena, kajti ogrski tolovaji obdolžujejo branitelje, češ da so podkupljeni od inozemskih komunistov. Z dejstvom, da ste poslali denarne pri* spevke za ietnike in njihove družinel, se hoče okoristiti beli teror, da sprede vrv najbolj* šim sodrugom. In slišite: vrv je že spletena, ogrska justica je že pometala v ječe in pomorila mnogo so* drugov, ki so skušali izročiti ta denar lačnim jetnikom in njihovim bednim družinam. Ker bi bil ta denar, ako ga bi poslali urad* nim Dotom na nesrečneže, gotovo pokraden, odločili so se nekateri sodrugi, ki se niso ni* koli pečali s politiko, da ga osebno prinesejo na Ogrsko nesrečnim družinam, katere so pometali beli gardisti iz stanovanja in jih pahnili v naihuišo bedo. Te dobrohotne so* druge so polovili, nekatere^ so pobili v ječi in ostale so trpinčili na najbolj ostuden na* čin. da se jih prisili k izpovedi, ceš d& bi bili tudi oni soudeleženi pri komunistični zaroti, roti. Horthyjevi gardisti so pozaprli tudi one, ki so prejeli našo denarno podporo: žene, da celo male otročičke usmrčenih ali zaprtih so* drugov. Število onih, ki so bili zaprti radi te zadeve, znaša skoro sto, in večino se bo na smrt ob* sodilo le raditega, ker so hoteli prinesti Vaš denar stradajočim ženam in otrokom. Int ako se mori še danes, in Vi, dela vri an* tante, opazujete in gledate še vedno mirno to divjanje vfačugarske tolpe po telesu vkle* njenega ogrskega proletarijata? Nastopite! Nastopite! Nastopite takoj! Vi znate nastopiti, ako se mora o zgoditi! Mi mislimo na Ferrerjev slučaj, ko so živi j e* riju enega meščanskega isvobodorrtisleca na liubo nastopile mase treh največiih dežel; mi mislimo nh Drevfusovo afero, ko ste po* magali poravnati krivico, ki je bila storjena bogatemu židu, in ko ste z veliko akcijo va* rovali meščansko demokracijo, da se lahko zdrava in močna oborožuje na vojno. Vi znate nastopiti, ako hočete! In naj bi ne znali nastopiti za krvaveči, do brezzave* sti izmučeni, križani ogrski poletarijat? Nastopite! Nastopite! Nastopite! strni in rešite jih! To Vam kričimo, rjovemo v Vaša gluha ušesat Nastopite v korist našim še živečim, toda že na morišče namenjenim sodrugom strni; niti s povišanjem mezde. Kmalu Vam bo pripadalo vse! Skrbite raje za krvaveči ruski, do smrti izmučeni ogrski in za srednje* evropski proletarijat, ki je že sedaj posvečen rablju. Akcija, katera zmelje francosko diploma* cijo in francoski militarizem, je danes jako olajšana. Dovolj parlamentarnih govorov, časopisnih člankov, zborovanj in brzojavk! Ali ste že pozabili na zid federiranih? Beli teror na Ogrskem, ruska fronta, nemška re* volucija, ki dviga zmagoslavno svoje peruti: resnično, prišel je čas, da nastopite! Rešite življenje naših smrti posvečenih so* drugov iz pekla belega terorja, rešite prole* tarsko revolucijo, rešite lastno bodočnost, srečno bodočnost vsega človeštva. Nastopite! Nastopite! Nastopite! Komunistična stranka Ogrske. FRANCOZI ZAPUŠČAJO SEBASTOPOL. PARIZ, 16. (S.) Iz Carigrada poročajo dne 16. t. m.: General Branders se je odpeljal iz Sebastopolja na krovu ladje »Kornilov« v smeri proti Carigradu. Izpraznitev Sebasto* polja je končana- Križarka »Waldeck*Rous* seau« je odšla kot zadnja. BOLJŠEVIKI ZAJELI 30 WRAN GELOVIH POLKOV. DUNAJ, 17. (L. W.) Iz Moskve poročajo dne 16. t. m.: V okraju Litin napreduje naša konjenica z uspehom. Proti Proskurovu se bojujemo ob železniški črti na 50 verst široki fronti. Boji zavzemajo za nas ugodni potek. V pohodu proti Kamenecu*Podoljskemu smo zasedli Novo Ušico in dosegli Ušico. Na Krimu je naša konjenica zajela v Teo* dozi ji 30 sovražnih polkov. Sovražnik je po* polnoma demoraliziran, beži in medpotoma ropa. Wrangel je izdal demobilizacij ski raz* glas. Ker ga zavezniki ne podpirajo več, pri* pušča svojim četam, da preidejo k rdeči ar* madi. Zvemo, da se s poljske strani ' pripisuje Wrangelov poraz razširjeni boljševiski pro* nagandi med njegovimi četami. — Vojaški krogi smatrajo Wrangelov poraz definitivnim, ker njegova armada ne obstoja več in je velik del njegovega vojnega materijala, med njem mnogo »tankov« in topov na motor, padel v roke boljševikov. UKRAJINSKE ČETE PORAŽENE NA JUŽNI MEJI POLJSKE. TARNOPOL, 17. (S.) Včeraj so sovjetske čete zasedle Kamenec*Podoljski. Ukrajinske čete se umikajo v neredu. Poljske oblasti to* stran Zbruča so izdale povelje, da se raz* oroži ukrajinske oddelke, v slučaju, da bi nameravali prekoračiti reko pod pritiskom sovjetskih čet. Množice beguncev, ki iščejo zavetja na Poljskem, so na poti proti Klou* zironu. V SEBASTOPOLJU IN NA JALTI RE* VOLUCIJONARNI ODBORI. — BEG GE* NERALOV PETLJURE IN SEMENOVA. DUNAJ, 17. V okraju Korosten*Mozir boji s spreminjajočo srečo. Včerai je naša konjenica zasedla Litin in napravila mnogo ujetnikov. V okraju Proskurov smo zlomili sovražni odpor vzdolž železniške črte in pri mestu Bar. Zasledujoč sovražnika smo na* nredovali 10 vrst .čez Derasnjo in napravili mnogo ujetnikov. 15. novembra smo zasedli Sebastopol. Že dan prei je delavstvo v Sebastonolju in Jalti ustanovilo revolucijonarne odbore, ki na* nravljaio sedaj zopet red. Wrangelovi vojaki prehajajo na tisoče in tisoče v rdečo ar* mado. Semenov je zbežal čez kitajsko mejo. Petljura je prosil rumunskega generala Ja* dieja, da mu dovoli umakniti se s svojim glavnim stanom na rumunsko ozemlje. RUSKA NOTA ANGLIJI. DUNAJ, 17. (L. W.) Iz Moskve poročajo, da je opozoril Čičerin angleškega zunanjega ministra na sledeče: Rusija bo smatrala kot akt sovražnosti, ako bodo angleške vojne ladje sodelovale pri reševanju Wranglovih čet, in bo prisiljena, da izvaja logične posle* dice. Z ozirom na angleško povelje, ki je bilo iždano bojnim ladjam, da potopijo brez vsakega predidočega opomina ruske pod* mornike v Črnem morju, se naglaša, da nima Anglija v Črnem morju nikakih posestev in protektoratov. Rusija se bori v navedenem morju le proti Wranglu, katerega Anglija, kakor sama zatrjuje, noče podpirati. Radi tega se čuti ruska vlada prisiljeno, da vpraša, naj se li smatra Wranglove intrese angleškim interesom. V slučaju negativnega odgovora pričakuje ruska vlada, da bo Anglija prekli* cala na svoje ladje izdano povelje. PO RAZPADU WR ANGELO VE ARMADE CARIGRAD, 17. (S.) Dvajeset parnikov, napolnjenih z begunci iz Krima, je prispelo v Carigrad in se je usidralo pred Modo. Le bolniki in ranjenci — približno 5000 —so dobili dovoljenje, da se izkrcajo. Francoske oblasti so pripravile začasne bolnice za bol* p.ike in ranjence in barake za begunce. Do sedaj ni še določen kraj, kamor se odvede ostanke \Vrangelovih čet. Generala Wran* gela se pričakuje tukaj na krovu kake kri* žarke. Tri ruske križarke so prispele v pri* stanišče. Pričakuje se ostale pomorske enote. Včerai je zborovalo pri tukajšnjem niškem konzulatu 16 ruskih organizacij in so sklenile, da ustanovijo ruski nacijonalni odbor. GENERAL SEMENOV ZBEŽAL V MAN* DŽURIJO. PEKING, 18. Vsled b Ijševiške ofenzive v Sibiriji, se Je general Semenov umakn I v Mandžurijo. Dovoli! je, da se njegove vojake razoroži. Rdeče čete so zasedle Kjafko. •MESTO KERČ NA KRIMU ZAVZETO. DUNAJ, 18. (L. W.) Iz Moskve poročajo sledeče : Naše čete se nahajajo 10 vrst od Letičeva. Bližamo se reki Bugu. Zajeti smo mnogo ujetnikov in zap enili mnogo voj ega materijala. Včeraj smo zavzeli Kamenec-Podoijski. Na južni fronti smo zas dli Kerč in zaplenili ogromno vojnega mater-jala. Z zavzetjem mesta Kerč je zasedba Krima popfclna. Za Sebastopol jem in Jalto mesto Kerč. Stem je padla zadnja točka kontrarevolucije na Krimu v roke revolucijonarne armade. Kerč se nahaja na skrajnem vzhodu polotoka med Azovskim in Črnim morjem. Mesto Kerč je zelo važen pristan, ki služi za prevoz ruskega žita iz južno-ruskega pristana Taganrog. — Oči rdečih vojakov so obrnjene sedaj na južnt in severni zapad. Njih pred-čete so se pojavile že na galiiki meji. V poletju se je mogla kontrarevolucija še . «častno» izviti iz zagate na Poljskem. Ali se bo izvila tudi sedaj? • KJRIMSKI BEGUNCI V CARIGRADU. DUNAJ, 18. (L. W.). Moskva poroča: Francoske ladje so počele že 11. t. m. prevažati krimsko buržoazijo na varno, Angleška mornarica sprejema na krov Ie angleške begunce, medtem ko majo amerikanske ladje povelje, da prevažajo tudi Ruse. — Slednji pridejo v Carigrad, kjer jih že čakajo začasne, begun ke barake. Visoki funkcionarji Wrang;tce in ogroževati njih življenic. Tržiški delavci so že večkrat razpravljali, kako bi napravili konec temu fašistovskemu početju. Posebno jih je razburil sledeči do* godek: V sredo okolu 10. ure, so šli delavci na delo v ladjedelnico. Znan fašist, ki se ie že povsod hvalisal, da je sodeloval pri vseh napadih na proletarske ustanove, je začel brez vsakega vzroka izzivati mirne delavce. Slednji so za plačilo tako pošteno natenli slavnega fašista, da je moral iskati zdravniške pomoči. V protest fašistovskemu početju so ladje* delniški delavci ustavili delo. Zaprli so ladie* delnico in se zabarikadirali v isti. Ravnateli* stvo se je začelo pogajati z notranjo komisijo delavcev in dosegel se je sledeči sporazum: 1. Dogodke je smatrati zaključenim. 2. Fašistovska obnašanja bo presojala ko* misija, ki bo sestavljena iz enakega števila delavskih zastopnikov ladjedelniškega rav* natelistva. 3. Delo se nadaljuje in proti delavcem se ne uvede nikake preiskave. Delavci zatrjujejo, da so se zabarikadirali v ladjedelnici šele tedaj, ko jim je ravnatelj* stvo zagrozilo, da zapre ladjedelnico. Odlo* čeni so, da odbijejo za vsako ceno vsak na* pad strani fašistov.__________ Nori poStal urad ▼ Ukvah (Kanalska dolina). Poštno in brzojavno ravnateljstvo sporoča, da se obnovi s prvim decembrom L 1. poštni urad v Ukvah, političen okra) Trbiž. Ta urad bo sprejemal pisemske, denarne in blagovne pošiljatve in bo imel ugodno železniško zveze. Z omenjenim dnevom boste občini Ukve in Volče, ki so dobivaln pošto od poštnega urada v Naborjetu, priključeni novemu poštnemu uradu v Ukvah. Scavnl umetnik Huberman v Trstu. Slavni vijoHnist Bron slav Huberman pride v kratkem v Trst in bo koncertira! prihodnji petek v eleda-Hšču Politeama Rossettt Ker fe zaljubljen, se ustreli \ sredo zjutraj je našel Franc Žiberna pri Bošketu mladeniča, ki je ležal v mlaki krvi in ni dal več znamenja življenja od sebe. V bližini mrliča je bila tiidi precej velika pištola. Žiberna se je takoj zavedal, da gre za samomor. Hitel je v bližnje stanovanje, da obvesti telefooičnim potom reševalno postajo o tem dogodku. Na lice mesta je prehitel zdravnik Peperle s strežnikm, toda moral je konstatirati Ie žalostno smrt. Mlad samomorilec je hnel dve globoki rani na levem temenu. V obleki niso našli nikakih. papirjev, na podlagi katerih bi bilo mogoče dognati Identiteto nesrečnega mladeniča. Po zapovedi sodnijske oblasti se je odpeljalo truplo v mrtvašnico Sv. Justa. Okolu 20. ure se je. javil v mestni bolnici delavec Vincenzo Bussi in je povpraševal tamkaj, ako je bil sprejet med dnevom v beliifko oskrbo njegov brat Cesare Buasi. ki ima Jele 17 let in stanuje v ulici Tor S. Pietro ii. Vratar bolnice je pobrskal po zapisnikih in je našel, da je iskana oseba oni mladenič, ki se je ustrelil pri Bošketu in ki je bil predpoldne prenešen v mrtvašnico Sv. Justa. Prežalost-no novico je povedal vratar bratu samomorilca. Bussija so povprašali, zakaj si je njegov brat pretrgal nit življenja. Izpovedal je sledeče: Mojega brata Cezarja je gnala nesrečna ljubezen v smrt. Strastno je ljubil mlado dekle, katero pa ni hotelo vedeti o Cesarjevi ljubezni Večkrat •/