O delu in problemih Zavoda za razvoj KTS Kamnik Kabelski sistem je last vseh sovlagateljev O nekaterih odprtih vprašanjih delovanja Zavoda za razvoj kabelsko televizijskega sistema smo načrtovali pogovor s pristojnimi že pred poletjem. V zadnjem času pa je v javnosti precej različnih komentarjev, predvsem negativnih, da se v omenjenem zavodu ne gospodari zakonito in podohno, pospešilo našo odločitev, da zheremo poglede vseh pristojnih, ki so kakorkoli povezani s tem zavodom. Več na 2. strani Kamniški UBČAN St. 21 40. leto Kamnik, 6. decembra 2001 PRIJAZNEJŠA POT D&nOM Odmaknjene vasice in zaselki naše prostrane občine postajajo vse bolj dostopni, saj ceste, ki vodijo do njih, dobivajo urejeno podobo. Krajani si z medsebojnim sodelovanjem, s pomočjo krajevnih skupnosti in Občine Kamnik prizadevajo za urejanje cest, ki predstavljajo vsakodnevno pot v dolino, v službo in sofo, vedno novi kilometri dobivajo asfaltno prevleko. Tako so se tudi v krajevni skupnosti Špitalič, kjer v vaseh Okrog, Špitalič in Bela živi približno tristo ljudi, veselili modernizirane ceste Jastroblje-Podlipovec; ta nas pripelje do domačij Gostet (Lipovšek) in Karlovi (Drolc), ki sta jo 15. novembra slovesno predala namenu župan Tone Smolnikar in predsednik KS Špitalič Marjan Križnik. Da bo pot po novi cesti varna, bo prispeval tudi blagoslov mot-niškega župnika Franca Hočevarja. Začetki priprav za rekonstrukcijo ceste Jastroblje-Podlipovec v dolžini dobrih dveh kilometrov segajo v leto 1997. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in nesoglasij nekaterih lastnikov zemljišč so se v KS Špitalič odločili, da sprojektirajo le polovični odsek Jastroblje-Gostet v dolžini 1100 metrov. Leta 1998 so bili izdelani projekti, leto pozneje pa opravljena zemeljska dela in odvodnjavanje. V lanskem letu je asfaltno prevleko dobila približno polovica odseka, medtem ko so letos jeseni odsek dokončali. Celotna investicija je znašala 11,4 milijonov tolarjev. Občina Kamnik je prisluhnila potrebam kraja in prispevala 9 milijonov tolarjev, drugo pa KS Špitalič in krajani sami. Pri tem moramo seveda poudariti, da te cestne povezave z dolino ne bi bilo brez zagnanosti in mnogo vloženega dela krajanov ter' uspešnega sodelovanja s krajevno skupnostjo. Če bi ovrednotili vse ure prostovoljnega dela in Naslednja, boiično-novoletna številka bo izšla v sredo, 19. decembra. V tej praznično obarvani številki bomo objavili tudi vaše želje in voščila, zato nam jih sporočite čimprej! Telefonski številki uredništva sta 01/8391 311 in 041/662 450. Članke oddajte najpozneje do srede, 12. decembra; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 17. decembra. brezplačno odstopljena zemljišča za potrebne posege, kar je sploh omogočalo izvedbo projekta, bi morali prišteli 3,5 milijonov tolarjev, pravi predsednik KS Marjan Križnik. Krajane in goste, ki so se /brali ob koncu cestnega odseka, kjer je čudovit razgled na središče Špitaliča, je spomnil še na bogato zgodovino Špitaliča od 12. stoletja, ko so Andeški grofje poleg cerkve zgradili grad. Po letu 1228 so se v hospitalu ustavljali takratni popotniki, saj je bila pot tod mimo dolga stoletja izredno pomembna in edina povezava med takratno Imono in Celcjo, pozneje pa tudi med Dunajem in listom. Zgodovina pa vodi vse do današnjih dni, ko v KS Špitalič že načrtujejo asfaltiranje ceste Nova reber-Nadlistnik in ureditev odseka Jastroblje-Loka-Zobava. V okviru turističnega društva namera- vajo urediti spominsko sobo nosilke slovenskega folklornega izročila po svetu Tončke Marolt, ki se je rodila in nekaj časa živela na Okrogu. Pri uresničevanju zastavljenih nalog pa se soočajo s problemi zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev, saj se je samoprispevek iztekel, novega pa zaradi neurejene zakonodaje ne morejo razpisati. SAŠA MEJAČ Petrolova čeka prijaznosti ZUIM-u in društvu Sožitje Novemu Pctrolovemu bencinskemu servisu, kije že čez. poletje zrasel oh kamniški obvoznici, sta predsednik uprave Petrola Janez Lot-rič in župan Kamnika Tone Smolnikar uradno nazdravila v petek. 23. novembra. Pozdravila sla tudi sodelovanje med Pelrolovci in Kamničani, kije bilo v letošnjem, letu še za spoznanje bolj intenzivno kol sicer, saj je Petrol domačemu društvu Sožitje za mladostnike in odrasle : motu jami v duševnem razvoju in Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik namenil čeka prijaznosti kol darilo lokalni skupnosti oh novi pridobitvi. Več na 4. strani. Petrol je kot darilo ob začetku poslovanja novega bencinskega servisa na Perovem namenil čeka prijaznosti ZUIM-u in društvu Sožitje. Na fotografiji: predsednik uprave Petrola Janez Uttrič izroča ček prijaznosti varovancu društva Sožitje Matevžu Navinšku, ki mu je v znak zahvale društva izročil v delovnem centru izdelano poslikava Malega gradu na hobrovcu. Ob njem predsednica društva Sožitje Metka Hribar, kije darilo Petrola pozdravila kot izredno dobrodošlo pomoč društvu, ki se v drugem letu svojega delovanja sooča z začetnimi težavami. 3S $MtA 118 SM^MMF (UP™ Perovo 25, ob kamniški obvoznici I I S 8394-404 15 % POPUST na športna oblačila in tekstilne cembra Iccpv (rti**** HeUvHansen I Mercator Center Kamnik in še 71 stanovanj Kamniški župan Tone Smolnikar, predsednik uprave družbe Poslovni sistem Mercator Zoran Jankovič in vodja Mercator Centra Kamnik Mojca Novak so v ponedeljek, 3. decembra, slovesno odprli vrata kamniškega nakupovalnega centra, ki v spodnjem in zgornjem pritličju novozgrajenega poslovno-stanovanj-skega objekta na Ljubljanski cesti obsega kar 23 prodajaln in lokalov na 7200 kvadratnih metrih površin, zrasel pa je v pičlih desetih mesecih. Naložba je Mercator veljala približno 1,4 milijarde tolarjev, zagotovila pa je tudi 114 novih delovnih mest, predvsem Kamničanom in okoličanom. Posebnost Centra v Kamniku je tudi v tem, da se nahaja v poslovno-stanovanjskem objektu, v katerem bo po zagotovilih investitorja in izvajalca, družbe Primorje, d. d., najpozneje do konca marca prihodnjega leta vse-Ijivih 71 stanovanj različnih velikosti. Več na 7. strani. SAŠA MEJAČ ČISTILNICA in PRALNICA OB OTVORITVI POSLOVALNICE MERCATOR CENTRU KAMNIK VAM OD 3.12. DO 9.12. 2001 NUDIMO 30% POPUST na vse storitve čiščenja in pranja Labod ima certifikat sistema kakovosti 1SO9001! Miklavž, Bo&ček ali dedek Mraz? Sveti Miklavž se ponovno Vraća v vsem sijaju v naše kraje. V beli halji in večernem plašču, z mitro na glavi in škofovsko palico v roki. Seveda ne manjka knjiga, v kateri ima z zlatimi črkami napisano, kaj so počeli pridni otroci in s črnimi, kaj so uganjali poredneži. A le glej, poglej! Izza vogala dimnika se že smeji rdečelični dobrovoljček z rdečim nosom, rdečebelo obleko in veliko vrečo na hrbtu. Jelenček Rudolf je pripeljal Božička v vas. Le kaj je pa zdaj to, sliši se palčkov zvok. Priplešejo snežinke in povabijo strica s kučmo, da se jim pridruži. Tudi dedek Mraz je prišel v vas. Kakšna zmešnjava je to! Koliko daril na kupu! Smo bili res tako pridni? Poslanec Miklavža, dedka Mraza in Božička se je pozanimal pri najmlajših. Več na 9. strani KITAJSKA RESTAVRACIJA HONG KONG niiMst il/oniAf JHT>m, >%^tr flML •i ^- jSjr ^-*M Groharjeva 1, Kamnik tel.: 01/83 14 698 odprto vsak dan od 12. do 23. ure Naše goste v decembru razveselimo s kitajskim koledarjem. Moste 88 A, Komenda 1 5% BOŽIČNI POPUST na obutev od 10. do 24. decembra 2 6. decembra 2001 AKTUALNO Kamniški OBČAN O delu in problemih Zavoda za razvoj KTS Kamnik KABELSKI SISTEM JE LAST VSEH SOVLAGATELJEV Če najprej posežemo nekaj let nazaj, ko smo v naši občini začeli z organiziranim delovanjem kabelsko satelitskega televizijskega sistema, potem moramo najprej spomniti na to, daje septembra leta 1994 takratni občinski izvršni svet podprl predlog, da se med možnimi oblikami organiziranosti (Zavodom, delniško družbo, Zadrugo) ustanovni zavod. 12. maja 1995 je 26 predstavnikov krajevnih skupnosti, predstavnikov zainteresirane javnosti in vzdrževalcev kabelskega sistema sprejelo akt o ustanovitvi Zavoda za razvoj kabelsko satelitskega sistema Kamnik. Od 4354 solastnikov tega sistema zavoda in predstavnik vzdrževalca. O programskih zadevah odloča poseben programski svet. Sedaj zavod vključuje v omrežje 43 TV programov, od katerih jih je treba 19 plačati preko SAZAS-a. Najdražji kanal je vsekakor Evrosport, dosti pa ne zaostaja tudi Discove-ry. V kratkem bo tržni inšpektor pregledal vse pogodbe, v katerih so zapisane pravice in obveznosti zavoda. Sedanja mesečna naročnina, ki jo plačujejo naročniki, znaša 1290 SIT. Analiza programske sheme in cen avtorskih in prenosno distribucijskih pravic slovenskih kabelskih omrežij kaže, da slovenski kabelski operaterji povprečno prenaša- beno dovoljenje, na ostalih območjih pa pridobivajo lokacijska in gradbena dovoljenja. »Splošna pravila o priklopu naj bi veljala za vse uporabnike. Če nov naročnik podpiše pogodbo, naj bi bila ta zanj zavezujoča. Prav tako za zavod, saj nas pokličejo za vsako najmanjšo stvar, že če slika malo po-miglja. Zato imamo tudi mi pravico zahtevati, da bo vsak tekoče poravnaval svoje obveznosti do zavoda«, pravi Burja. Sedaj potekajo priprave na in-ternetske priključke, se jih pa ne upamo preveč na glas ponujati, ker preureditev in prenova omrežja zahteva velika sredstva. V primarnem vodu smo že uspeli urediti spremljanje Interneta, zato imamo tudi svojo spletno stran, kjer je mogoče dobiti vse podatke o zavodu. Sedaj je priključenih okrog 90 naročnikov, predvsem podjetij. Na končuje Burja poudaril, da je. bistveno za celotno zadevo, da ljudje spoznajo, da je celotno omrežje sistema njihovo in da si ga ni nihče prilastil. »Nam je šlo za to, da bi zavarovali tisto, kar so ljudje vložili v izgradnjo sistema,« je povedal. Burja ob koncu pogovora. Zavod za razvoj KTS ima v najemu prostor v neveljski šoli. v 11 krajevnih skupnostih je izjavo o ustanovitvi zavoda podpisalo 2353 ali 53,6% vseh solastnikov. Na ustanovnem sestanku so poudarili, da so se za ustanovitev javnega zavoda odločili zato, ker pri tej obliki ne gre za ustvarjanje dobička, pač pa za zagotavljanje delovanja, vzdrževanja in širitve CATV sistema. Glavni dohodek zavoda je namreč naročnina. Dogovorjeno je bilo, da bo zavod upravljal 15-članski upravni odbor (sedaj šteje UO 17 članov). Direktorja zavoda imenuje upravni odbor na podlagi javnega razpisa s soglasjem ustanoviteljev. Za prvega direktorja zavoda je bil izbran Silvester Burja, ki to nalogo opravlja še danes. Zato smo ga povprašali, s kakšnimi problemi se zavod srečuje danes. Pojasnil je, da premoženje zavoda predstavlja že zgrajeni kabelski sistem, ki ga kot skupno stvar vseh lastnikov v njihovem imenu upravlja zavod. Kabelski sistem so gradili naročniki z lastnimi sredstvi. Vsa sredstva naročnikov so se tedaj zbirala na računu KS Nevlje. Kot je dejal Burja, je šlo za velike zneske, h katerim pa posamezne KS niso prispevale skoraj ničesar. Nekateri so si zato napačno razlagali, da so svoje deleže prispevale tudi KS. Na primer, ko je leta 1996 zavod začel delovati, je bilo z računa KS Nevlje prenesenih na zavod 9,181.828 SIT zbranih sredstev krajanov za ves kabelski sistem Kamnik. V upravnem odboru, ki mu predseduje Jože Prezelj. so predstavniki ustanoviteljev, iz vsakega naselja po en član. Sedaj potekajo priprave na volitve novega upravnega odbora, kijih bodo izmed predlaganih kandidatov izvolili ustanovitelji zavoda. Najmanj deset dni bodo na kanalu zavoda objavljeni predlagani kandidati, volili pa bodo v prostorih zavoda ali po pošti. Poleg predstavnikov ustanoviteljev so v upravnem odboru tudi predstavnik združenja kabelskih operaterjev Slovenije, zaposlena delavka jo 45 TV in 15 radijskih programov. Povprečna cena prenosa znaša okrog 300 SIT na naročnika na mesec, k temu je treba prišteti še znesek avtorskih in sorodnih pravic iz. naslova SAZAS, ki bo prihodnje leto znašal okrog 150 SIT na naročnika na mesec. Višina mesečne kabelske naročnine znaša od 800 SIT/naročnika na mesec do 2500 SIT. To pomeni, da znaša delež programskih pristojbin v skupni kabelski naročnini od 12% do 50%. Predvidevajo, da bo treba povprečno kabelsko naročnino v Sloveniji dvigniti za najmanj 36% predvsem na račun programskih pristojbin. Tudi v kamniškem zavodu predvidevajo, da bo treba zaradi večjih stroškov z. novim letom povečati naročnino za okrog 150 do 200 SIT. Trenutno plačuje mesečno naročnino 3870 naročnikov, kar predstavlja 86% vseh naročnikov. Iz akta o ustanovitvi zavoda Z.a razvoj kabelsko satelitskega televizijskega sistema Kamnik: 1. S tem aktom ustanavljajo fizične osebe, ki so solastniki kabelskega omrežja Kamnik zavod za razvoj kabelsko satelitskega sistema Kamnik. 2. Solastniki s tem aktom pooblaščajo, da v njihovem imenu kot ustanovitelji nastopajo posamezni solastniki, ki so poimensko navedeni v predhodnih določbah akta o ustanovitvi. 3. Podpisi solastnikov (2359) o tem, da sprejemajo akti o ustanovitvi, so v prilogi in so sestavni del akt o ustanovitvi Za mnenje o nastanku zavoda in delu upravnega odbora zavoda smo povrašali njegovega predsednika Jožeta Prezlja, ki je prav tako zapisan med pooblaščenimi ustanovitelji: Iz vsake krajevne skupnosti je bilo leta 1995 nekaj naročnikov, ki smo bili pooblaščeni z.a ustanovitev zavoda in smo zato zapisani v ustanovitvenem aktu. Vendar zaradi tega nimamo nobenih večjih Za predstavo o finančnem poslovanju zavoda smo iz. bilance uspeha za leto 2000 povzeli nekaj statističnih podatkov: Čisti prihodek je znašal 41.284.000 SIT, stroški blaga, materiala in storitev 2.880.900 SIT, amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 7.482.000 SIT, dobiček iz poslovanja 0 SIT, izguba iz. poslovanja 2.004.000 SIT, izredni prihodki 1.068.000, izredni odhodki 1.120.000, celotna izguba 909.000 SIT (kot je pojasnila računovod-kinja Zavasnikova, gre za odprte račune konec leta, kijih poravnajo v januarju. Zavod namreč ne sme ustvarjati dobička, dolgoročnih rezervacij pa ni več). Po finančnem načrtu za leto 2001 naj bi imel zavod približno 74,5 milijona SIT prihodkov, od česar naj bi okrog 68 milijonov SIT znašala vplačila uporabnikov, ostalo pa novi priključki, internet priključki, najemnina Impulza itd. Med odhodki so za investicijsko vzdrževanje predvideli približno 27 milijonov SIT, z.a redno vzdrževanje 5,3 milijona, za plačljive programe 12,7 milijona SIT, DDV 13,6 milijona SIT, avtorske pravice 7,1 milijona SIT, stroški zaposlenih, pogodbeno delo in avtorski honorarji pa 4,8 milijona SIT itd. Na vprašanje, kaj je bilo doslej storjenega z.a pridobitev ustreznih gradbenih dovoljenj in druge dokumentacije v zvezi Z gradnjo kabelskega sistema, je Burja povedal, da poteka pridobivanje uporabnega dovoljenja za območje Duplice, kjer so edini imeli veljavno grad- iid ObČ. 4iV - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica. d.o.o. Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik I-'ranci Vidie. Na podlagi mnenja Ministrstva /.a kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (davni trg 24 (občina), tel./faks: 83-91-311, 041-662-450. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TČR d.d. Ljubljana. pravic, kot vsi ostali solastniki kabelskega sistema. Najmanj pa, da bi lahko razpolagali s kakimi vložki. O tem tudi nimamo nobenega potrdila. Lastniki sistema pa so vsi, ki so prispevali denar za gradnjo kabelskega omrežja. Ustanovitelji pa so tisti, ki so s podpisom in svojo matično številko potrdili, da sprejemajo ustanovitven akt. To dokazuje vsa dokumentacija. Upravni odbor se sestaja na približno dva meseca, enkrat mesečno pa se sestane strokovni svet, ki ureja tehnične zadeve in programski svet, ki pripravlja predloge za prenos programov. Lahko rečem, da so bili člani upravnega odbora z izjemo dveh kar aktivni. Čeprav skušajo pojasnjevati problematiko, lahko članek v Kamniškem občanu, ki je zelo bran, povzroči med ljudmi precej zmede. Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor Občine Kamnik: Glede urejenosti gradbene dokumentacije za kabelsko satelitski televizijski sistem, ki obsega primarni, sekundarni in distribucijski razvod ter antenski sistem, lahko povem, da je glede na trenutno zakonodajo možno s strani investitorja oziroma naročnika uvesti postopek lokacijskega, gradbenega ali enotnega dovoljenja. Kot smo seznanjeni, so določene krajevne skupnosti pridobile lokacijsko dokumentacijo. Tako je bila lokacijska dokumentacija že izdelana za območje KS Duplica, Zaprice, Pe.ro-vo, Nevlje, Tunjice, Godič, Stranje in Črna. Za prestavitev antenskega sistema s Starega gradu na lokacijo Perovo (gasilski dom) je na /m-vodu za razvoj KTS že pridobljeno gradbeno dovoljenje. To je podlaga za uvedbo postopka za pridobitev ustreznega dovoljenja za gradnjo in uporabnega dovoljenja z.a delovanje sistema. Svoje mnenje o domnevnem »lastninjenju« kabelskega sistema je povedalo tudi nekaj od 32 pooblaščenih solastnikov, ki so bili z. vložkom 1.116.000 SIT kot ustanovitelji 15. II. 1996 vpisani v sodni register. Marjeta Bukovšek, Kamnik-Perovo: Bila sem zelo vznemirjena, ker je bilo nedavno v Kamniškem občanu napisano, kot da imam jaz. sedaj en milijon in toliko sto jurjev v žepu. Predstavniki naročnikov oziroma dejanskih ustanoviteljev smo s pooblastili naročnikov oz. krajevnih skupnosti takrat sodelovali na ustanovni skupščini zavoda. Dejansko smo bili pooblaščenci vseh 2300 podpisnikov, saj jih toliko ni mogoče zapisati v zemljiško knjigo. Veliko smo se sestajali glede te ustanovitve. Kot slišim, je bil naš zavod vzorčen primer in sedaj tudi drugod za kabelske sisteme ustanavljajo podobne zavode. Anton Jeglič, Duplica: Moram reči, da mije hudo zaradi očitkov, da si prisvajamo neko premoženje, ki ni naše, pač pa je last vseh tistih, ki so s svojimi sredstvi gradili kabelski sistem. Jaz sem kot predstavnik naročnikov iz KS Duplice skupaj s pokojnim Štebetom in Si-koškom sodeloval na enem ali dveh sestankih, kjer je bilo precej vroče razprave, preden smo se poenotili glede postopka z.a ustanovitev zavoda. Pristal nisem na nikakršen moj vložek, če pa sem kaj podpisal, sem podpisal s pooblastilom vseh ustanoviteljev z. območja KS Duplica. Jaz. od tega nimam nič, niti tolarja. Tudi nimam nobenega doku menta, iz katerega bi bilo razvidno, da sem lastnik vložka. Če je to res, kar sem prebral v Kamniškem občanu, so nas nekateri grdo izkoristili ... Franc Sikošek, Duplica: Čeprav se malo spomnim, vem, da smo na ustanovni skupščini zavoda ravnali v skladu s pooblastili, ki smo jih dobili v krajevni skupnosti. Nisem pa dobil nobenega potrdila, da sem ustanovitelj ali da imam kak ustanoviteljski delež v zavodu. Doslej nisem slišal, da sem kakšen delničar v zavodu. Zm kabelski priključek sem prispeval toliko kot vsi drugi naročniki v KS Duplica. Janez. Novak, notar: Nisem seznanjen, na podlagi katerega zakona je bil ta zavod ustanovljen. Zavode lahko ustanavljajo občine, krajevne skupnosti in podobno. Ne vem, kdo bi lahko družbeno premoŽenje krajevnih skupnosti, če gre res za to vrsto premoženja, kot osnovne vložke fizičnih oseb ustanoviteljev takrat vložil. Tega ne vem, ker ne poznam zakonske podlage za to. Tuje mije namreč, da hi zavode lahko ustanavljale izključno fizične osebe. Kaj pa so kot ustanovitelji, vložili, ali so bili tO denarni vložki ali pa stvarni vložki, mora biti razvidno iz. pogodbe o ustanovitvi zavoda, prav tako tudi to, ali so vložili svoja ali katera druga sredstva. Če niso svoja, potem bo to moral raziskali pristojni organ. Vedeti je treba tudi, da lastnine krajevnih skupnosti, občin in javnih zavodov ne morešolastniniti... Jože Tomelj, predsednik nadzornega odbora občine Kamnik: Nadzorni odbor je pri obravnavi pobude A. J. Prašnikarja vpredpo-stopku na podlagi pojasnil strokovnih služb 9. julija letos ugotovil, da V sistem. CATV niso bila vložena občinska sredstva. Nadzorni odbor (NO) je tudi ugotovil, da so izkazani posamezni primeri, ko so KS vlagale sredstva v ta sistem, vendar po podatkih, ki so znani nadzornemu odboru, ni šlo za javna sredstva, pač pa za namensko zbrana sredstva krajanov. NO dopušča možnost, da sveti KS in. njihovi nadzorni organi niso dovolj odgovorno sodelovali v projektu CATV. Po mnenju NOje vsekakor vprašljivo diskriminatorno določanje ustanoviteljev oz., lastnikov (re: gi sirska dokumentacija). Zato bi bilo primerno sprožili preverjanje eventuelnih nepravilnosti v lastninskih odnosih neposredno s strani KS oziroma posameznikov. Pred- vsemiz. razloga, ker ne gre z.a po rabo javnih sredstev, NO ni sprejel pobude za uvedbo nadzora. Kol smo videli iz odgovorov, so vsi naročniki in plačniki gradnje kabelskega TV sistema podpisali soglasje k aktu o ustanovitvi zavoda v prepričanju, da kljub pooblastilu nekaj posameznikov, da jih zastopajo pri ustanavljanju zavoda, ostajajo solastniki sistema. Tudi pooblaščenci so prepričani, da v ustanovnem aktu njim pripisan vložek nikakor ni njihov. Vendar pa pristojni organi doslej še niso dali jasnega odgovora na vprašanje, kaj pravnoformalno po meni v taki obliki izveden vpis filme Zavoda za razvoj kabelsko satelitsko televizijskega sistema Kamnik v sodni register. Tudi zaradi znane zgodbe o lastninjenju deležev pri gradnji telefonije v občini Kamnik, o kateri država še vedno ni rekla zadnje besede, bi bilo treba na to vprašanje zelo jas no in nedvoumno odgovoriti. Zato bomo o teh mnenjih v prihodnjih številkah Kamniškega občana verjetno lahko še kaj prebrali. FRANC SVETELJ 0 '4 i /; / / / / , • K;''> -T;-T-"T.:,..,,:: NOVO LETO V POKRITEM SNOVIŠKEM BAZENU? Delavci ljubljanske Hoje so le dni postavili leseno ostrešje nad bazenskim kompleksom v Termah Snovik. Torej lahko upamo, da bomo novo leto 2002 že lahko pričakali v topli snoviški vodi... ZUPAN NASTA VIL PIPO NA ZEGNAN SODČEK BOŽULEJA Nekaj dni po Martinovem so se tudi v stahoviškem Planinskem orlu prvič lotili običaja blagoslovitve francoskega vina božule, ki ga je opravil stranjski župnik g. Berčan, pipo v sodček pa je ob pomoči gostilničarja Janeza, domačega Podokničarja in zvokih citrarja Plah tilnika zabil kamniški župan Tone Smolnikar. OSAMA BIN LADEN NA DUPLICI? Tak je le dni pogled skozi počečkano »okno« dupliške železniške postaje. Tudi razbita stekla reklamnih oken na postaji kažejo, da so tod res bili »na delu« pravi la(e)lebani, ki že nekaj časa strašijo po Duplici .... (FS) Kamniški OBČAN IZ NASE OBČINE 6. decembra 2001 3 Smeli načrti v krajevni skupnosti Volčji Potok PREDNOST IZGRADNJI KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA KS Volčji Potok sc po številu prebivalcev in po velikosti uvršča med manjše krajevne skupnosti v kamniški občini. Šteje 418 prebivalcev in obsega 645 ha. O življenju, reševanju in uresničevanju zastavljenih nalog smo sc pogovarjali svprcd-sednikom KS Tonetom Žiber-tom. Po poklicu je ekonomist in s svojo družino, ženo in dvema otrokoma živi v Volčjem Potoku 12, zaposlen pa je v podjetju Lip Radomlje. Dolžnosti predsednika je prevzel pred tremi leti, tako da prihodnje leto svetu KS poteče mandat. Krajevna skupnost Volčji Potok se razprostira na jugu kamniške občine in meji na KS Radomlje, Homec, Rove, Šmarca, Duplica, Vranja Peč in Kamnik - Novi trg. KS Svet KS si je ob nastopu mandata leta, 1998 zastavil kar zahtevne naloge: gradnjo kanalizacije v spodnjem in zgornjem delu naselja Volčji Potok, obnovo in izgradnjo novega vodovoda za naselje Rudnik, gradnjo novih cest v dolžini 1,5 km, gradnjo kabelske TV, odvoz odpadkov iz vseh predelov KS, okrepiti sodelovanje z družbo Golf in zavodom Arboretum, organizacijo vsakoletne čistilne akcije in še druge. Tako obsežnih in za KS življenjsko pomembnih nalog pa ne bi zmogli realizirati brez širšega sodelovanja. Kot najpomembnejša naloga za KS je zagotovo izgradnja kanalizacije, ki sc tudi prednostno realizira. Vse aktivnosti so usmerjene v pravočasno dokončanje in tudi poraba V teh dneh potekajo izkopavanja za polaganje cevi v spodnjem delu naselja Volčji Potok, sestavljata naselji Volčji Potok in Rudnik. Obe naselji ohranjata tipične vaške značilnosti preteklega obdobja in sc postopoma srečujeta z novostmi, kamor se uvršča Arboretum in v zadnjem obdobju družba Golf, ki bo v prihodnje prav gotovo vplivala na življenje krajanov. Večina »kmečkega predela« ni sprejemala teženj po hitrih spremembah, zato lahko trdimo, da gre prav temu pripisati ohranitev tradicionalnega vaškega življenja. Seveda pa krajani podpirajo napredek. Na referendumu so se izrekli za družbo Golf, kar naj bi prispevalo k hitrejši rasti turizma. Ob igrišču golfa bo možna tudi gradnja individualnih hiš. Da bi dosegli usklajen razvoj, so v KS ustanovili tudi Turistično društvo. v KS je 16 zaščitenih kmetij, krajani pa sc preživljajo deloma s kmetovanjem, deloma pa z zaposlitvijo v gospodarskih in drugih dejavnostih. sredstev sledi temu cilju. Naslednja prednostna naloga pa je izgradnja in obnova vodovoda za vas Rudnik. To bo mogoče začeti reševati po zaključku del na kanalizaciji in po uskladitvi različnih interesov vaščanov. Odločitev za prednostno reševanje določenih vprašanj sloni na oceni finančnih možnosti. In kaj ste do sedaj uspeli uresničiti? v celoti je zgrajen meteorni kanal v dolžini 1342 metrov, fekalni kanal v dožini 1762 metrov oziroma 45%. V letošnjem letu jc bilo zgrajenih 646 metrov kanalizacije (dolžina celotne trase je 3948 metrov). V letu 2002 bo zgrajenih 1571 metrov in v letu 2003 še 615 metrov. S tem bo kanalizacija v spodnjem delu Volčjega Potoka zaključena. Za zgornji del vasi bo KS v prihodnjem letu pridobila lokacijsko in gradbeno dovoljenje, z gradnjo S1. decembrom nov izvajalec dimnikarske službe v Kamniku Po treh letih sodnih zapletov v zvezi z javnim razpisom za (zbiro koncesionarfa za izvajanje dimnikarsko službe rob Čini Kamnik je občina Kamnik ha osnovi odločbe Vrhovne oa sodišča končno prišla do novega izvajalca dimnikarstva. Konec meseca novembra sla župan Tone Smolnikar v imenu Občine Kamnik in Miran Planine, direktorEnerget sleega servisa ti o. o. iz Ljubljane, podpisala koncesijsko po-Sodbo a izvajanju gospodarske javne službe »dimnikar Stvo*. Po tej pogodbi bo novi izvajalec začel opravljati tlim nikarske storitve na območju naše občine /. decembra 2001, Energetski servis ie opravlja te in ostale storitve na območjih mestne obeii/e Ljubljana in občin Domžale, Mengeš, Tr zin in Vodice, Kotje povedal direktor Planine, naj bi bile ce ne storitev v poprečju nekoliko nižje od sedanjih. Polen tega pa bo kohcesionar plačeval občini kot odškodnino za koncesijo 5, / % od vrednosti opravljenih storitev (občinski odlok predvideva najmanj :>"<>) Novo dimnikarsko službo, način izvajanja, cene storitev in ostala vprašanja bomo predstavili v prihodnji številki. bodo pričeli v letu 2003 in jo zaključili v letu 2004. Realizacija te zahtevne naloge je vgrajena v srednjeročni plan občine. V KS so prepričani v uspešen zaključek. Kabelska TV jc v začetni fazi. Imenovana jc projektna skupina, ki mora študijo upravičenosti pripraviti do konca leta. Za dokončno realizacijo bo potrebno sodelovanje vseh krajanov, ki bodo morali finančno konstrukcijo ludi v celoti pokriti. Odvoz odpadkov poteka nemoteno po programu. Čistilne akcije sc vsako leto udeleži veliko mladih in starejših krajanov, ki skrbijo za ekološko čistost naselij. Kako pa krajevna skupnost sodeluje z okoljem? Z družbo Golf in Zavodom Arboretum KS zelo uspešno sodeluje. Obe instituciji tudi prispevata materialna sredstva za izvedbo določenih projektov, kot na primer pri kanalizaciji. Družba Golf je krajanom predstavila vizijo razvoja, zlasti po sedanji širitvi igrišča z 18 luknjami Spomladi prihodnje leto bodo organizirali dan odprtih vrat za krajane. Pozitiven odnos družbe do kraja je v mnogočem vplival na izid referenduma o izgradnji golf igrišča. Enako ugodno jc sodelovanje z zavodom Arboretum. Zavod organizira izobraževanje in udeležencem »varuhom« Arboretuma daje prost - brezplačen ogled Arboretuma. Sedaj je že 21 krajanov varuhov. Zelo dobro je sodelovanje pri zagotavljanju finančnih sredstev. 80% potrebnih sredstev zagotavljajo občinski in republiški viri, 20% pa prispevajo krajani in obe instituciji. Sodelovanje z Občino Kamnik je korektno in uspešno, tako z županom kot strokovnimi sodelavci Svet KS je v celoti poenoten in zna uspešno usklajevali različne interese. Redno sc sestajajo in zato tudi Dom KS uspešno služi svojemu namenu. Zaradi načrtnega in vztrajnega dela Sveta KS so rezultati dokaj ugodni, celo nadpovprečni. V tem obdobju se je zlasti močno angažiral gradbeni odbor na čelu s predsednikom Metodom Jermanom. Zaradi širitve golf igrišča in perspektivne širitve turistične dejavnosti bo nujno potrebno posodobiti in razširiti cesto od obvoznice do družbe golf in zgladiti pločnik. Poskrbeli smo tudi za boljšo informiranost krajanov, saj smo v lanskem letu izdali krajevni informator z vsemi informacijami o dogajanjih v naši KS. Drugo številko že pripravljamo za konec letošnjega leta. Kaj pa menite o novih občinah? Predsednik sveta KS Volčji Potok Ione Žibcrt odločno pravi, da naj se nove občine ustanavljajo izključno na osnovi ekonomske upravičenosti. Vsak drugačen pristop bo prej ali slej naletel na številne Čeri in nepremostljive težave. STANE SIMŠIČ Vi sprašujete, župan odgovarja B. N. iz Kamnika sprašuje, kako bodo letos potekale decembrske prireditve ob prehodu v letu 2002? Prcdnovolclni čas je čas za pregled dela, ki smo ga opravili v preteklem letu ter obenem tudi čas veselja, rajanja in različnih srečanj. Takt) ho tudi naše mesto v decembru oplemenitila pestra paleta prireditev, ki bodo namenjene tako najmlajšim kol tudi starejšim obiskovalcem. Miklavž je zagotovo eden tistih, ki se ga najbolj razveselijo otroci. Večji del mik-Itivž.cviinj je že za nami: preteklo nedeljo je tako v organizaciji Odbora z.a oživljanje starih običajev potekal tradicionalni Miklavžev sprevod, ki je krenil z Malega gradit in se zaključil na Glavnem trgu. S svojim prihodom pa je Miklavž, osrečil številne otroke sirom kamniške občine. Tako so bili v dogajanje vključeni tudi prostorsko bolj oddaljeni tleli naše občine. Izvedba božično-novoletnili prireditev jc biltt letos zaupana Agenciji za razvoj turizma in podjetništva, ki je skupaj z Mladinskim centrom Kamnik in Zvezo kulturnih organizacij Kamnik pripravila pester in raznolik program prireditev za različne okuse. Praznični program bomo začeli odprtjem razstave o uspešnem sodelovanju Kamnika na medna rodnem tekmovanju o cvetlični urejenosti mest Entente Flora-le, ob njej pa bodo kamniški cvetličarji predstavili izbor bož.ično-novoletnih artinž.ma j c v. Domala teden dni. od 19. do 24. decembra, bo ulice starega dela mesta popestril tradicionalni bož.ično-novoletni sejem s ponudbo, ki L>o pravnic no obarvana. Največji del ob-sejemskega dogajanja bodo predstavljale prireditve za naj mlajše, ki bodo vsak večer na odru za Kavarno Veronika v Kamniku. Pestrosti in zanimivosti pa zagotovo ne bo manj kulo tudi za kogarkoli od ostalih obiskovalcev pred-prazničnega Kamnika. Prav tako bo kot del le uveljavljene kamniške tradicije organizirano silvestrovanje na Glavnem trgu. ko bomo skupaj med spomine pospremili doživetja starega in nazdravili prihajajočemu novemu letu. Srečno. ANTON TONI SMOLNIKAR. ŽUPAN Iz Šmartna v Tuhinju PO ASFALTNI CESTI V VRTEC Konec novembra so v Šmartncm spet odprli prenovljen asfaltni cestni odsek. Tokrat je bila to cestna povezava v dolžini nekaj sto metrov med Engel-manom in otroškim vrtcem Palček. S tem je bila varno urejena najkrajša povezava med središčem Šmartna in otroškim vrtcem, ki so jo gradili dve leti, vanjo pa vložili približno 13 milijonov tolarjev, ki so jih prispevali Občina Kamnik, KS Šmartno in krajani. Istočasno so z ureditvijo ceste uredili tudi kanalizacijo tega dela in priklop na čistilno napravo Šmartno. Urediti pa bo treba še prometne označbe ob priključku na regionalno cesto ter javno razvestljavo na tej poti. Predsednik sveta KS Šmartno Tone Rajsar se je toplo zahvalil vsem, ki so podprli njegov predlog za odobritev potrebnih sredstev iz občinskega proračuna, vsem, ki so dali soglasja za ureditev ceste, še posebej pa g. župniku, ki je za ta namen odstopil del zemljišča. Letos so v Šmartncm asfaltirali že tri odseke krajevnih cest (Stebljevek-Boštar, Hru-ševka-Mejač in Hruševka-Gvaj). Opravljena oziroma v teku so še dela pri izgradnji mostu Vaseno-Sidol, odvodnjavanje ob cesti Sidol-Vaseno, tlakovanje poti proti pokopališču in javna razsvetljava Buč-Hruševka. Čeprav se je pred nekaj meseci iztekel krajevni samoprispevek, so se krajani zavzeli, da dokončajo dela, ki so jih imeli v programu krajevne skupnosti. »Krajevni samoprispevek smo vedno dobro obrnili in obogatili,« je poudaril Rajsar. Zupan Tone Smolnikar je dejal, da je občina letos vložila za prenovo krajevnih cest v občini že preko 80 milijonov tolarjev. Poudaril je, da bi bilo prav, če bi krajani z večjim razumevanjem sprejeli Slavnostni trak oh odprtju ceste sta prestrigla župan Tone Smolnikar in predsednik sveta KS Tone Rajsar. tudi pomembno investicijo v kanalizacijsko omrežje in v čistilno napravo v Šmartncm. Te dni se bodo začela tudi dela na povezovalnem kanalu med Lazami in čistilno napravo v Šmartncm, za kar ima občina predvidenih okrog 40 milijonov tolarjev. Odprtje ceste proti vrtcu so s pesmijo pozdravili najmlajši iz šmarske enote Palček VVZ Antona Medveda, v katerem je našlo svoj drugi dom preko 30 malčkov, ki bodo odslej prihajali v vrtec po urejeni in varnejši poti. F. S. Sklicana 24. seja občinskega sveta Prva razprava o občinskem proračunu 2002 Na 24. seji občinskega sveta, ki jo je župan Tone Smolnikar sklical za sredo, 12. decembra, in bo zadnja letošnja seja, bodo občinski svetniki obravnavali II točk dnevnega reda. Najpomembnejša zadeva bo prva obravnava predloga odloka o proračunu občine Kamnik za leto 2002. Po predlogu dnevnega reda naj bi svetniki po skrajšanem postopku spremenili odlok o turistični taksi v občini Kamnik. Na dnevnem redu je tudi prva obravnava Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v občini Kamnik. Svetniki bodo razpravljali tudi 0 soglasju k povečanju cen storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, določili nove cene programov za predšolsko vzgojo v VVZ Antona Medveda Kamnik. Prav gotovo bodo velik del svoje obravnave namenili tudi predlogu sanacijskih ukrepov z.a izboljšanje stanja zraka. K obravnavi te točke so povabili tudi predsednika komisije za nadzor Pirolize v KS Duplica. Občinski svet se bo seznanil tudi z informacijo o aktivnostih pri pripravi regionalnih razvojnih programov. Poleg volitev in imenovanj bodo svetniki sklepali tudi o opustitvi javnega dobra in prodaji zemljišča v k. o. Podgorje. Sejo pa bodo kot običajno zaključili s svetniškimi vprašanji in pobudami. F. S. 4 6. aVcfmbni 2003 Kamniški OBČAN Poslanec Državnega zbora Maks Lavrinc O USTAVNIH SPREMEMBAH, NOVIH OBČINAH, LOVCIH ... Z Maksom Ijivrincem, poslancem Državnega zbora, smo se v njegovi poslanski pisarni na občini Kamnik pogovarjali dan potem, ko je v prostore poslanske skupine LDS v Državnem zboru priromalo pismo z belim praškom. Ker je po pristojnih službah bilo treba preveriti, če ne gre morda za v teh dneh po svetu tolikokrat omenjani prašek z. antraksom, so seveda te prostore ustrezno zapečatili. Tako tudi najin pogovor ni mogel mimo tega dogodka. »Res je, naši prostori so danes zaprti. Čeprav gre po mojem mnenju za navadno nagajanje. Problem je, da s tem povzročijo veliko škode. Dva dni ne moreš do papirjev, zapiskov, telefonov, računalnikov ...«, pravi poslanec Lavrinc. Ker je v tem času predlog ustavnih sprememb eno izmed pomembnejših vprašanj, s katerimi se ukvarja kot član ustavne komisije v Državnem zboru, se najprej lotiva tega področja. »V to komisijo sem bil imenovan kot eden izmed poslancev LDS, hkrati pa lahko rečem, da je bilo to na nek način tudi priznanje mojemu dosedanjemu delu.« Kot pravi poslanec, gre za dva predloga ustavnih sprememb. Pod prvi predlog se je kot prvi podpisal Ciril Ribičič, takratni poslanec Združene liste. Ker pa Ribičič ni več poslanec, je sedaj prvopodpisani Maks Lavrinc. »Ta predlog je bil vložen pred dvema letoma. Njegovo izhodišče je bilo ustavna opredelitev pokrajin in lokalne samouprave. Hkrati pa so tudi na Svetu Evrope ocenili, da bi bilo smotrno v majhni Sloveniji drugo raven lokalne samouprave urediti v obliki dvoživk, to pomeni, da bi del nalog z državne uprave prenesli na pokrajine. Razmišljali smo, da bi glede na to, ker je vlada ponudila boljšo varianto ustavnih sprememb, naš predlog umaknili, vendar tega nismo storili. Vlada predlaga, da bi se občine morale obvezno združevati v pokrajine, mi smo predvideli, da bi se to urejalo z zakonom. Vladni predlog za spremembo ustave je zelo obsežen. Poleg pokrajin obravnava tudi zadeve, povezane z našim vstopom v Evropsko zvezo, kjer se srečujemo denimo z vprašanji, kolikšne pristojnosti prenesemo, ali je lahko akt evropske zveze višji od naše ustave in podobno, saj to niso enostavna vprašanja. Naslednje so spremembe pri oblikovanju vlade: gre za zahodnoevropsko varianto, kjer parlament izvoli premiera, ta pa potem sam oblikuje vlado, ki jo potem potrdi predsednik države. Poleg tega pa imamo mi zelo nesrečno zapisan člen o referendumu in ljudski iniciativi. Ker je nedorečen, je praktično neizvedljiv. Od tod so v preteklosti izvirale različne ustavne pritožbe, odločbe ustavnega sodišča, različne razlage in podobno. Na predhodnem referendumu ljudje pravzaprav ne vedo o čem odločajo. Zato bi ob spremembi ustave to vprašanje morali urediti. Na referendumu naj bi se odločalo o stvareh, za katere je ljudem jasno kako naj bi izgledale. Na primer, zakon je sprejet, sedaj pa se odločimo ali želimo tak zakon ali ne. Seveda je to vprašanje sedaj polje za politično izčrpavanje opozicije. Kakšen pa ho nadaljnji potek priprav na ustavne spremembe? Najprej bo prva seja ustavne komisije, kjer se bomo dogovorili o poteku postopka. Imam pa Se eno idejo, namreč, da bi v ustavi popravili tudi tisti člen, ki govori o poslanski imuniteti. Zdi se mi nekorektno, da je v ustavi zapisana imuniteta tudi za taka kazniva dejanja kot so kazniva dejanja iz poglavja zoper čast in dobro ime.' Ko nekoga obrekujem, ga razžalim ali kako drugače škodujem njegovemu dobremu imenu, pa me imuniteta ščiti. To je po mojem mnenju nesprejemljivo. Po drugi strani pa za dejanja, ki niso iz tega poglavja, nimam civilnopravne imunitete, kar pomeni odškodninske imunitete. Zato predlagam, da v ta člen povzamemo nemško rešitev, kar pomeni, da za prej našteta kazniva dejanja ni imunitete, za vsa ostala kazniva dejanja pa je ne samo kazenska, pač pa sudi civilna imuniteta. Vse te in druge predloge bo ustavna komisija zbrala in bodo predmet obravnave v državnem zboru, ko bo ta odločal o začetku postopka za spremembo ustave. Da bi ustavna komisija lahko delala, je potrebno postaviti nek rok. Zelo resne so tudi razprave, čeprav zaenkrat bolj po ko-loarjih, ali ukiniti državni svet ali ne, ali ga preoblikovati in podobno. V tem trenutku smo priča živahnim razpravam 0 ustanavljanju novih občin. Seveda smo pričakovali tudi mnenje poslanca o teh predlogih, še posebej pa o predlogu za izločitve južnega dela občine Kamnik z mestom Kamnik in o predlogu za ustanovitev nove občine Kamniška Bistrica. Končni rezultat je težko napovedati, pravi poslanec Lavrinc, ker je ta fikcija, ki je v ustavi zapisana, da takoj po izvolitvi postanemo poslanci vsega slovenskega ljudstva, kar pomeni, da nisi vezan ne na stranko, ne na okolje, ki te je izvoli- lo. Še posebej pa ker imamo tak volilni sistem, ko v nekaterih volilnih okrajih sploh nimajo svojega poslanca. Ko prihaja do glasovanja v parlamentu pa je več kot očitno, da začnejo delovati neki lobiji, kot so denimo kmečki lobi, županski lobi. lobi Štajercev in podobno. So pa politične sile po lokalnih skupnostih različno porazdeljene. Recimo, sedanja opozicija ima veliko županov, ki prav gotovo niso zainteresirani, da se njihova občina razbije. Navsezadnje bi bila to slaba izkaznica za njih same. Povsod namreč delitev občine utemeljujejo s tem, da jih njihova občina zanemarja. Ali k taki množičnosti predlogov za nove občine po svoje prispeva tudi sedanji sistem financiranja občin? Problem je v tem, da je sedanji zakon o financiranju občin slab. Ta spodbuja drobljenje, ker daje majhnim več. Pri tem pa nikogar ne boli glava, da je to, kar nekateri dobijo več, potrebno vzeti iz izravnave, da je to večje breme proračuna. Pravijo, če sle nas naredili, nam sedaj financirajte šolo. Mislim, da je Državni zbor v sedanji sestavi nekoliko bolj trezen kot so bili prejšnji zbori in da bo bolj spoštoval zakonska določila. Ta pa preprečujejo nastanek skoraj vseh novih občin, ki so bile predlagane. Od 51 predlaganih jih namreč samo pet ali šest izpolnjuje pogoj 5000 prebivalcev. Poleg tega pa je nekaj primerov, ko bi ustanovitev nove občine preostanku občine z manj kot pet tisoč prebivalci povzročila, da ta ne bi več izpolnjeval pogojev glede števila prebivalcev in še česa. V kamniškem primeru bi tako izločitve mestne občine pustila za seboj neke vrste geografsko razsulo. Saj ni mogoče trditi, da bi potem preostanek občine na območju Tuhinjske doline in Kamniške Bistrice (niti nc vem, kako bi se imenovala) lahko jemali kot geografsko zaokroženo celoto, ki bi imela nek center, ki bi imel karkoli skupnega. Tako bi bilo treba potem narediti dve občini, ki pa bi bili »invalidni«. Zato mislim, da ni nobenih resnih možnosti, da bi do takšnega preoblikovanja prišlo. Kako pa je z izpolnjevanjem rokov v postopku preoblikovanja občin? Ali ni zamujanje tudi na nek način znamenje, da sedanjih predlogov v Državnem zboru ne jemljete preveč resno? Res je, moram biti iskren, da smo časovno v določeni stiski. Malo je k tej zamudi pripomoglo tudi to, da so se vse vloge zbirale in pregledovale v Državnem zboru. Prejšnja leta jc to zbirala in obdelovala služba za lokalno samoupravo, kjer je 12 ljudi, pri nas je to delal en sam človek. Sele po mojem posredovanju pri ministru za notranje zadeve so nam ponudili pomoč. Poleg tega pa je k zamudi prispevalo tudi dejstvo, da se je hotela koalicija prej pogovoriti okrog novega zakona o financiranju občin, zato smo zadevo za mesec dni preložili. Ampak kakšne panike zaradi tega ni, saj sem kot predsednik odbora za notranjo politiko v pismu Pahorju, predsedniku Državnega zbora zapisal, da se lahko Državni zbor zbere tudi na izredni seji. Tako lahko še ujamemo vse roke, ki bodo omogočili, da bi vse skupaj končali do prihodnje pomladi. Kako pa tečejo priprave na nov zakon o financiranju občin? Problem je v tem, da tega zakona res ni lahko napisati. Se posebej, če ga pišejo financarji. Prepričan sem, da bi bil prej končan, če bi ga pisala vladna služba za lokalno samoupravo. Ob tem pa moram reči, da se mi zdi neumno, da se vseh stvari lotevamo tako, kot da jih nihče na svetu še ni nič preučil. Kaj lahko bi si pogledali, na primer nemški zakon, kjer so imeli ogromno število občin in so uspeli prav s tem zakonom, ki je večjim, močnejšim občinam dal več, tudi nekoč državnih pristojnosti in seveda zanje zagotavljal ustrezna sredstva. Na ta način so spodbudili združevanje občin. Pri nas pa smo ravnali ravno obratno. Če pogledamo našo najbližjo občino Domžale ugotovimo, da je prejemala veliko manj državnega denarja kot ga skupaj prejemajo sedanje manjše občine na domžalskem območju. Povedati je treba tudi to, da je neto učinek večjih proračunov precej drugačen od sedanjih. Samo primer, jaz kot neprofesionalni predsednik takratne skupščine sem na mesec nosil domov precej manj, kot sedaj nosita podžupana. Večje so svetniške apanaže, večje so tudi podž.upanskc in tako naprej. Pa vendar ostaja vprašanje, ali bo nov zakon o financiranju občin sprejet, preden bodo padle končne odločitve o novih občinah. Moram povedati, da sc poslanci trudimo, zlasti s pritiski na ministra Ropa, ki pa je imel sedaj veliko dela z usklajevanjem proračuna. Pa se lotiva še morda nekoliko lažjega vprašanja, zakonske ureditve našega lovstva oziroma gospodarjenja z divjadjo. Nedavno so te v opozicijskem tedniku prikazali kot zaščitnika neke vrste »privilegiranih« lovcev v povezavi z našim Kozorogom, čeprav vsi vemo, da nisi lovec. Ostaja pa vprašanje, kjer so vzroki, da državni zbor v desetih letih ni mogel zakonsko urediti tega področja in da je še vedno v veljavi 25 let star socialistični lovski zakon, ki ga nihče več ne upošteva? Ne vem, kje so me povezali s Kozorogom, vem pa, dii mi to že nekaj časa podtikajo, verjetno zato, ker je bila mama tam v službi. Sicer pa me nihče v mojem življenju še ni videl v tako lepi lovski uniformi, s tako lepim kužkom in s tako krasno puško, kot so me naslikali. Res pa je, da status Kozoroga ni določen. Niso ne javni zavod, ne neka profitna organizacija. Zakaj ni prišlo do ustreznega preoblikovanja, nc vem. To ni moj problem, pač pa problem kmetijskega ministrstva. Vzroke, da ne pridemo nikamor naprej z lovskim zakonom, čeprav je bilo vloženih že več predlogov, je treba iskati v tem, da so želje lokalnih veljakov po nekih svojih lovskih revirjih tako velike, da bi razbili vsa taka lovišča, kjer je še mogoče normalno gospodariti z, divjadjo (pa ne v pridobitniškem smislu) in ohranjati divjad. Vsak bi rad lovil na svojem vrtičku. Po drugi strani pa bi novi lastniki zemljišč, zlasti gozdov, radi sami tržili svojo lastnino v celoti, denimo z gozdnimi sadeži, divjadjo in podobno. Tega pa neka urejena država ne more dopustili. Resni lovski strokovnjaki pravijo, da je še vedno bolje, da imamo stari lovski zakon kot pa, da bi sprejeli neko zakonsko pokveko, ki bi razbila lovišča in dala vse pravice lokalnim veljakom, tako oblastnim kot lastikom. Kako kot občan in seveda tudi kot poslanec spremljaš sedanja dogajanja v naši občini. Ali imaš dovolj informacij, ki naj hi ti pomagale pri odločanju v Državnem zboru, čeprav vemo, da je poslanec po ustavi predstavnik vseh državljanov? V glavnem dogajanja spremljam prek dela svetniške skupine, stikov z županom in prek medijev. Dobivam tudi vsa gradiva. Še posebej v posameznih primerih, ko je treba uskladiti določene stvari. Tako se na primer pri pripravi državnega proračuna dobimo na mojo ali županovo pobudo. Res pa jc težko biti dovolj objektiven, sam vidim, da bi bilo na marsikaterem področju bolje narediti drugače kot je bilo narejeno. Posebej na področju prostora se mi zdi, da kot kokoš počepnemo pred vsakim investitorjem. Lahko rečem, da Kamnik nima izdelane neke razvojne vizije, kaj bi sploh želeli. Ker sem bil v Gendringenu so mi povedali, da jih jc 18 tisoč, da jih bo čez deset let 22 tisoč in temu primerno gospodarijo s prostorom. Vejo, da rabijo toliko in toliko novih hiš, da rabijo toliko prostora v vrtcih in podobno. Tudi vedo, koliko prodajnih površin bodo potrebovali. Potem so izbrali najboljše ponudnike. Pri nas pa imam občutek, da pred vsakim, ki pride in je bolj sladek v besedah, počepnemo in celo prostor temu primerno uporabimo. Tu bi se dalo še marsikaj storiti. Ker imam stike tudi »z direktorji, opažam, da je naše gospodarstvo v recesiji. Čeprav bo morda zvenelo kot neka samohvala, vendar lahko rečem, da sem se denimo v primeru Titana zelo prizadeval, da ni prišlo do zaprtja livarne, podobno sem pomagal v Stolu, pomagal sem navezovati slike pri reševanju problemov v Svilanitu in podobno. Tudi z.a Terme Snovik sem vložil precej naporov z.a pridobitev dodatnih sredstev iz naslova pospeševanja turizma. Drugače pa se zadeve še vedno zaostrujejo, saj jc v občini veliko brezposelnih in pomoči potrebnih. Zato je vedno več potreb, ki jih jc treba pokriti tudi s sredstvi občinskega proračuna itd. Posebno poglavje pa je področje varstva otrok, tu sem kot oče treh otrok osebno še posebej zainteresiran. Po mojem mnenju bi sc dalo na tem področju v občini Sc marsikaj in bolje narediti. Zato tudi ministrico pisno gnjavim že devet mesecev. Sedanji pravilnik o normativih na področju otroškega varstva je namreč povsem nesprejemljiv. Recimo, privatniki, ki imajo dobro stoječo obrt, vendar si prikazujejo minimalno plačo, ker imajo tudi druge prihodke, naj bi bili upravičeni do celotnega prispevka občine k stroškom otroškega varstva. V Državnem zboru smo sprejeli zakon o brezplačni pravni pomoči, kjer je vsa brezplačna pomoč vezana na premoženjsko stanje in na področju otroškega varstva bi moralo biti enako ... Obe kulturni dvorani v Kamniku in na Duplici imata že nekaj let zaprta vrata. Na kakšen način bi bilo možno pospešeno rešiti ta kamniški problem? To ni enostavno, ker ni denarja. Za kulturni dom bi morda našli rešitev, da bi ga občina s pomočjo posojila kupila od razvojne družbe po čimbolj ugodni ceni. Menim, da bi se župan in direktor Slovenske razvojne družbe na nek način o tem lahko dogovorila. Cilcde kamniške kulturne dvorane pa lahko rečem, da me spominja na otroško kliniko, kjer je bilo načrtov narejenih že toliko, da človek boli glava. Kamnik nc prenese nekega megalomanskoga kulturnega doma. Poglejmo primer domžalske kinodvorane, ki jc sedaj prazna, ker so vse predstave v ljubljanskem Ko-loseju. Težko je namreč predvideti razvoj na leni področju. Domžalska dvorana jc sicer majhna, vendar je še vedno draga. Kako pa gledaš na sedanje razprave o povezovanju občin v regije? Kar se tiče oblikovanja bodočih regij, mislim, da bi morale biti take, da so življenjske, da odra žajo dosedanje uspešno povezovanje občin. Nek osnutek jc predvideval 22 regij. To bi bilo nenormalno. To bi bil tak pretep, da bi bila groza. Recimo, rekli bi, zakaj bi bili ml skupaj z. Dom Žalami, če bi bil sedež, v Domžalah, ko pa gremo lahko v Ljubljano. Občine pa bi glede na po trebe nc glede na večje regije še vedno lahko združevale določene službe po posameznih interesnih področjih. Na koncu pa še eno aktualno vprašanje, ali boš na občinskih volitvah prihodnjo jesen spet kandidiral za župana občine Kamnik? Ne, ne bom. Zato sc tudi veselim naslednjih občinskih volitev. Zakaj ne bom? Predvsem zaradi tega, ker nc želim kot samodržec sedeti na dveh stolih. Pri prejšnjih volitvah sem kandidiral bolj na silo, ker nam je predvideni kandidat na koncu pokazal hrbet. Neprijetno pa je tudi družini (sedaj so otroci že nekoliko večji), da vsaki dve leti visim na plakatih. Dokončno sem se odločil, da na prihodnjih volitvah nc bom kandidiral. Ker se bliža konec leta, bi vsem občanom kamniške občine zaželel prijetne in vesele praznike ter obilo sreče v novem letu 2002. Obenem pa sporočam, da me po novem letu lahko občani obiščejo v poslanski pisarni vsak ponedeljek, uro pozneje kot doslej, torej od 16. do 17. ure. Moj službeni telefon, na katerem sem dosegljiv za občane, pa je: 041 610-278. FRANC SVETELJ Petrolova čeka prijaznosti ZUIM-u in društvu Sožitje (Nadaljevanje s L strani) Pravijo, da tam, kjer živijo otroške oči, ponavadi domuje domšiljija. Lepota občutkov se tedaj zlije v likovno govorico pisanih barv, najrazličnejših oblik in motivov. Otroci odraslim povsem iskreno sporočajo, v kakšnem svetu bi radi živeli, česa ne marajo, kaj si najbolj želijo, od česa bežijo ... Otroški svet barv je tudi Petrolovce tako očaral, da Že drugo desetletje spodbujajo in nagrajujejo likovno ustvarjalnost otrok. Prav ZUIM sije v okviru likovne akcije »Otroci odraslim«, ki jo je Petrol letos organiziral ž.e enajstič zapored, poleg posamičnih nagrad prislužil še skupinsko nagrado. V avli kamniš- '»rektorica Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kam-i i vi i ji ili ji nik Zdravka Slavec je 1'etrolov ček prijaznosti, ki ji ea je ke občinske zgradbe si lahko vse do konca . _„ j„„ ' „ . , , ' ,' .x . *_,, *° izročil predsednik uprave Petrola janež, uilrič, namenila leta ogledamo razstavo nagrajenih del, med mladim likovnim ustvarjalcem njihovega zavoda, ki se ž.e vrsto katerimi so tudi dela gojencev kamniškega let udeležujejo likovnih razstav in natečajev. ZUlM-a. Ob slovesni podelitvi čekov prijaznosti je predsednik uprave Petrola Janez. Uttrič spregovoril tudi o sodobnem bencinskem servisu na Perovem. Objekt, v katerega jc družba Petrol vložila nekaj manj kol ISO milijonov tolarjev, odlikuje poleg devetdeset kvadratnih metrov velike točilne ploščadi z. desetimi dob ro pretočnimi točilnimi mesti predvsem prostorna in dobro založena Hip-Hop prodajalna z živili in drugimi izdelki široke porabe, tudi plina v jeklenkah. Tudi kamniška postojanka s svojo šestčlansko ekipo (zanimivo, da prevladuje simpatična ženska zasedba) sodi med tiste servise Petrola, ki so predani v upravljanje in najem, to odgovornost so zaupali ž.e izkušenemu domačinu Jerneju Matiju. Pod streho Petrolovega bencinskega servisa jc našel svoje mesto tudi tisoči bankomat v Sloveniji, sodobna avlopralnica, servis pa je obiskalo ž.e več kot 60.000 kupcev, sleklo jc na tisoče litrov goriva in mnogokrat je ž.e zadišalo po sveže pečenih rovljičih. SAŠA MK.IAČ Marija Kcritnik Škrbinčeva Minka je praznovala 95 let V Spodnjih Stranjah S/a živi pri svojih prancčakinjah Jožici in Ireni Marija Koritnik, ki je 21. oktobra dopolnila 95. leto življenja. Ob tako visokem življenjskem jubileju so jo obiskali predstav-niki kamniške občine z županom Tonetom Smolnikarjem, ki sta se mu pridružili svetovalki z oddelka za družbene dejavnosti Marjeta Bcnkovič in Mira Resnik. Jubilant ki so izročili košarico dobrot in Šopek cvetja s čestitkami k njenemu bogatemu življenju. Marija je bila ob obisku prijetno presenečena nad izkazano pozornostjo, vsa srečna in zadovoljna je obujala marsikatero dogodivščino iz svojega življenja. Škrbinčeva Minka, kol jo po domače kličejo, se je rodila 21. K). 1906 v Šp. Stranjah v ve- liki družini z. osmimi otroci. Mala kmetija jc stežka preživljala tako številno družino. Zc kot otrok je morala prijeti za vsako delo na kmetiji, pasla je krave na Konjščici, sicer je ljubila lepo naravo in gorski svet, poznaje pa je s konjsko vprego prevažala kaolin na železniško postajo Kamnik. Tudi šivanje ji je šlo dobro od, rok. Ostala jc samska in živela v krogu družine s starši vse do leta 1958. Tedaj se je preselila v sedanje stanovanje k družinam pra-nečakinj Jožice ler Irene z možem Slavkom in sinom Alešem. Obe pranečakinji, ki sta sicer tudi sosedi, sla z zadovoljstvom povedali, da jc slavljenka Marija zelo marljiva, ni izbirčna pri hrani, še vedno si posamezne dnevne obroke hrane pripravlja V KS Mekinje zadovoljni Z opravljenim delom Če ob koncu leta potegnemo bilanco letošnje dejavnosti v KS Mekinje, lahko ugotovimo, tla smo v Mekinjah, kljub temu, tla nimamo več krajevnega samoprispevka, uspeli s sredstvi iz občinskega proračuna, pa (udi sprivarčevanimilastnimi sredstvi iz preteklih let, postoriti oz. uresničili večpomembnm stvari v korist naših krti jttitov. Tako sla bila v letošnjem letu dokončana kar dva kanalizacijska voda: prvi do ZduŠe i (Iskra) z lastnimi sredstvi in drugi do ribogojnu e »Mihov'c« najeranovem iz sredstev občinskega prora-t miti. Poleg lega je bila s sredstvi občinskega proračuna asfaltirana in delno razširjena dovozna pot\do uršidinskega samostana, ki je bila do sedaj ob pogrebih, večjih cerkvenih slovesnostih ali prireditvah v društvenem domu zaradi pomanjkanja ustreznega parkirišča v središču Mekinj, praktično vedno zaparkirana; to pa fepovzročalo tamkajšnjim stanovalcem številne nevšečnosti Ssretlsivi občinskega proračuna se/e i1 letošnjem letu nadaljet tila izdelava projekta za razsvetljavo ulic v KS Mekinje, tako da priča-kujemo. tU i bodo v naslednjem letu v občinskem proračunu zagotovljena sredstva za začetek vsaj izgradnje prve faze razsvetljave ulic. ()bnovljenepa so bile tudi lesene klopi, kise nahajajo/><> rai ličnih lokacijah v KS Mekinje V Svetu KSsmo si zaradi številnih pobud krajanov prizadevali urediti umirjanje prometa v nekaterih ulicah in cestah, predvsem z namestitvijo cestnih ovir-grbin. Tako je KS Mekinje med drugim predlagala, tla se na nevarnem ostrem ovinku na Cankarjevi Cesti (kjer je tudi odcep proti cerkvi in samostanju > omeji hitrost avtomobilov na .lOkm/li ter postavi prometni znak. ki bi označeval križišče prednostne in stranske ceste, Prav tako smo predlagali Oblini Kamnik, da se v bližini (pred ovinkom)postavijo cestnegrbi-ne in označi prehod za pešce. \ etiko energije smo usmerili tudi v pridobivanje ustrezne loka dje in zemljišča za ureditev športno-rekreacijskih površin in gradnjo nove devetletne OŠ v Mekinjah. Za športno-rekreacijske površine smo j >ret/lagali prostor na delu Prtišiiikarjevegti drevoreda, zalo si bomo z občinsko upravo in Zavodom za naravno in kulturno dediščino prizadevali najti ustrezno rešitev, da bi lahko zamisel i imprej uresničili, saj r Mekinjah zelo primarikttje ustreznih površin '.ti tovrstno dejavnost naših krajanov, zlasli otrok in mladine Predpogoj za to pa je izdelava ureditvenega načrta M. >' »Prašnikar-jev drevored* Prav tuko pričakujemo, da Občina Kamnik dokonč-uotloreče lutli spremembo ureditvenega načrta M I »PodskalpO* in morila te v proračunu za prihodnje leto predvidi sredstva zit izdelavo ureditvenega načrta zagradnjo noveOŠ, za kar pa bi Motre-ha t[občinskem svetu predhodno sprejeti žepredčasompredlaga ne in javno razgrnjene spremembii prostorskega plana Občine Kamnik I 'Mekinjah si želimo, tla bi bila nova šola dograjena naj pozneje do praznovanja lOOktnice postavitve sedanjepodružnične meklnjske šole čez nekaj tel I SpešHO pa je bilo tinti sodelovanje s Sportnokultumim društ-i om Mekinje, ki je tudi v letošnjem letu uspešno nadaljevalo z nekaterimi nujnimi vzdrževalnimi deli V društvenem tlomu in seveda s številnimi drugimi "osnovnimi- dejavnostmi. Kulturna sekti /ti društva je pripravila novo veseloigro z naslovom »Kam iz zadreg?«, kije bila v Mekinjah uprizorjena dvakrat, nekaj pa je bilo tudigostovanjpo drugih slovenskih krajih. Tudišportna sekcija je pripravila več prireditev, Veseli nas, tla vdruštvu sodeluječedalje vet mladih, ki prevzemajo lutli odgovorne funkcije. Na koncu vetju omenili lutli nadaljnjo obnovo mekinjskega samostana kulturnega spomenika državnega pomena, s katero so mekiujske uršilink'e uattaljci ■tile ludi v letošnjem letu. Del sreilslev za obnovosta lutli letos prispevala Ministrstvo za kulturo RS m < )l> čina Kamnik, zajeten delpa urštdinke same, še zlasti, ko se je med prenovo zahodnega samostanskega trakta pokazala potreba /><> nujni sanaciji večjega dela ostrešja. Poleg lega siscslre prizadevajo pridobiti ustreznega najemnika za lisli del samostanskih l>rosio rov ki'jepo izselitvi skladišča knjig Narodne in univerzitetne knjižice C )<>■ 11 2000) ostal prazen. Sestre si želijo, tla bi pridobile takšnega najemnika, ki bi se ukvarjal z vzgojno ali šolsko dejavnostjo otrok, za lo dejavnost jut obstaja v mekiujskem samostanu tedol ga tradicija saj so prvi vzgojni zavod in šolo v Mekinjah v letih '/666/;/1782 imele že klarise, natoodleta 1904do 1941 uršidin ke. v petdesetih in šestdesetih letih JO. stolpa držani (poboljševal-tuca. internat in številne vajeniške šole), Vsi tudi vemo, kako v Kamniku in okolici primanjkuje prostora za tovrstne dejavnosti, zlasti za otroško varstva V KS Mekinje upamo, da homo ludi v prihodnjem letu uspešno nadaljevalinaše delo in izpeljali karčimveč zastavljenih projektov. V imenu Srela KS Mekinje DAMJAN IIANČIČ sama, hodi na bližnje sprehode in se kljub letom zelo dobro počuti, pri tem pa skrbno neguje svojo štirinožno prijateljico muco. Redno prebira zanimivosti iz »Pratike« in sledi drugim vestem. Vprašali smo jo za recept, kaj storiti, da človek doživi tako starost. Pravi, da recepta za to ni, pomembno je le delo in temu primerna zdrava prehrana in solidno življenje. Po daljšem kramljanju nam je ob slovesu še zaupala, da bo kmalu dobila državno pokojnino, saj so vse do zdaj zanjo skrbele nečakinje. Zupan Tone Smolnikar je pred odhodom Mariji še enkrat krepko stisnil roko in ji zaželel vse lepo. Tem željam se pridružujemo tudi sodelavci kamniškega občana. STANE SIMŠIČ Pri Koritnikovi mami na Veliki Lasni Upokojenska ekipa pohodnikov se je na zadnji letošnji pohod, ki ga je pripravilo društvo upokojencev Kamnik, odpravila iz Potoka proti Veliki Lasni. Po asfaltni cesti smo po slabi uri hoje v megli prišli do kmetije Zalaznik oziroma Vidmar Na tej domačiji je tudi žig Kamniške spominske poti. Zadržali smo se pri sestri Zalaznika, Angeli Narad (Korilnikovi 1 mami), ki jc med na.jstarej-širni krajani te krajevne skupnosti, saj je 20. septembra dopolnila 90 let. Vse življenje je živela v domačem kraju. Tu se je poročila z Martinom Naradom in z njim preživela nad 60 let. V zakonu sta dobila sina Ivana in hčerke Angelco. Metko in Marijo (že umrla). Mož Martin je umrl pred petimi leti. Angela ima danes že 12 vnukov in 16 pravnukov. Visoko obletnico je proslavila v krogu domačih, med njimi je bil brat .lože Zalaznik (star 81 let), 82-letna sestra Marija Šuštar ter 83-lctna Slavka Okoren. Najstarejša sestra 92-letna sestra ( ecilija Hribar pa se slavja zaradi bole/ni ni udeležila. Koritnikova mama Angela je delala na kmetiji in skrbela za moževo mater. Skupaj z ino/em sta v skromnih razmerah vzgojila svojo družinico. Za kaj drugega ni bilo časa. Z vsem srcem jc živela za družino in kmetijo. Danes preživlja jesen življenja v svoji hišici ob kmečki pokojnini. Pohodniki smo naše potovanje nadaljevali. Obšli smo Vranjo Peč, se ustavili pri lovski koči v Palovčah. Pred tem pa smo Sli mimo sedai ž.e opuščene zelo stare sušilnice sadja v tem kraju. STANE SIMŠIČ Angela Narad pred svojo hišo Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja OBČINSKEGA SVETA OBČINE KAMNIK vabi posameznike, podjetja, zavode, politične in druge organizacije, društva in druge subjekte s sedežem na območju občine Kamnik, da predlagajo kandidate za občinska priznanja. Priznanja Občine Kamnik so: - naziv častni občan, - zlato priznanje Občine Kamnik, - srebrno priznanje Občine Kamnik, - bronasto priznanje Občine Kamnik, - spominsko priznanje Občine Kamnik, - posebno priznanje Občine Kamnik. Naziv častni občan Občine Kamnik se podeljuje posameznikom za njihov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in promocijo Občine Kamnik. Naziv lahko dobi tudi tuj državljan. Zlato priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Kamnik. Srebrno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za zelo pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnjo ustvarjalno delo. Bronasto priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Spominsko priznanje Občine Kamnik se podeljuje vidnim znanstvenim, kulturnim, športnim in drugim javnim delavcem, ki obiščejo Kamnik. Posebno priznanje Občine Kamnik se podeljuje posameznikom, skupinam, organizacijam idr. subjektom za izredno požrtvovalnost, hrabrost, človekoljubje in javno dosežene rezultate na različnih področjih družbenega življenja. Pisne predloge sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, do vključno 25. 1. 2002 in morajo vsebovati: - osebne podatke predlaganega kandidata (ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega prebivališča, zaposlitev) ali naziv in sedež organizacije, skupnosti, zavoda..., - za katero priznanje se predlaga in kratko pisno utemeljitev, - pisna obrazložitev predloga, - ime in naslov predlagatelja. TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.s KOLEDAR PRIREDITEV NAPOVEDUJEMO Agencija za turizem in podjetništvo, Kamnik, pripravlja: - bogat božično-novoletni program za otroke, - božično-novoletni sejem od 19. do 24. decembra ter - silvestrovanje na Glavnem trgu Vljudno vabljeni! ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, Kamnik, tel.: 01/83-17-556, zko.kamnim8iol.net Petek. 7. decembra, ob 19. uri - Galerija Veronika, Kamnik Večer poezije in glasbe Izvaja in recitira: pianistka Marina Horak Ob Chopinovih preludijih bo mednarodno priznana koncertantka predstavila tudi avtorsko poezijo. Vstopnina: 500 SIT Nedelja, 9. decembra, ob 19. uri - Župnijska cerkev na Šutni, Kamnik 5. tradicionalni koncert Marijinih pesmi »Bodi nam pozdravljena« Sodelujejo: Komorni pevski zbor Šutna, Kamnik, Cerkveni pevski zbor Kodeljevo, Ljubljana, Mešani pevski zbor sv Nikolaj, Ljubljana. Vstop s prostovoljnimi prispevki! Petek. 14. decembra, ob 20. uri - Šolski center R. Maistra, Kamnik Novoletni koncert Mestne godbe Kamnik Dirigent: Rok Spruk. Vstopnina: 700 SIT Torek. 19. decembra, ob 19, uri - Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave Entente florale, sodelovanje Kamnika na mednarodnem tekmovanju o urejenosti mest Razstava bo odprta do 6. januarja Galerija Veronika je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah samo dopoldne. Sobota. 29. decembra, ob 18. uri - Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik Božična maša v izvedbi Mešanega pevskega zbora Cantemus, Kamnik Umetniško vodstvo: Sebastjan Vrhovnik. Vstop s prostovoljnimi prispevki! &> KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/831-76-47, 831-76-62 Četrtek. 20. decembra, ob 10. uri - Maleševa galerija Predavanje o egipčanski umetnosti za umetnostni in zgodovinski študijski krožek. Vstopnina: 300 SIT Petek. 7, decembra. 9b 20. uri - Salon gradu Zaprice Koncert DISTANGO, ŠKKTKCK Organizira: Študent & Muzika Sobota. 15. decembra, ob 10. uri - Malešev otroški likovni salon Delavnica, v kateri bomo ustvarjali pod vodstvom Vanje Mihelič in Barbare Savenc Prispevek za material: 300 SIT fn MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 Petek. 7. decembra, ob 17. uri Lutkovna predstava DEKLICA S SVETILKO, avtorice Rosane Kleindienst Premk. Po predstavi vsi obiskovalci vabljeni k aktivnim ročnoumetniškim dejavnostim. V PRAZNIČNIH DNEH - Na pravljičnem potepu po širnem svetu Torek. 11. decembra, ob 10. uri RUSKE PRAVLJICE, sodelujeta: Tatjana Videč in Helena Sterle Sreda. 12. decembra, ob 19.30 POTOPISNO PREDAVANJE TIBET, predava Maja Žerovnik, organizira Študentski klub Kamnik Torek. 18. decembra, ob 10. uri GVINEJSKE PRAVLJICE, sodelujejo: Inacio Bintchende-Belina in prijatelji Četrtek. 27. decembra, ob 10. url POLJSKE PRAVLJICE, sodelujejo. Mojca in Mariusz Hysz ter Helena Sterle Pravljicam sledi zabavno ustvarjanje! INFOCENTER ZA MLADE Petek. 14, decembra, ob 19. uri v dvorani MKK Petkova srečevanja - Zvočna galerija: Avstrijsko slikarstvo v pozni romantiki Razgovor: secesija, jugendstil, slikanje na steklo, figuralika Vodi Mitja Reichenberg. Patek, 21. decembra, ob 19. uri v dvorani MKK Petkova srečevanja - Šola filmske estetike in pripovedi: Vrednote na pragu 3. tisočletja (izhodišče predavanja je film ZELENA MILJA, rež. Frank Darabont). Razgovor: o dobroti, morali in etiki; o zlu; o vrednotah. Vodi: Dušan Rutar. tn MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957-609 Vse dni v decembru, od 15.30 do 17. ure - BOŽIČNO-NOVOLETNI BAZAR - prodaja darilc in čestitk iz domače delavnice - OTROŠKI BOLŠJAK- knjige, igrače, športni rekviziti (kar lahko razveseli še koga) Vabljeni kupci in prodajalci - stojnice ne zaračunavamo! Torek. 11.. ponedeljek. 17.. in torek. 18. decembra, od 15.30 do 16.30 USTVARJALNE DELAVNICE (okraski, drobna darilca, jaslice) Cena obiska: 300 SIT; prijave na 041/957-609 Vsak dan (razen 11- 17. in 18. decembra), od 15.30 do 16.30 )STI POŠTNI NABIRALNIK ZA BOŽIČKA IN DEDKA MRAZA IGRALNICA (namizne družabne igre) ZBIRAMO IGRAČE, DRUŽABNE IGRE, MONOPOLI, KARTE, KNJIGE ZAMC Vsak petek od 17. do 19. ure »KVA DOGAJA?« to DRUGE PRIREDITVE TOREK. 11. decembra, ob 17. uri - OŠ Toma Brejca Dobrodelna prireditev in božični sejem, od 15.30 do 19. ure. Gost večera bo Tone Pavček. Zbirali bomo prostovoljne prispevke! SOBOTA. 15, decembra, ob 18. uri - Dvorana kavarne Veronika Moški pevski zbor LIRA - ponovitev letnega koncerta 6 6. decembra 2001 POGLEDI Kamniški OBČAN Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Krave ne čakajo, župan tudi ne ... jy~apo dol, bi res lahko rekli za m\ našega neumornega triatlonca Mira, ki je te dni na daljnjih Havajih postal svetovni podprvak v ultra dolgem triatlonu. Res ni mačji kašel v treh dneh 40-krat preplavati snoviški bazen, več kot trikrat preteči razdaljo med Kamnikom in Motnikom in skoraj 17-krat prekolesariti isto razdaljo. Če bi pri nas vsi tako garali kot gara Miro, potem bi naša občina kmalu postala gospodarska prvakinja v evropski uniji. Pričakujem, da mu bodo v kratkem ponudili kako najbolj odgovorno mesto na naši Občini .... \Jo. pa smo prav z.a Miklavža 1 T odkrili 32 parkeljnov, ki so nam na tihem (že pred leti in sod-nijskim žegnom?) polastninili nekaj tisoč metrov televizijskih kablov, precej omaric, TV antene na Starem gradu in še marsikaj. Bojda naj bi vsak stisnil v žep dober milijonček tolarčkov (ne mark). Tu bi bil na mestu vzklik O suneta simplicitas, vendar ne bo, raje bi pobaral tistih 17 parkeljnov, ki sedijo v upravnem odboru slavnega zavoda, da so toliko časa molčali in »zadeve« niso preje spravili na beli dan. Upam vsaj, da se ni komu (tudi meni) samo nekaj sanjalo, potem sem se pa zbudil... Sicer pa, kaj bi sedaj z markami, ki bodo v kratkem propadle, saj jih bo z novim letom zamenjal evro. Pa res nimamo sreče, ne z dinarjem, ne s tolarjem. Sprašujem se, ali bo sedaj tudi evro bogokletno zapisati, kot je veljalo za marko, saj smo vendar v samostojni državi, mar ne. Mnogim pa je le zdavnaj vseeno, zadovoljni so le. dokler jim nekaj zvončklja v žepu, pa vseeno kako se temu reče ... Pa vendar bodo morali imeti posebno tisti, ki ga radi zvrnejo kak kozarček ali šilce, po novem letu v žepu več cvenka, saj kot pravijo, država rabi več cekinov tudi za zdravljenje pijančkov. Bomo pa manj pili in dlje živeli, pravijo ti, pa smo spet tam. Stroški bodo, kakor se obrneš. Na zdravje y'e dni so številni lastniki certifikatov ali bolje delnic različnih družb (PIDov) brez. premoženja dobili vabila neke družbe z. imenom Kapital, ki vabi naslovnike, naj svoje delnice čimprej pro- dajo po najugodnejši ceni (kar pomeni le za dobro četrtino vrednosti). Zraven pa so še zapisali, da se bo vrednost njihovih delnic v kratkem prepolovila in naj zato ne čakajo, dokler je še čas. No, pa se kljub vsemu hlepenju za dobičkom le še najde kaka »dobrodelna« ustanova, ki bo kljub temu, da bo v kratkem izgubila polovico kupljene vrednosti, Listnikom teh delnic plačala »dobro« ceno. Zdaj pa res ne vem, kdo ima koga z.a buteljna. Žalostno pa je to, da bo taki »dobrodelni« akciji marsikdo nasedel... p\Ja otvoritev kravjega semafor-Lljav Šmartnem je bilo lani res kar nekaj časa čakati, vendar pa pravijo, da sedaj ni dosti izkoriščen. Zato ga je zadnjič ob odprtju prenovljene ceste med vrtcem in Engelmanom preizkusil sam župan Tonti. Ko je šef občinskih družbenih dejavnosti pritisnil na gumb na semaforju, se je z rdečo lučjo takoj ustavil promet na državni cesti. Žu-panu se je to zdelo zelo čudno, saj moraš na mestni obvoznici čakati celo večnost, da se odpre prehod za pešce. Pa je družbeni šef to takoj komentiral: Veš Tone, krave nič ne čakajo... KRIŠTOFOV PEPEII. Nakup potrošniških sanj - za ceno kvalitete in brezskrbnega otroštva? Po zavrnitvi predlaganih sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu območja B-5 Perovo na eni prejšnjih sej občinskega sveta, sije večina Kam-ničanov oddahnila. Zmagal je razum občinskih svetnikov in pričakovali smo, z besedami Tomaža Verbo-leta, univ. dipl. inž. arh. (naj nam ne zameri, da smo njegove besede iztrgali iz konteksta vsebine njegovega prispevka v rubriki Pisma - odmevi - mnenja, objavljenega v Kamniškem občanu 8. novembra 2001), da ne bodo pritrdili »veliki potegavščini, ki meji na tragedijo«. Strinjamo se tudi, da se, ne le s spremembami, temveč že z leta 1997 sprejetim ZN 5 Perovo, v celoti in za večno uničuje ambientalne kvalitete, kijih nudi dostop v mesto po Ljubljanski cesti, da se ustvarja »velemestna« ulica*"vizualna prepreka, ki onemogoča kakršenkoli človeški stik z naravo, okoljem itd. ter nas posiljuje z nesmislom in banalnim potrošništvom. Žal sta bila razum in odločnost kamniških svetnikov kratkega veka. Predlagatelji sprememb so že za naslednjo sejo občinskega sveta »prenovili« stališča do najpomembnejših pripomb in pomislekov svetnikov in občanov: višine novih objektov ne bodo previsoko segale v nebo, dovolj bo parkirnih mest, otroška igrišča in rekreativne površine pa tako ali tako niso predmet tega postopka, temveč krovnega planskega dokumenta in že desetletja načrtovane med Steletovo in Kovinarsko cesto (kje ?). Kljub zaskrbljenosti svetnikov zaradi pomanjkljive skrbi socialnega in zdravega življenjskega okolja in sprejetem dodatnem sklepu, da mora naslednja sprememba zazidalnega načrta vsebovati tudi površine za otroška in športna igrišča ter vzgojno varstveno dejavnost, so svetniki tokrat glasovali ZA spremembe zazidalnega načrta za B-5 Perovo. Kako drugače bi izzvenelo glasovanje ZA spremembe, če bi sprejem teh ŽE ZDAJ pogojevali z nujno spremljajočo »zdravo, socialno in vzgojnovarstveno infrastrukturo«! Po vsem tem se človek vpraša, čemu ves cirkus? Ali drugače, ali niso občinski svetniki, ki so potrebovali samo mesec dni. do so spremenili svoje mnenje in glasovali za spremembe, kupili od izdelovalca dokumentacije Urbanističnega biroja UB, v celofan zavite potrošniške sanje?! Da ne bo pomote, prav je, da se bencinska črpalka in Kambus selita na primernejše območje, ni pa prav, da nastaja na lepi zeleni oazi preobremenjena in prenaseljena (stanovanjska in poslovna ) velemestna soseska. Ni vnemar pomislek, ali se ne bo soseska spremenila v parkirni kaos, kot ga poznajo na Duplici. Že sedaj v obstoječem naselju Zikove in Livarske manjka 250 parkirnih mest, ki bi morala biti zgrajena znotraj že obstoječega naselja, z graditvijo bodo ukinili 150 parkirnih mest, južno od SKG. Bo investitor res zgradil nadomestna ? Morda, toda kaj če bodo nadomestna nadstandardna (podnivojska in nadnivojska)? Kdo bo to plačal v imenu vseh tistih, ki že živijo in parkirajo tukaj?! Vzorčni primer, kako se to odraža v praksi je Svetilnik in nova stavba SKG, kjer ni zagotovljenih javnih parkirišč! Zaradi zelo povečanega števila stanovalcev, se bo pojavil še večji problem otroškega varstva (kot da že zdaj ni dovolj pereč ob dejstvu, da je bilo v tem letu odklonjenih 282 otrok) in prostih mest v osnovnem šolstvu (v kamniški občini je pripravljena na devetletni pouk OŠ Šmartno, nanj pa se pripravlja šele OŠ Marije Vere na Duplici). Zagotovitev sredstev za pripravo vseh osnovnih šol za devetletni pouk, je že ob obstoječem številu otrok, težko breme za občino. Bodo šole zmogle sprejeti povečano število učencev in ali se ne bodo ob skromni opremljenosti srečale celo z dvoizmenskim poukom?! A o tem prihodnjič! Nakup potrošniških sanj - za ceno kvalitete življenja in prodajo igrivega brezskrbnega otroštva? IVANA SRAMEN V ozadnju osebne zamere in politika...?! Takšen je bil naslov in obsežen članek v Kamniškem občanu, kije nosil datum 8. november. Morda je bilo to vrhunec večtedenske gonje proti popolnoma legitimni odločitvi svetnikov kamniškega občinskega sveta. »Presenetljivi« izid glasovanja o imenovanju ravnateljice OŠ Šmartno v Tuhinjski dolini je bil za nekatere povod, da so z vsemi sredstvi začeli žugati Kamniški opoziciji, ki pa resnično v občinskem svetu nima moči. Sprožil se je močan propagandni aparat v naši dolini in je deloval predvsem v gostilniškem okolju. Namen tega početja je bil vsekakor osebna dis-kredilacija mene kot predsednika KS Šmartno in člana opozicijske stranke SDS ter občinskega svetnika. Za demokratično urejeno državo, kot je Slovenija, je bil ž.e čas, da izid glasovanja o določenem primeru kot je bil zgoraj omenjeni (ki je pomenil nezaupnico ravnateljici s strani občinskega sveta) za seboj povleče predvsem skrb o svojem delu na dobro plačanem delovnem mestu. Posebej bode v oči aroganca ravnateljice, ki se ji ni zdelo vredno sklicati predsednikov KS cele Tuhinjske doline in jim predstaviti svoj program in način dela ter sodelovanja v naslednjem mandatu, za katerega se je potegovala in s tem brez težav dobila »podporo« učiteljev, po negativnem glasovanju v občinskem svetu, pa na vse pretege tudi s pomočjo župana, podžupana ter načelnika oddelka z.a družbene dejavnosti, lizati namišljene rane ter se posipati s pepelom. Ves problem oziroma pomen, kako se odločiti o posameznem kandiatu je to, kakšen odnos ima kandidat, ki naj bi bil spoštovanja vreden javni delavec, do okolja, ki svoje potrebe po razvoju in urejenosti opravlja brezplačno. Namesto priznanja o zavestnem nesodelovanju pri prireditvah, kijih pripravlja KS Šmartno, se na dan privleče zgodba o osebni zameri in politiki. Pri svojih prizadevanjih z.a razvoj naše doline nisem nikdar glasoval proti, sem pa pogrešal predvsem glasove našega krajana, kije tudi na vplivnem mestu občine Kamnik. Ne bom našteval ponovno argumentiranih dejstev, ki so svetnike občinskega sveta in tudi mene prepričali, da so večinsko glasovali tako kot so, veseli pa me. da bolj ko teče čas, več ljudi spoznava kako drugo plačuje sodelovanje s šolo oziroma obiskovanje otrok v dopolnilnih dejavnostih, pa si niso upali tega povedati. Vsi si želimo, da bi naši otroci dosegli čimlepši in čimvišji nivo znanja, ki jim bo v življenju nujen sopotnik. K temu cilju smo zavezani delati vsi, še bolj tisti, ki jim je to poklic. K lobiranju in sodelovanju s KS Šmartno, ki jo, upam, uspešno vodim, je z moje strani bilo dosti pobud, toda zaman. Takšne silne polemike res nisem pričakoval, moram pa povedati, da to nima nič opraviti z volitvami, ki se neusmiljeno bližajo. Sam se ne želim skrivati z.a drugim kot za svojim delom, ki ga s srcem brezplačno opravljam za celotno dolino, pa čeprav ze nekatere izhajam iz prerev-ne družine. Pred nikomer mi ni treba povesiti glave ali umakniti pogleda, pa čeprav delam tudi v politiki. Saj smo že več kot deset let v demokraciji in ne v eno-umju. To je moj pogled na dogodke ob neimenovanju g. Hribarjeve z.a ravnateljico OŠ Šmartno v Tuhinj-ski dolini s strani občinskega sveta. Prepričan sem, da bo čas spral vso nesnago nesreničnih besed in podtikanj na moj račun, ki sem jih bil deležen v zadnjem času, kakor tudi stranka, kateri pripadam. Medtem je, kot je bilo pričakovati, koalicija na državni ravni v nasprotju s kamniško, brez. težav imenovala g. Hribarjevo za ravnateljico v naslednjem 4-letnem obdobju. TONE RAJSAR predsednik KS Šmartno »Strokovni« poseg v kabelsko omrežje V vednost vsem uporabnikom kabelskega omrežja na kamniškem območju: Vrsto let sem bil pod pritiskom miselnosti g. Prašnikarja - sovražnega razmišljanja o KKS - Kamnik. Prepričeval me je o kraji denarja občine in zavoda, namenjenega za kabelsko omrežje. Enako je prepričeval sosede, (na katere ima vpliv) in so mu potrjevali na to temo. Najino razhajanje o tem vprašanju pripelje do ohladitve korektnih sosedskih odnosov. Sprenevedanje g. Prašnikarja, kje so sredstva vložena za razvoj, mije nerazumljivo. Pričakujem argumentirano razlago. V njegovem članku mrgoli natolcevanj in netočnosti, grozi Z občino, kriminalisti, sodiščem, inšpekcijami - zapleta se v lastne izjave. Kaznovan s strani g. Prašnikarja o nestrinjanju njegovega razmišljanja KKS - Kamnik se prično odklopi in moj TV ostaja brez signala. Intervencije strokovne službe so opravljale svoje delo - zaman. Serviser je bil dejansko nemočen pri svojem delu. Opozarjal me je, naj posredujem pri strokovni službi, da skuša prepričati g. Prašnikara, naj preneha delovati s svojo »strokovnostjo«. 28. februarja 2001 je samovolja in »strokovnost« g. Prašnikarja dosegla vrhunec in dokončno sem ostal brez. signala do današnjih dni. 2. marca 2001 zjutraj po telefonskem razgovoru ga opozorim na kaznivo dejanje in zahtevam priklop -brez uspeha. Istega dne g. Prašnikar obvesti KKS o prekinitvi in odide v zaslužene toplice? Po vrnitvi iz. toplic g. Jože Prez.el opravi pogovor pri g. Prašnikarja z. namenom, da se vzpostavi priklop. Brez. uspehov. Po nekaj dneh opravi pogovor pri sosedih Žurbi in Trbovšek za možno priključitev na njihovih objektih (zračni kabel) brez uspeha. Po pogodbi o samofinanciranju izgradnje kabelske televizije (v nadaljnjem besedilu CATV), je bila le ta grobo kršena. Vsak podpisnik te pogodbe seje s svojim podpisom obvezal izpolnjevali pogoje navedenih členov te pogodbe. V tem primeru so bili kršeni členi št. 9, K), in 11, ki posebno obvezujejo, da posameznik ne ho samovoljno posegal v napravo priključka, v mojem primeru celo ODKLOP. Ravno tako kršita omenjene člene pogodbe soseda Žurbi in Trbovšek, ne dovoljujeta pa priključitve na njihovih objektih. Sprašujem g. Prašnikarja, g. Žurbija in g. Trbov-ška, kje je Vaš smisel za dobre sosedske odnose, morala in pravne vrline, kijih vedo vsepovsod zavzeto zagovarjate. Ne bom moledoval pri vas za svojo pravico, trkam pa na vašo zavest, k/dikor je še premorete. Tudi sam se sklicujem na ustavo, ki me ravno tako kot vas obvezuje lojalnosti in spoštovanja vseh in vsakogar. Puščice g. Prašnikarja, namenjene in izstreljene proti direktorju Zavoda, so po mojem trdnem prepričanju osebne narave in jih ho »burja« tudi odpihnila. Za vsem napisanim trdno stojim! I. J. GRADIŠAR Podgorje 60 F, Kamnik Nevzdržno ignoriranje prebivalcev Duplice Zeleni Slovenije - OO Kamnik, smo prijetno presenečeni, da so se KS Duplica, ki jo vodi predsednik g. Franc Orešnik in prebivalci Duplice, organizirano uprli proti onesnaževalcu okolja, ki spušča črn dim nad stanovanjsko sosesko. V dokumentaciji, s katero razpolagamo: - zapisnikom iz. sestanka v zvezi z dejavnostjo podjetja Pirotiza, kije bil .10. novembra 2000, ob 8. uri v prostorih občine Kamnik, - dopisom št. 356-04-00H3/SB, od 5. 12. 2000, ki ga je MOP - Inšpektorat RS za okolje in prostor poslal na naslov občine Kamnik, - zapisnikom iz. sestanka v zvezi z dejavnostjo pod-jetja Piroliza na Duplici, kije bil 25. januarja 2001 ob II. uri v prostorih občine Kamnik, - dopisom št. 356-02-12-136/96, od 26. 3. 2001, ki ga je MOP - Inšpektorat RS za okolje in prostor poslal na naslov Zeleni Slovenije - OO Kamnik, - zapisnikom iz. sestanka v zvezi Z dejavnostjo podjetja Piroliza, kije bil 11. septembra 2001 ob 8. uri na občini Kamnik, - dopisom od 27. 9. 2001 v zvezi prekomernega onesnaževanja na Duplici pri Kamniku, ki ga je KS Duplica poslala na naslov Ministrstva z.a okolje in prostor - kabinet ministra g. mag. Janeza Kopača, Dunajska c. 48, - člankom v Kamniškem občanu pod naslovom »Staremu kotlu se izteka dovoljenje, novi pa več ne ustreza predpisom, je razvidno, da prebivalci Duplice nenehno dokazujejo na osnovi prinašanja črnih krp, s katerimi brišejo balkone in okna, da onesnaževalec okolice stanovanjske soseske ni storil ničesar za zmanjšanje emisije in imisije črnega dima v zraku, ki ogroža zdravje krajanov in povzroča materialne stroške. Predsednik Zelenih Kamnika je bil prisoten na dveh sestankih, fizičnem ogledu kurilnice in deponije ter v oddaji v živo na televiziji Impulz, kije bila spomladi tega leta. Predsednik strokovnega sveta Zelenih Kamnik pa je na povabilo KS Duplica sodeloval na sestanku strokovne komisije imenovane s strani KS, kije bil 6. II. 2001. Zelo težko je razumeti, da podjetje Piroliza d. o. o. ničesar ne stori za zmanjšanje črnega dima, ki se vsakodnevno pojavlja nad stanovanjskim naseljem Duplica. Čeprav ne razpolagamo s poročilom o opravljenih meritvah emisije in imisije dimnih delcev v zraku, je mogoče s prostim očesom oceniti nenormalno stanje. Res je, da še po vsej verjetnosti ni dokončan de-ndcionalizacij.ski postopek, kar pa ne zmanjša odgO varnost povz.očilelja, ki v tem primeru ne upošteva 9. člena Zakona o varstvu okolju (Ur. I. RS, št. 32/93) od 17. 6. 1993. V načelu odgovornosti povzročitelju obremenitve je navedeno, da je povzročitelj čezmerne obremenitve kazensko in odškodninsko odgovoren v skladu z. zakonom. Odgovornost se nanaša tudi na osebo, ki je s svojim nezakonitim ali nepravilnim dejanjem omogočila ali dopustila povzročitelju čezmerno obremenjevanje. Povzročitelj obremenitve oziroma njegov pravni naslednik mora odpraviti vir in posledico svojega posrednega ali neposrednega čezmernega obremenjevanja okolja. Lastninsko preoblikovanje podjetij in drugih pravnih oseb, prenos lastnine, vračilo lastnine v postopku denacionalizacije, postopku prisilne poravnave, stečaja in likvidacije mora obsegati tudi ovrednotenje in določitev nosilca okoljskega bremena. Prenos lastnine mora obsegati tudi ureditev obstoječih odškodninskih zahtevkov. Povzročitelj obremenitve krije celotne stroške zaradi obremenjevanja okolja v skladu s predpisi, je navedeno v 10. členu. V omenjenem zakonu je še navedeno precejšnje število členov, ki nalagajo povzročitelju odpravo obremenjevanja okolja, katerih pa zaradi prostorske stiske ne moremo objaviti v tem članku. Vkolikor berete naše članke v Kamniškem občanu od meseca marca tega leta, ste lahko ugotovili, katere obveznosti mora realizirati povzročitelj okolja. Mnenje inšpektorja z.a okolje g. Bojana Štruusa, da sc v napravi kurijo le leseni ostanki in da so dimni plini problematični vsakih deset minul, ko se nalaga gorivo, je eden od vzrokov, ni pa po vsej verjetnosti edini vz.rok. Pa tudi, če bi bil edini vzrok, naj sc inšpektor za okolje zamisli, kolikšno obremenitev povzroči nalaganje vsakih deset minul, ker v 24 urah naložijo 14 4-kral. Črni dim, ki prihaja iz dimnika kurilnice vsakih deset minul, onesnaži okolico Duplice v tolikšni meri, da krajani ne morejo živeti človeka vredno življenje. Koje inšpektor z.a okolje priznal, da so dimni plini problematični vsakih deset minut, bi moral ravnali po načelu 36. člena Zakona o varstvu okolja, poglavje »ukrepi inšpekcijskega nadzorstva,« ki mu med osla Umi določili narekuje, da odredi sanacijske in druge ukrepe, potrebne za odpravo virov in posledic čezmerne obremenitve v roku, ki ga sam določi. Če inšpektor ugotovi, da je za odpravo virov potreben sanacijski program., predlaga ministrstvu odreditev priprave in izvedbe sanacijskega programa. Poleg delnih navedb iz 36. člena (v celoti ni mogoče navesti besedilo iz 36. člena), ima inšpektor za oko Ije precejšna pooblastila, da naloži povzročitelju odpravo virov, ki v konkretnem primeru onesnažujejo okolje Duplice. Zeleni Slovenije - OO Kamnik Kamniški OBČAN POGLEDI IN PRIDOBITVE 6. decembra 2001 SEŽIGANJE LESNIH ODPADKOV Z DODATKI V STOLU: ZAČETEK KONCA ŽE Z12.12. 2001? Na začetku tega članka se želim na kratko dotaknili vsega tistega, kar je bilo okoli vidnega onesnaževanja zraka na Duplici in s tem tudi nevidnega onesnaževanja v Kamniku že napisanega v Kamniškem občanu. Krajani KS Duplica se vsak dan srečujemo s problemi saj, dima, smradu in podobnih si vari, ki prihajajo iz dimnika fantomske »tovarne Stol«. A tovarne Stol, kot sem jo poznal kot otrok, ni več. Zatorej ni več potrebe po tehnološki pari in ogrevanju ter proizvodnji električne energije za Stolove potrebe. Občinski svet občine Kamnik jc z odločitvijo ZA plinifikacijo v občini Kamnik začel z izgradnjo sistema prav na Duplici, kar bi moralo posledično pomeniti čistejši zrak. Vendar ugotavljamo, da na žalost ni tako in da jc vedno več onesnaženja, obolelih za rakom, bolezni dihal pri šolskih otrocih in mladini (v primerjavi z ljubljansko regijo), kar je navsezadnje razvidno iz zdravniškega poročila o zdravstvenem stanju v občini Kamnik, ki smo ga na občinskem svetu obravnavali 25. aprila 2001. Nihče me ne more prepričati, da za potrebe po toploti in električni energiji na lokaciji »tovarne Stol« potrebujemo sežiganje lesnih ostankov z dodatki. Vsi vemo, da plinovodno omrežje poteka ob tej lokaciji. V nadaljevanju bom podal svoje videnje problematike ter predlagal nekaj rešitev, za katere menim, da bi jih moral sprejeti občinski svet Občine Kamnik. Stvarna pristojnost občine za sprejemanje ukrepov s področja varstva okolja je opredeljena z 2. členom Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO), ki določa, da je urejanje varstva okolja v pristojnosti občine, kadar gre za zadeve lokalnega značaja ali pomena. Najprej besedo ali dve glede inšpekcijskega nadzora. Med obvezne lokalne javne službe spada po 7. točki prvega odstavka 26. člena ZVO tudi »pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka«. Na kratko povedano, občina je pristojna za organiziranje nadzora nad obratovanjem kurišč na svojem območju. Za primer, da občina ne zagotovi javne službe na opisan način, jc s tretjim odstavkom citiranega člena določeno, da jo zagotovi republika na območju lokalne skupnosti in za njen račun. Potemtakem ni nujno, da občina prepusti ugotavljanje, ali določeni obrati onesnažujejo okolje ali ne, republiki, temveč lahko sama organizira nadzor, če dvomi o učinko- vitosti republiških inšpekcijskih organov. In vemo, da je bil s strani prebivalcev Duplice tu k dvom javno izražen. Kar zadeva samo rešitev problema, ima občina po mojem mnenju dve možnosti: . da določenemu delu svojega območja dodeli status ogroženega območja in določi program sanacije za vzpostavitev prejšnjega stanja (28. člen ZVO); . da s posebnim redom določi območja, ki sicer niso ogrožena, zahtevajo pa posebno varstvo pred obremenitvami, in da določi ukrepe tega varstva (2. točka drugega odstavka 29. člena ZVO). Pri tem ne gre za poseg v pridobljene pravice lastnika obrata, kakor se pogosto zmotno misli. Akt občine bo namreč učinkoval za naprej, ne retroaktivno, onesnaževalcem pa bo bržkone puščeno določeno prehodno obdobje, da se prilagodijo novim razmeram. V takih primerih imamo opraviti z nepravo retroaktiv-nostjo in nismo omejeni s 155. členom ustave. Skorajda vsi zakoni in odloki lokalnih skupnosti namreč zadevajo v dejanska stanja, pravice in pravna razmerja, ki so nastala v preteklosti in še vedno obstajajo. Iz ustavnosodne prakse so znani primeri, kot so spreminjanje določb o poklicni in gospodarski dejavnosti, izpitni redi, omejevanje socialnih pravic itn. Seveda pa so subjekti glede na prej veljavne norme sprejeli določene odločitve (pogodbe, poklicno udejstvo-vanje, zagotavljanje eksistence) in so razumljivo nezadovoljni, če se s spremenjenimi normami razvrednotijo njihova prizadevanja. Govorimo o načelu zaupanja v pravo. Vendar ne gre za poseg v načelo zaupanja v pravo, kadar določen pravni položaj ni bil upravičen. Za tak primer gre med drugim tedaj, kadar je oseba, ki zatrjuje, da jc z ukrepom prizadeta, morala računati z novim pravnim urejanjem (primerjaj npr. Šinkovec: Pridobljene pravice. Pravnik, št. 1-3, 1994). V času veljavnosti zakona o varstvu zraka (Uradni lisi SRS. št. 13/75) je bil sprejet Odlok O razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka (Uradni list SRS, št. 19/88). Z njim je bilo območje KS Duplica razvrščeno v območje najmanjše možne onesnaženosti zraka, za katera jc tedaj, vel javni Zakon o varstvu zraka določal posebno varstvo. Z uveljavitvijo zakona o varstvu okolja leta 1993 je bila normativna pristojnost na področju varstva notranjih delov občin prenesena z republike na občino. Tudi Zakon o lokalni samoupravi jc določil OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO V TUHINJU Vas vabi v četrtek, 20. 12. 2001, ob 17. uri v svoje prostore na prireditev Od ljudske šole do devetletke. Ob 110-letnici prve šolske zgradbe v Smartnem bodo nastopali učenci šole. Na ogled bo razstava in izšel bo priložnostni zbornik. Vabljeni! pristojnost občine, da skrbi za varstvo zraka. Ker jc območje KS Duplica uživalo posebno varstvo po prejšnjem zakonu, občina pa na podlagi novega zakona s svojimi akti še ni določila območij pod posebnim varstvom in spremljajočih ukrepov, so morali onesnaževalci na tem območju računati z novim pravnim urejanjem problematike. Zato se na načelo zaupanja v pravo ne morejo sklicevati. Nadalje se moramo vprašati, ali gre za poseg v onesna-ževalčcvo svobodo podjetništva. V zvezi s tem naj spomnim, da človekove pravice in temeljne svoboščine niso absolutne, temveč so po tretjem odstavku 15. člena ustave omejene s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava. Ta jc svoboda podjetništva omejena na dva načina: 1. z določbo drugega odstavka 74. člena ustave, ki pravi, da se gospodarska dejavnost ne sme opravljati v nasprotju z javno koristjo; 2. s pravicami drugih, konkretno s pravico zasebne lastnine po 33. členu ustave, ki gre lastnikom nepremičnin (3. in 5. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerij namreč prepovedujeta poseganje v lastninsko pravico drugih z imisijami, kot so dim, neprijetni vonji, saje, ropot ipd.), in v pravico do zdravega življenjskega okolja po 72. členu ustave, ki gre vsem prebivalcem na tem območju. (ire torej za kolizijo pravic, ki jo ustavno sodišče presoja po načelu sorazmernosti, tako da tehta težo varovane in z aktom lokalne skupnosti prizadete pravice. Glede na povedano predlagam občinskemu svetu Občine Kamnik, da na svoji redni seji, ki bo v sredo, 12. decembra 2001 ob 12. uri, začne z vsemi potrebnimi postopki za izvedbo naslednjih predlaganih ukrepov: - občina v okviru gospodarske javne službe predpiše obvezno priključitev subjektov na zemljišču nekdanje tovarne Stol na plinovodno omrežje; - da dopolni Odlok o varstvu zraka v občini Kamnik tako, da na območju, ki ga (na dan 1.1.2001) obsega območje KS Duplica, prepove obratovanje peči, ki presega z odlokom določeno kapaciteto (kar pomeni, da peči z zmogljivostjo, ki jo imajo v »tovarni Stol«, ne bo mogoče uporabljati); - da pusti tako onesnaževalcem kot tudi subjektom na zemljišču nekdanje tovarne Stol primeren rok, da se prilagodijo novim razmeram. Krajani Duplice smo se s tem, da smo prvi v občini začeli s plinifikacijo in z velikim številom podpisov proti sežiganju lesenih ostankov z dodatki, odločili, da damo veliki NE za tako vrsto industrije v našem kraju. Občina pa mora v okviru svojih pristojnosti ta naš nedvoumni NI- izpolniti tako na Duplici, kot tudi na celotnem območju občine Kamnik. BRANE GOLUBOVIČ član svetniške skupine LDS v občinskem svetu občine Kamnik Mercator center Kamnik in še 71 stanovanj Kamniški župan Tone Smolnikar, predsednik uprave družbe Poslovni sistem Mercator Zoran Jankovič in vodja Mercator Centra Kamnik Mojca Novak so v ponedeljek, 3. decembra, slovesno odprli vrata kamniškega nakupovalnega centra, ki v spodnjem in zgornjem pritličju novozgrajenega poslovno-stanovanjskega objekta na ljubljanski cesti obsega kar 23 prodajaln in lokalov na 7200 kvadratnih metrih površin, zrasel pa je v pičlih desetih mesecih. Naložba je Mercator veljala približno 1,4 milijarde tolarjev, zagotovila pa je tudi 114 novih delovnih mest, predvsem Kamničanom in okoličanom. Posebnost Centra v Kamniku je tudi v tem, da se nahaja v poslovno-stanovanjskem objektu, v katerem bo po zagotovilih investitorja in izvajalca družbe Primorje, d.d., najpozneje do konca marca prihodnjega leta vseljivih 71 stanovanj različnih velikosti. 9 I Podstreho Mercator Centra Kamnik je v spodnjem in zgornjem pritličju novozgrajenega poslovno-stanovanjskega objekta hipermarket in 22 najrazličnejših prodajaln in lokalov, ki poleg celovite in kakovostne ponudbe zagotavljajo tudi 114 novih delovnih mest. Kot je povedal Zoran Janko-vič, je Mcrcatorjeva ponudba drugega nakupovalnega centra na Gorenjskem predstavljena v sedmih prodajalnah - hipermar-ketu, tehnični, športni, tekstilni prodajalni, prodajalni kozmetike, cvetličarni in baru Santana. Drugi trgovski in storitveni lokali, teh je še šestnajst, so v najemu za dejavnosti, ki dopolnjujejo Mercatorjevo ponudbo - prodajalna obutve, oblačil za mlade, oblačil za otroke, športnih oblačil, igrač, prodajalna za male živali, nogavičar, frizer, optik, gostinski lokal, papirnica in knjigarna, čistilnica, zlatarna, fo-tomateria) in picerija Skoraj polovica prodajnih površin je namenjena Mercatorjevemu hiper-marketu v pritličju, ki zaposluje 50 delavcev in na 3.400 kvadratnih metrih ponuja kupcem 18.000 izdelkov, med njimi tudi 233 izdelkov Mercatorjeve trgovske znamke. Ob centru je kupcem na voljo 252 brezplačnih parkirnih mest, vhodi pa so z Ljubljanske in Steletove ceste. Center je odprt vse dni v tednu od 8. do 20. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure s tem, da bo ob decembrskih nedeljah čas podaljšan do 14. ure. Tudi sicer bo december v novem nakupovalnem centru praznično obarvan, tako z ugodnimi ponudbami kot raznimi prireditvami. Pozdraviti velja potezo Mer-catorja, ki je ob odprtju nakupovalnega centra v Kamniku namenil domačim društvom in ustanovam tri vrednostne čeke. Tako je Mestna godba Kamnik prejela ček za sto tisočakov. Osnovna šola 27. julij ček za dvesto tisočakov in Odbojkarski klub Calcit Kamnik ček za tristo tisočakov. Stanovanjski del novo nastalega objekta ob Ljubljanski cesti, ki obsega 71 stanovanj v štirih etažah nad poslovnimi prostori, je ločen od poslovnega dela. V kleti je tudi parkirna hiša, namenjena izključno stanovalcem. Kot smo izvedeli v prodajni pisarni družbe Primorje v Kamniku, so doslej prodali tretjino stanovanj, cena pa se giblje od 2.150 do 2.550 nemških mark (preračunano v tolarje) za kvadratni meter, odvisno od velikosti stanovanja. Konec marca, ko bodo vsa stanovanja tudi vseljiva, pa bomo zapisali večjo številko prebivalcev kamniške občine in s tem tudi znesek dohodnine, ki se steka v sicer skromno občinsko blagajno. SAŠA MEJAĆ Poslovno-stunovunjski objekt ob ljubljanski cesti, kije zrasel v pičlih desetih mesecih, je v teh dneh zaživel v poslovnem in trgovskem delu, medtem ko se bo živ-žav v stanovanjski del v zgornjih štirih etažah naselil najpozneje marca prihodnje leto. Nova podoba Kamniške prodajalne ON AON Podjetje ONAON, ki z bogato ponudbo ženske in moške mode razveseljuje vse, ki jim moda barva življenje, se je v novembru odločilo za temeljilo prenovo kamniške prodajalne ob glavni avtobusni postaji, na Maistrovi ulici. lako smo jesenskega popoldneva, 21. novembra, vstopili v sodobno, prijetno urejeno prodajalno ONAON z zanimivo ponudbo jesensko-zimskih modelov ženske in moške mode ter perila priznanih slovenskih proizvajalcev - Labod, Elkroj, Beti, Komet, Lisca, Tekstil ter modnih dodatkov Svilanila iu usnjene galanterije Lerota. Kot je po glasbenem pozdravu mladih iz kamniške glasbene šole povedala direktorica prodajaln ONAON Jožefa Grošelj, so prodajalno v Kamniku prenovili za vse, ki ljubijo modo. ki želijo nosili slovenska oblačila in zaupajo slovenski kakovosti, prijazne prodajalke pa se bodo trudile, da obdržijo zaupanje strank. Ćast uradnega odprtja prenovljene kamniške prodajalne je pripadla županu Tonetu Smolni- karju, ki je pozdravil prizadevanja podjetja ONAON, ki se razvija in postavlja ob bok velikim trgovskim družbam, SAŠA MK.IAT Z nasmehom in dobro voljo so prenovljeno prodajalno ONAON v Kamniku pozdravile prodajalke (z leve) Andreja Halažič. Katarina Salaj, Marina Koželj, župan Tone Smolnikar, poslovodkinja lunja Hrnot in direktorica trgovske družbe ONAON Jožefa Grošelj. 8 h. decembra 2001 MED NAMI Kamniški OBČAN Na kavi in čaju z Ano Štele BREZ GLASBE MI ŽIVETI NI...> Turobno novembrsko jutro, ko je tvoja edina želja, da bi se pokril z odejo čez glavo in prespal tako žalosten dan. Poskušam se nasmehniti saj bo dan hitro minit pa ne gre, ćutim, da bo slo spet kaj po svoje. Dan za nesreće. Jutranja kava z Ano Štele. Z mlado profesorico glasbene teorije in klavirja, pevko zborovod-kinjo. V premišljevanju o postavljenih vprašanjih in srebanju kave, me je zbudila Ana. Vsa nasmejana, polna energije, je priscd-la. In se izneverila tradiciji. NaroČila je pravi čaj. Hitro se je koC menil, da misli, da je svet poln glasbe, v zraku je, obdaja nas in vsakdo si je preproslo vzame toliko, kolikor potrebuje. Le koliko jo potrebuje Ana, sem se spraševala, glede na to, da je poklicno kar dovolj vpeta med dure in mole. V kolikšni meri njeno življenje izven glasbe sploh obstaja? Si ves čas prepeva, ne da bi se tega sploh zavedala ali ... Ana pravi, da je glasba njeno življenje in njen svet. Da se je z glasbo rodila, vsak delček njenega telesa je prežet z njo in se je ne naveliča. Vsi se rodimo z dolo- Ana izhaja iz glasbene druiine Steletovih, kijih tudi ob družinskih jubilejih spremlja glas ba. Številna družina se je tako zbrala skupaj tudi ob 70. rojstnem dnevu mame. opravičila, da ne ve, kaj naj bi sploh povedala, da ni dober govorec, da raje. no ja, le kaj počne raje kot poje. Nekaj nerodnih pogledov in nezaupljivih nasmehov, z obeh strani, pa je pogovor počasi stekel. Tako, da se je na koncu komaj ustavil. 2e res, da je Edvard Elgar ne- čenimi talenti, ki jih moramo nato izluščiti iz sebe. Ani je bilo petje položeno v zibel, saj se je kot ena izmed devetih otrok v glasbeni družini enostavno prilagodila dogajanju v hiši in pela. Ze pri šestih letih je znala zapeti okoli 150 ljudskih pesmi. In to je bil šele začetek. Pa ja ni odraš- Ana je v svojem 1 l-letnem vodenju Tunjiški oktet popeljala na več srečanj slovenskih oktetov. čala ob ljudski pesmi, saj je še toliko drugih zvrsti glasbe, predvsem za mladostnike, poskušam biti malce radovedna. V svojih najstniških letih je poslušala Ma-donno, angleško skupino Wham, pa še danes se čudi, da ji je bil všeč Nik Kershavv. Danes ne spremlja popularne glasbe, čeprav nima predsodkov, saj meni, da je tudi ta lahko dobra. Ker jo večina dneva spremljajo ženski in moški glas, da klavirskih tipk sploh ne omenjam, doma najraje posluša - nič. Zeli si biti sama. Potrebuje samoto in lepo ji jc v tišini. Pa saj je tudi tišina glasba, se nasmeji. Najraje prisluhne moderni zborovski glasbi 20. stoletja, pri komornem zboru Ave pa je zelo uživala v petju del iz obdobja romantike. Sedem let je pela pri svetovno uveljavljenem zboru Ave in z njim dosegla lepe uspehe, trenutke. Pridobila jc ogromno izkušenj, ki jih je takoj uporabila pri delu zborovodki-nje Tunjiškega okteta ter mešanega pevskega zbora Odmev. Letošnje leto je bilo zelo pestro in naporno, saj sta obe kamniški vokalni skupini praznovali svoj jubilej. Tunjiški oktet nedavno tega 15 let svojega obstoja, Odmevovci pa so spomladi upihnili 20 svečk. Jubilejni koncerti, mnogo vaj in truda, vendar Ana v tem neznansko uživa. Delo s samim seboj in zborom se ji zdi izredno pomembno. Se kot včeraj se ji zdi dan, ko so jo Se kot srednješolko Srednje glasbene šole v Ljubljani povabili k sodelovanju s Tu-njiškim oktetom, ki ga jc prej tri sezone vodila svakinja Olga Štele, pa se je ustrašila. Čutila je, da nalogi ni kos, še nedorasla, vendar pevci niso popustili in Anino delo se je začelo. Z vedno večjimi in drznejšimi koraki je stopala po zborovodski poti, oktetu se je kmalu pridružil McPZ Titan, da o domačih, cerkvenih zborih sploh ne izgubljam besed, saj je že pri desetih letih ustanovila otroški cerkveni zborček. ® Podjetje za komercialni inženiring[d.o.o. Prelog, Pod hribom 2. 1230 DOMŽALE. Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale Zg. Stranje 1a, Stahovica telefon: 01/722 05 60, 01/722 00 20 telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 035 fax: 01/721 32 88; e-mail: dom@sam.si fax: 01/83 37 045; e-mail: st@sam.si OD OPEKE...DO STREŠNIKA in še mnogo več..!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA KRITINE: BRAMAC, TONDACH, ESAL, CREATON, NOVI BEČEJ HIDRO IN TERMO IZOLACIJE APNO, CEMENT, MALTIT . FASADE IN FASADNE SISTEME: JUB, TIM, BAUMIT SCHIEDEL DIMNIKE ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE, TLAKOVCE, PRANE PLOŠČE OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA PROGRAMA VABIMO VAS, DA SE PREPRIČATE 0 NAŠI PONUDBI www.sam.si Mladi Odmevovci se radi družijo tudi v prostem času. Razigrani so s svojo zborovodkinjo (druga z desne) zapeli oh 100-obletnici Češke koče na Jezerskem. Domaći kor ji je bil poznan, topel, tuje odrske deske pa neznane, a vabljive. In so jo zvabile. Tam se s pevci lepo razume, čeprav mora včasih uporabiti bolj trdo roko. Tunjiški fantje radi zamujajo na vaje, Odmevovci so mladostniško razposajeni... V repertoarju njenih zborov se pogosto slišijo ljudske pesmi. Čeprav poskuša izbrati program glede na glasbene zmožnosti zbora, saj se zaveda, da nima na voljo skupine šolanih glasov, najraje posega po delih iz ljudske glasbene zakladnice. Ta pesem ji je že od malih nog blizu, rada jo ima in zdi se ji pomembno, da se ohranja. S pravim pedagoškim pristopom za ljudsko pesem navdušuje tudi najmlajše v otroškem pevskem zboru v OŠ Tunji-cc kot tudi v glasbeni šoli. Včasih so vsaj babice približale tovrstno pesem svojim vnukom, danes je tega neprimerno manj. Na moj očitek, da Slovenci nekako veljamo za pevski narod, pa kljub vsemu nc znamo zapeti veliko pesmi skupaj, vsaj mladi, se nasmeje in iz izkušenj pove, da sicer znamo tudi skupaj kaj zapeti, le odpreti se moramo. Kot bi se morali bolj odpreti kulturi, prisluhniti njeni govorici. Včasih jo kar malo žalosti, da na koncertih vidi vedno iste obraze, vendar konec koncev pa- radoks tiči že v lokalni politiki, ki vzpodbuja ljubiteljsko kulturno delovanje, vendar le-ta svojega dela nima nikjer predstaviti. Sramota za naše mesto, pravi, da se tudi prijatelji iz cele Slovenije čudijo stanju, kakršno je. Vendar raje preženeva take misli, saj se približuje veseli december, čas ki se ga Ana še posebno veseli. Nanj jo vežejo prekrasni spomini, saj sc je v tako številni družini vedno kaj dogajalo. S petimi brati in tremi sestrami ter starši še danes praznujejo božič s petjem. Ana se vsede za klavir in vsa družina prepeva. Zelja za prihajajoče leto je ogromno, a naj ostanejo skrite, čeprav jo rdeča lica in lesk v očeh kmalu izdajo. Ana se bo kmalu pridružila svojemu bodočemu možu na skupnem domu na Jezerskem, kjer bo ob vseh skrbeh mogoče tudi našla čas za slikanje in ročna dela. Ali jo bodo lahko pevci in pevke Tunjiškega okteta in Odmeva zadržali, je še negotovo, čeprav bodo to zagotovo poskušali. Kakorkoli žc, upam, da se ji bo večina skritih želja izpolnila in da bo na novi življenjski poti ravno tako uživala kot v glasbi. Najin jutranji klepet ni ostal brez posledic. Res je šlo marsikaj v tem dnevu narobe. Cel dan je deževalo, pa tudi diktafon se jc odločil podaljšati jutranji spanec in ni posnel pogovora. Pa vendar me je Ana s svojo energijo, sproščenostjo in navdušenjem do življenja spravila v dobro voljo in mi zarisala nasmeh na obraz, za cel dan. BOJANA KLKMENC GSM TELEFONIJA + sklepanje naročn. razmerij za Simobil COtn1110 v Kamniku ZELO VROČE Ljubljanska 3/c, Kamnik (bivši marke). Zaprice) telefon: 01/839 47 97 ZA VSE IZDELKE - GOSPODINJSKE APARATE, BELO TEHNIKO, AVDIO-VIDEO, RAČUNALNIŠTVO in TELEKOMUNIKACIJE, FOTOAPARATE VAM DO 31. 12. 20< simbolična fotografija TV 100 Hz, ekran 70 cm-» 99.000 SIT TV100 Hz, ekran 72 cm ^ 129.000 SIT Do 20 km brezplačna dostava BOŽIČEK in DEDEK MRAZ izbirata praktična darila pri nas! Fotoaparat Konica POP mini s torbico DARILO! film + Velika izbira fotoaparatov in vvalkmanov... Posojilo za vse namene in vse letne čase O podrobnostih se pozanimajte tam, kjer so za to strokovnjaki: Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Poslovalnica Glavni trg, Glavni trg 10, 1240 Kamnik, telefon: 831 85 24 Poslovalnica Duplica, Ljubljanska 45, 1240 Kamnik, telefon: 831 83 71 9 ljubljdnskd banka Nova Ljubljanska banka d.d, Ljubljana Podružnica Kamnik Miklavž, Božiček ali dedek Mraz? Sveti Miklavž se ponovno vrača v vsem sijaju v naše kraje. V beli halji in večernem plašču, Z mitro na glavi in škofovsko palico v roki. Seveda ne manjka knjiga, v kateri ima z zlatimi črkami napisano, kaj so počeli pridni otroci in s črnimi, kaj so uganjali pored-neži. A le glej, poglej! Izza vogala dimnika se že smeji rdečelični dobrovoljček z rdečim nosom, rdečebelo obleko in veliko vrečo na hrbtu. Jelenček Rudolf je pripeljal Božička v vas. Le kaj je pa zdaj to, sliši se palčkov zvok. Priplešejo snežinke in povabijo strica s kučmo, da se jim pridruži. Tudi dedek Mraz je prišel v vas. Kakšna zmešnjava je to! Koliko daril na kupu! Smo bili res tako pridni? Poslanec Miklavža, dedka Mraza in Božička se je pozanimal pri najmlajših. Špela: letos sem hila zelo pridna in sem prosila Miklavža, da mi prinese kocke. Mami je napisala pismo in sem ga položila na okensko polico. Pri babici mi bo tudi prinesel darilo, vendar ne vem kaj. Tam nisem napisala pisma. Lansko leto sem ga videla v Domžalah in veliko parkeljnov, pa se jih nisem nič bala. Lea: Z bratom I lmijem sva Miklavžu napisala pismo in ga položili na okno. Naročila sem mu, da mi prinese klobuček, majčko, kiklico in hlače z rožicami. Miklavža Se nikoli nisem videla, ne vem kakšen je. Dedek Mraz mi prinese darilo pri očiju v službi, na posteljici pa imam igračko Božička z jelenčkom. Najlepši mi je Miklavž. Gašper: Miklavž mi bo letos prinesel pištolo. Pismo sta mi pomagala napisati sestra Ana in brat Urban, položili smo ga na mizo, pa je že izginil. Napisali smo jih pred tednom dni. Lansko leto sem videl Božička v vrtcu in mi je bil zelo všeč. Tjaša: Miklavžu sem naročila barvne kemične svinčnike. Napisala sem mu pismo in ga postavila na kamin. Najbolj mi je všeč Miklavž, zato gremo ponavadi s starši tudi gledat Miklavžev sprevod v Kamnik ali Ljubljano. Parkeljnov pa ne maram. v Domžalah, v centru Breza (I. nadstropje), Breznikova 15, tel.: 72 16 499, Odprti) ml 9.-19. uro, sobota od 9.-I3. are. Konfekcija _Anja vjjiuke* ptmSim mS^, Mmmz mi fm^imgjaSm.. Lahko pa nam zaupate svoje želje in posteljnino vam bomo sešili po vaših merah in okusu, na brisače pa izvezemo željen motiv ali ime. V TEH DNEH ŠE POSEBEJ BOGATA PONUDBA TOPLE POSTELJNINE IZ FLANELE. Posteljna garnitura, krop - že od 3.300 SIT Urša: Doma in pri sorodnikih mi prinesejo darilo vsi trije, čeprav ponavadi največ Božiček. Miklavžu sem naročila velikega plišastega medveda in veliko sladkarij. Krna: Mikavžu napišem pismo dva tedna pred njegovim prihodom in ga položim na omaro. Letos sem mu naročila veliko oblačil. Dedek Mraz mi prinese darilo pri očiju v službi, najbolj lusteri pa je Božiček, ker ima tako lepo obleko in okrogel trebušček. Če sem med letom neubogljiva, mi mami velikokrat reče, da me bodo vzeli parkeljni. Pa ji ne verjamem. Marko: Miklavžu sem naročil nogavice. Ponavadi mi pusti darilo na pultu v kuhinji, najbolj pa so mi všeč parkeljni, ker so strašni. Tri dni pred božičem imam rojstni dan, ampak vseeno dobim darila tudi od Božička in dedka Mraza. Uf, koliko daril bom kmalu dobil! Luka: Zaželel si nisem nič, kar bo pa bo. Ponavadi dobim darilo od vseh treh, vendar mi je najljubši Božiček. Sara: Najrajši imam Božička Letos mu bom v pismu naročila kakšno lepo oblačilo in kaseto hrvaške skupine Colonia Vsako leto pa grem s starši in mlajšim bratom gledat Miklavžev sprevod v Ljubljano. BOJANA KLEMENC ONAON Prodajalna s tradicijo, ki nam vsem daje gotovost, eleganco in pot v novo smer. ONAON s ponudbo očara in razveseli, Vam delovni čas ob sobotah do 17. ure prilagodi. ONAON Vam vesele in srečne praznike želi! ON ON KAMNIK, Maistrova ul. 16 DOMŽALE, Ljubljanska c. 72 Od 10. do 31. decembra Vam ob nakupu nudimo do 25% POPUST! Zaključena mednarodna namibijska serija v motokrosu V drugi vožnji do izvrstnega tretjega mesta - Zmagovalec obeh vtt-ženj druge dirke peščene preizkušnje Južnoafričan Colin Dugmore -Težave z zadnjo zavoro - Tudi Benkaje stiskala pesti. »Po četrtem in petem mestu na prvi dirki bom več kot zadovoljen, če mi bo ta rezultat uspelo ponoviti,'so bile želje Roka Sitarja. Druga dirka mednarodne namibijske serije v motokrosu, imenovana Ta-fel Lager / Pepsi Dash for Cash se je naslednjo soboto za Roka Sitarja, edinega slovenskega predstavnika, končala nad pričakovanji. S tretjim in Jjetim mestom v posameznih vožnjah ni presenetil le samega sebe, ampak tudi organizatorje in njegovega glavnega namibijskega sponzorja, zavarovalniško podjetje Alexander Forbes, za katerega ekipo je tudi nastopal. Obe tokratni preizkušnji je v svoj prid odločil glavni favorit in tovarniški voznik KTM -južnoafričan Collin Dugmore. Uspeh mladega Kamničana, kategoriziranega športnika mednarodnega razreda, študenta ekonomske fakultete in člana Sitar Dunlop Racing teama je toliko večji, kerje na največji in najpomembnejši afriški prireditvi v motokrosu prvič v petnajstletni karieri nastopal na dirki z 250 kubičnim motorjem, saj je za spremembo f>rostornine motorja, ki ga bo čakal v Afriki, izvedel le tri dni j/red odhodom. Po enotedenskem premoru in pripravah seje poizkušal še bolje pripravili na drugo dirko, za katero se je že po vremenski napovedi dalo slutiti, da bo delala preglavice predvsem številnim evropskim voznikom. Vročina se po afriški navadi seveda ni izneverila, saj je malo pred startom dirke termometer v senci pokazal kar J8 stopinj Celzija, pesek pa jih je v globini j>etih centimel rov dosegel celo 44. Prva vožnja je odločala o startnih mestih in po neuspelem startu se je Sitar do konca z borbeno vožnjo prebil na sedmo mesto, kipa je kar dolgo viselo v zraku. Na koncu je le premagal Avstrijca Andreasa Hirschbuegla, pred Šveda Marcusa Aldena pa se je jjrebil le nekaj metrov j>red ciljno črto. S Um je ponovil uspeh s prve dirke. Podobno kot na prvi dirki, se je izkazal tudi v tokratni prvi vožnji, kjer ga je sicer na startu najprej zaprl prav zmagovalec, Južnoafričan Collin Dugmore. Rok, ki se je na peščeno podlago proge Calli- Pred odhodom v Namibijo je Rok Sitar na brniškem letališču srečal kamniškega športnega prijatelja Tomaia Humorja, ki se je odpravljal na strokovno predavanje v Kanado. na hitro privadil, pa se je tudi tokrat boril do zadnjega metra in kljub dejstvu, da mu je v enem od zavojev celo zablokiral motor, je na koncu prvo vožnjo druge dirke končal na zelo dobrem petem mestu. V drugi, ko se je večina dirkačev odločila za vožnjo po zunanji strani, jih je sam prestregel in kar po notranji strani zavil v štartni levi zavoj in si že oa vsega začetka priboril odlično tretje mesto. Pred njima si« bila l< Južnoafričan Collin Dugmore m Zim babvijec Warren Thome, ki sta v tem vrstnem redu tudi pripeljala v cilj. »Koje pred koncem dirke že kazalo, da mi bo uspelo ujeti Zimbabvijca, se mi jeponovila težava, ki me na namibijskem motorju sj>remljaže ves čas. Kar dva kroga sem namreč vozil povsem brez zadnje zavore, saj je stopalka zanihala kar v prazno,« namje po vožnji svoje občutke opisal kljub vsemu žareči Rok Sitar. S tem pa je dosegel tudi svojo tiho željo, saj si je pred dirko zaželel, da bi vsaj v eni od voženj stopil na stopnU ke »Zaenkrat še ne razmišljam o prestopu na 250 kubični motor, a po tem uspehu gre za mikavno misel,« pa je Rok odgovoril na vprašanje o morebitnem prestopu v 250 kubični razred tudi v Evropi Da Rok Sitar oh firogi ni bil sam ob slovenski zastavi, pa je s svojo prisotnostjo tudi na drugi dirki poskrbela tloventka svetovna popolnim Ptujt on ka Bernarda - Benka Pulko, ki že peto leto nabira motoristične kilometre na SVOji poti pO vseh sedmih kontinentih. Poleg namibijskemu sponzorju velja zahvala še ADRIA AIRWA YS, Pota GROHAR in seveda SITAR PNFAIMA TIC CF.NTRU, ki so omogočili gostovanje na afriški celini. Tekst in Joto: BORIT CVETKO 7m dobro vožnjo so domačini želeli Roku stisniti roko, enemu izmed njih pa se nikakor ni nehalo smejati, saj mu je uspelo sesti na motor. PNEUMATIC CENTER www.sltar-pneumatlc.sl - telefon 01 830 8 350 na primerjalnem testu auto I avto motor I ■ sport I magazin ocena. ZELO PRV iti: fjJ* DUNLOP VVINTER SPORT M3 SREČNO VOŽNJO V LETU 2002 (?>JDKTISTZ,OM* VOZNIKI VEDO. POTI, DA SI ZAGOTOVITE VARNOST, JE VEČ. NA KONCU OSTANE SAMO ENA najboljši servis za varovanje vašega imetja KLJUČAVNICE, PRDFILNI CILINDRI, CELOVITA ZAŠČITA VHODNIH VRAT, ZAKLEPNI SISTEMI, 10 6. decembra 2001 ZA RAZVEDRILO Kamniški OBČAN Ob praznovanju 50. obletnice Slovenskega planinskega društva - Bariloche POD ANDI MED SLOVENSKIMI PRISELJENCI (iv.) Tronador nam ni dovolil stopiti na njegov vrh Tronador, 3478 m visoka gora, leži na meji med Argentino in Čilem. Pokriva ga velikanski ledenik, ki je ostanek celinskega ledu iz ledene dobe. Na argentinski strani tvorijo ta ledenik trije daljši jeziki: Glaciar Alerce, Glaciar Castano Overo in Glaciar del Manso. Med prvima dvema ledenikoma, v zgornji kopni zajedi, stoji na višini 2.050 m Refugio (planinska koCa) Ot-to Meiling. med drugim in tretjim ledenikom pa pritekajo iz talcccga se ledenika ogromne količine vode, ki v mogočnih slapovih padajo čez več kot tisoč metrov visoke prepadne stene. Tod je tudi rojstvo reke Rio Manso, ki se po številnih pritokih kot veletok izliva v Pacifik (lihi ocean). Prvi slovenski vzpon na Ironador, najvišjo goro v sc-verno-patagonskih Andih, je bil opravljen 4. aprila 1950, opravila pa sta ga Janez Fle-rc in Dinko Berloncelj. Slednji je v okviru argentinske ekspedicije v Himalaji poskušal osvojiti 8.107 m visoki Dhaulagiri. kjer se je precej časa za tem odmevno izkazal z vzponom preko centralne stene Tomaž Humar. Na Tronador smo se napotili drugi dan po vrnitvi z gorovja Catedral. Veseli, hkrati pa Z utesnjenim srcem smo odšli na pol. Nekaj dni pred našim odhodom se je namreč na ledeniku Tronadorja smrtno ponesrečilo, v navezi osmih članov, šest mladih fantov. Kot vojaki so ob opravljanju vaje zdrsnili v lj>mljenje ledenika nad 1000 m visoko steno Tronadorja. razpoko (špaltno). Ledenik ima namreč veliko nevarnih razpok pokritih s snegom, ki tod pada zelo pogosto, zato tudi večkrat zabriše sledi možnih prehodov. Našo skupino je vodil Boris Kambič iz San Carlosa de Bariloche. Na Tronador sc jc do sedaj povzpel sedemkrat, večkrat pa mu je vzpon preprečilo slabo vreme. Uspeh na tej gori je namreč močno odvisen od vremena, ki je tod izredno muhasto. Najbolj pa je nevarno, če se na ledeniku pojavi megla, ki človeka zaradi neizrazite konfiguracije terena povsem zmede - de-zorentira. Zgubiti se na ledeniku pa je zaradi številnih s snegom pokritih razpok smrtno nevarno. Iz San Carlosa de Bariloche nas je vodila cesta mimo kristalno čistega in z zelenjem obdanega jezera Lage Mas-kardi. Ob njem smo se za krajši čas ustavili in pozdravili Slovence, ki ob jezeru upravljajo prikupen hotel s čudovitim razgledom na jezero. Neposredno ob njem je tudi vhod v Nacionalni park Tronador, kjer smo morali plačati po štiri ameriške dolarje na osebo. Z avtobusom smo nadaljevali pot do Pam-pa Linda in naprej do Gar-ganta del Diablo, od koder smo se povzpeli peš v bližino mogočne stene Tronadorja, po kateri bobnijo številni slapovi s talečega sc ledenika; zgodi pa sc tudi, da se nad tisoč metrov visoko steno odtrga kos ledenika (serak), ki grozeče zgrmi čez ostenje. Odtod ime Tronador, kar pomeni grmovnik. Ker pot na goro s tem imenom ne vodi odtod, smo se vrnili do Pam-pa Linda, od koder smo peš zakorakali proti planinski koči Refugio Otto Meiling. Pri tem se nam je ponudila priložnost, da del poti opravimo jahajoči na konjih. Za jahanje sta se odločila le dva, medtem ko je večina oddala na konje le nahrbtnike. Za hojo smo se odločili zaradi lepega vremena in iz želje, da od blizu spoznavamo ob poti floro in favno tega dela Andov. Občudovali smo lahko mogočna drevesa lenge in nire, pa različnega grmičevja, kjer je prevladoval do 4 m visoki bambus, ki močno preprečuje prehodnost čez pragozd. Ko smo se po izdelani poti povzpeli nad pragozd, se nam je razgrnil pogled na slapove in ledenik, le vrh Tronadorja se je skrival v megli. Indijanec, ki je vodil konje na hrbtu katerih so bili naši nahrbtniki, je zmajal z glavo in naznanil, da bo jutri še manj vidnega vrha. Na tem razglednem kraju se nam je približal kondor (največja ujeda Andov; razpetimi peruti lahko doseže do 3.6 m) in nekajkrat zaokrožil dokaj nizko nad nami. Od tega mesta smo hodili do koče Meiling šc dobro uro po skalovju, ali bolje rečeno po strnjeni lavi in občudovali mogočen ledenik. Koča Otto Majling je skromna in sorazmerno majhna. Pritličje jc v celoti jedilnica, z nekoliko pregra-jeno malo kuhinjo, celotno podstrešje pa je skupno ležišče, kjer so položene pene. Odej ni, spalne vreče in vse drugo si mora vsak prinesli s seboj. Gorniki in andinisli iz različnih celin in držav smo postali prijetna druščina in radovedni 'zakajčki' v komunikacijah. Sredi noći je začel zavijati vclcr, zaslišali smo dežne kaplje, ki so močno škrcbljale po strehi, tra-movje pa je škripalo. V zavesi sc je tihotapila misel, da nam vreme najbrž ne bo dovolilo stopiti na željeni vrh. Močno je deževalo vse dopoldne, pa tudi popoldne ni bilo dosti bolje. Ko smo zapuščali varno gorsko zavesi išče in sc napotili v dolino jc padala celo sodra. Tudi, ko sc je na povratku od časa do ča- sa zvedrilo, tega nismo občutili, saj je močno kapljalo od drevja, bambus pa se jc na več mestih upognil nad pot, tako smo hodili skozi »naravni tuš«. Mokri, a vseeno dobre volje smo se v Pampa Lin-di (lepa raven) zatekli v lokal, ki so ga upravljali indijanci; nad našo mokroto sc niso pritoževali. Sledilo je čakanje na avtobus, ki bi moral priti po nas ob dvajseti uri. Vsake pol ure smo spraševali, ali bo sploh prišel po nas; domačini pa so nas z nasmehom tolažili in venomer ponavlja li, da je naša skrb odveč. In res, ob pol enajstih zvečer jc vstopil v gostišče nasmejani šofer in nas prijazno povabil v mali avtobus ter nas varno pripeljal do hotela Karantanija v San Carlos de Bariloche. Prijazni lastnik pa nam je ponudil hotelsko sušilnico, tako da nam premočena obleka ni bila več problem, kajti v mislih smo imeli naslednji vzpon na »Slovensko goro Kapižo«, v izvirniku imenovano Čapil-la. Dr. MARKO ŽEROVNIK (se nadaljuje) Tronador (3.478 m). Zgubiti se oh pojavu megle na ledeniku je zaradi številnih s snegom pokritih razpok smrtno nevarno. 0RANŽADA KATRAN GL MESTO IRAKA PREDEL, 0BM0ĆJE MESEC OKTOBER (SRBSKO) SI. SLIKAR SUBIC BAJESL0V PRVI LETALEC KMETICA, KI REDI ŽIVALI KOSTI GLAVE MRZEL LETNI ČAS (MN.) MIJSLIM. M. IME JUHA IZ MESA IN ZFIEN.IAVI ALP SMUč center na Švedskem PROSTOR NAMENJEN ZA MOLITEV GOBA(DV) PREBIVALEC RIMSKE LJUBLJANE ZNIŽANJE VODNE GLADINE GIBANJE ZA ZDRUŽITEV VSEH MUSI IMAN0V UŽITNA MOR. RIBA PUJSEK. PRAŠIČEK ERBIJ MESTO V ETIOPIJI, (AT0KAS BR. NAZAJ) UPORABNOST, RABA PRITOK VISLE NA POLJ ANGL, REŽ (DAVID) SVEČANI MIMOHOD OBROK ODPLAČILA ' IT OTOK V SREDOZEMSKI M MORJU PAPEŽEV LETNI DOHODEK ČUT, MORALA 6R. POKRAJINA NA PEI.EP0NEZU VAS PRI DOBRNI MITOLOŠKA USTANOVITELJICA KARTAGINE VRSTA 5T0R0VKE KAKOVOSTNO ŠTAJERSKO VINO OCENA, KRITIKA V GEOL ZG PIAST MIOCENA UDAREC ŽOGICE PRI TENISU GEOL. 00BA V IIRUAR.IU VRSTA IGRE S PLOŠČICAMI IZUM BREZŽIČNEGA APARATA, PROFESOR Hl I AR MESTO NA INDONEZIJSKEM 0 BINTAN DRŽAJ PRI KOSARI. LOK OVČJI SAMEC SEV, ODRAZ IIIVAHNA POSODE VOH I'I OLIVERA MARKOVlC HUDOBA, ZL0BN0ST EN0VA-LENTNI RADIKAL REKA NA HRVAŠKEM RUS, DIRIGENT (JURIJ), TUDI ZALIV PRI IZOLI RAVNATELJSTVO UNIVERZE i osnr.OM SORODNI SLADKOVODNE RIBE L0CUS SIGILLI ŽLEBIČ V D0GAH JAP. DENARNA ENOTA JAP NABIRALKA BISEROV GORA V GORSKEM K0TARJU (HRV.) KURIR, GIASNIK MESTO V ZDA. V DRŽAVI NEW Y0RK (F0N.) IZRAZ hvaii; N0STI. ZAHVALA EVROPSKA ETNIČNA SKUPINA ELIZABETA G0.IAN PRITOK DRAVE V AVSTRIJI UNIVERZALNI KLJUČ KITAJSKI POLITIK PJA0 USL0ČEN STROP RIBIŠKA MREŽA Škotski fizik IN MATEMATIK (WILLIAM) LIDIJA 0STERC LAURA VIANI11 0 DEBELA PALICA PISATELJ VUIKAN0VIČ IZVRŠNI SVET NADOMESTEK ZA KAVO DEL TRIASA (GEOL.) AMONIJEV KARBONAT, PECILNI PRAŠEK KOŠAR TRENER NIK0LIČ tv Športni napovedoVALEC KAVČIČ RIM IMF GRŠKE BOGINJE LETE Kamniški OBČAN KULTURA 6. decembra 200J 11 NOV PRISPEVEK PRI ODKRIVANJU ZGODOVINE KAMNIŠKEGA OBMOČJA Konce oktobra je izšel J. >'. zrezek, znanstvene publikacije Acta Ecclesiastica Sloveniae, ki ga izdaja Inštitut za zgodovino Cerkvepri Teološki/a-kulteti i niverze v Ljubljani in v kateri se objavljajo sc neobjavljeni ali težko dostojna viri za slovensko < crkveno zgodovino. Letošnja številka />ri naša objavo (transkripcijo) nemškega izvirnika in slovenski prevod Konstitucij klaris v Mekinjah in Škofji Loki iz 18. stoletja delo mladega kamniškega zgodovinarja Damjana I lanci ča. Delo predstavlja nadaljevanje in poglobitev Hančičevega dosedanjega raziskovanja reda klaris na Slovenskem zlasti odkrivanja njihove ga vsakdanjega redovnega življenja, kar je bilo v njegovi lansko leto izdani knjigi »700 let klaris na slovenskem« predstavljeno bolj na kratko. Konstitucije so najvišje pravilo, ki se jih mora v samostanu držati posamezna redovna skupnost (nekakšna mala samostanska »ustavan) in pomeni konkretizacijo v »vrhovnem- Vodilu vsebovanih pravil. Ker prinaša objava (prvi del, ki se nanaša na mekinjskeklarise)vrsto zanimivih podatkov za zgodovino kamniškega območja, jo želim na kratko predstaviti: Konstitucije mekinjskih klaris so razdeljene na 12 poglavij. Prvo pi »glavje govori o pogojih za dekle ki teli biti sprejeto v mekinjski samostan, o življenju v novic tat u. o prineseni doti v samo slan ter nekaj splošnih poudarkov iz življenja že zaobljubi jenih redovnic profes. Drugo poglavje zelo nadrobno predpisuje čas in način ojmiv Ijauja posameznih molitev, bogoslužja in ostalih diiliovmi redovnih opravil v samostanu. Vtem poglavju jc tudi podrobno opisan potek samo stanskega kapitlja. Tretje poglavje govori o redovni obleki sester klaris, tako zaobljubljenih se ster-profes, kakor tudi novink. Četrto poglavjego vori o postu in jedi; natančno so odrejeni dnevi, kdaj in za katere sestre velja post, Peto poglavje govori o pokorščini, ki so še fe dolžne držali ses tre v samostanu. Šesto poglavje govori o gmot nem iihošlvu sester klaris. Mekinjske klarise so pripadale redu I. i klaris »urhauk«. ki jim je bilo dovoljeno imeli tudi večje zemljiške posesti in podložnike ne sicer vsaki sestri posamič, ampak samostanu kol celoti. Sedmo poglavje govori o čistosti in klavzuri, jm čemer se za poznavalca prostorov mekinjskega samostana ponujajo zelo zanimivi podatki o namembnosti nekaterih samostanskih prostorov, predvsem pa razrešujejo zanimivo v/trašan/e, do kam jeprostorsko sega la klavzula v času klaris. Osmo poglavje govori o samostanski cerkvi, samostanskem Spoveđni kn. samostanskem kaplanu, o pogostosti Oprav Ijariju sv. spovedi in prejemanja sv. obhajila za redovnice, l >eveto poglavje gov ori o skrbi samo stanske skupnosti za Bolne in onemogle sestre, o j>ok(>i>ii umrlih sester ter opravljanju mašzaduš-nic. Deseto poglavje zelo natančno predpisuje jioslojiek oz. način izvajanja volitev nove samostanske opatinje in določa smernice njenega ravnanja, "da bo njej zaupano samostansko čredo varno in zagotovo vodila do : veličanja«. V Meki njah je služba opatinje od začetka 18. stol. traja la doživljenjsko, prej pa so sestre opatinjo volile vsaka tri leta. Volitev mekinjske opatinje so se smelipoleg duhovnega vodstva kot »opazovalci* udeležili tudi s tnioslauski dedni odvetniki dal lenbergi; tiso I ili navzoči tudi pri umestitvi novoizvoljeni' opatinje na svetnem področju, ko so se na samostanskem dvorišču zbrali župani vseh samostanu podložnih vasi in prisegli Zvestobo, Enajsto poglavje daje navodila za delovanje zavoda za vzgojo kranjskih plemiških in meščan škili deklet, ne glede na tO ali so la kasneje vstopila v samostan ali ne. To jc dokaz, da se v me-kiujskem samostanu ni začela izobraževalna de javnost za dekleta šele s prihodom uršulink, um pak da so se s tem ukvarjale že klarise nekaj stoletij prej. Zadnje, dvanajsto poglavje./«/ vsebuje vzpodbude za upoštevanje vseh zapisanih pravil v Konslilucijali. Slovenski prevod bogatijo številne opombe, kjer je podana bodisi razlaga nekaterih ju jmov bodi siprimerjava zapisanih pravil z dejanskim izvrševan/eni v vsakdanjem življenju mekinjskih klaris, kolje to razvidno na podlagi nekaterih ohranjenih dokumentov. Objavi Konstitucij mekinjskih klaris sledi še prepis in slovenski prevod latinskega besedila z naslovom »()rdo ei Methodus confirmandi neo-electam Abbatissam«, ki vsebuje natančna navodila za izvedbo slovesne umestitve mekinjske kla riške opatinje na duhovnem področju, način opravljanja slovesne redovne preobleke in prvih redovnih zaobljub novinke. Na kom u latinskega besedila je najti tudi dve strani dolg tekst izreka prekletstva nad vsem i. ki in hoteli škoditi meki u j skemii samostanu: jiisan je v slavi slovenščini /cV. stoletja in je zanimiv tudi s stališča slovenske jezikovne zgodovine. Na koncu naj omenim, da se la številka Acta Ecclesiastica od predhodnih razlikuje ne samo po tem, da ima poleg objave transkrihiranega nemškega in latinskega vira tudi njegov slovenski prevod, ampak da so /udi vsi slovenski spremni in pojasnjevalni teksti prevedeni v nemščino, kar približuje zgodovino našega območja tudi nem ško govorečemu iu širšemu srednjeevropskemu /'"'slom. ANDREJA ERŽEN SVETLOBI BOLEČIN SEM DAROVAN 30. november je bil eden (istih poznojesenskih dni. ko se ti mraz že zažira v kosti, nebo pa jc pokrilo s kopreno oblakov, iz katerih pršijo kaplje, ki se vsak čas lahko spremenijo v snežinke. Ljudje pravijo, da zrak kar diši po snegu. Bolj ko so se kazalci na uri bližali 17. uri, bolj nemirno je postajalo na poteh k Novemu trgu. Z, vseh strani so se zgrinjali ljudje k Balantičevemu spomeniku. V soju žarometov se je na podstavku med podboji vrat lesketala bronasta glava pesnika. KVARTET DE PROFUNDIS V KAMNIKU cxik.ii sc stalno spopadam tudis kri-tiko vokalnega in instrumentalnega dogajanja v Kamniku, lega pa je že dob ro leto dni nazaj, ugotavljam, da bi bilo brc/, kamniškega Študentskega kluba mnogo manj pestro in predvsem manj kvalitetno. Ce izvzamem Zvezo kulturnih organizacij 00 eni ter Kulturni center na drugi strani, ki sta temeljna nosilca slehernega kulturnega, pa tudi glasbenega dogajanja v našem mestu, je namreč prav Študentski klub Kamnika lisi i ;igcns, ki se ukvarja z nastopanjem kvalitetnih glasbenih skupin, pa tudi re-nnmiianih solislov v našem starem mestu. Tokrat so povabili manj /nam /en-ski vokalni kvartet znanega /boni De Profundis Iz Kranja v sestavu štirih zboristik Maruše Bogataj, Katarine Pus-tolnik. Barbare Zupančič in Branke Potočnik- Krajnik, ki jc celo dirigentka matičnega /.bora, so nam v prijetnem zgodovinskem in muzejskem okolju na gradu Zapriee predstavile najprej pet zelo razgibanih kronološko nizanih kompozicij / italijansko šolo na prelomu 16. stoletja in Evropskim madrigalom, v drugem delu pa svojevrsten, poučen in predvsem /clo pisan pregled trinajstih karakterističnih narodnih in ljudskih pesmi številnih evropskih in neevropskih narodov. Poleg Gastoldijcvc: »II balerino« in i tonatove »Chi la gagliaida«, ki sia poleg polnosti pestrih imaginaeij. barvitosti in patetike tudi prepleteni z madri-galno razgibanostjo in lepoto, i/ kale re že veje tudi duh poezije, sta me presenetila časovno mnogo poznejša in v modernističnem slavku pisana .Icnnclčl-tOva »Vlila Criosat, ki je prepričljivo razgibala tudi maloštevilne kamniške pc isliišalce. I)i ugi tlel se je pričel s »Sc davno mrači...«, ki jo jc v pisano harmonično obliko preslavil znani harmonizalor in skladatelj Danilo Bučar. To pa jc bila tudi edina slovenska narodna pesem, kajti v ostalih so nam s svojimi nadvse prijetnimi in visokimi glasovnimi sposobnostmi ter solistično virluoznosl-jo prijetno predstavile in celo pričarale lepoto raznih drugih, nam manj znanih narodnih ali ponarodclih pesmi, med njimi celo japonskih, afriških in seveda anglosaksonskih narodov. Z nenavadno blestečo geslo vrženih nageljev med poslušalec so presenetile m izrazile svojo pevsko pnjiieljsivo do vseh sicer maloštevilnih kamniških poslušalcev. Če sc ustavim pri res dobri in prepričljivi interpretaciji, moram kljub dobršni meri kritičnosti najprej poudarili, da so stavki ras tli drug iz drugega, da jc bil tempo vedno umirjen in ustrezen notnemu zapisu, dinamika decidirano odtehtana, motivi pa izklesani. Bistveni elementi vseh predvajanih skladb so bili uravnovešeni, s čimer te lim poudarili, da so tako skladbe kol tudi narodne pesmi predstavljale logično, plastično in smiselno zaokroženo celota Temu Ženskemu kvartetu, ki, kol so same zapisale v koncertnem listu, rade in veliko, predvsem pa dobro pojejo in nam želijo seči globoko v srce, gre vsekakor priznali žlahlnosl in sposobnost. Njihovo petje ni bilo le šar-mantno, pač pa na odtenke tudi obogateno z lepim številom pesinh odtenkov, na trenutke pa celo z emocijo, ki seze v sne, kur je pri kompozicijah stare italijanske šole 16. stoletja prej redkost kot pravilo. Naj dodam še moj namig - prostorski! razdalja med umetnicami jc nekoliko prevelika, kur bi jih sem pa tja le lahko zapeljalo v stanje nedovoljne medsebojne slušnosli, ki se takoj zazr-eali kot stopnja pomanjkljive homogenosti. Moje uho tega sicer ni registri ralo, je pa to nedvomno latentna nevarnost, kiji podlegajo predvsem manj ši komorni sestavi in kvarteti. Treba jc torej pazili na medsebojno slišnost, ki jo naravno dosežemo s kar najmanjšo Oddaljenostjo med pevkami. Tako nekako kol znane »Dalmatinske klape«, kjer sc nastopajoči štirje z. dalmatinsko šegavostjo med petjem medsebojno opazujejo in poslušajo. To kritiko, ki to niti nc namerava biti, bi rad končal Z logiko starih in preizkušenih pevcev, ki pravijo: »Imeti moraš najprej glas in nc smeš ga pretirano obremenjevati. Naj izgleda Se lako nenavadno, ampak srednja lega mora ostali čim dlje »ozka«, kajti če jo prekmalu in pretirano širiš, izgubljaš višine, kar pomeni, da ne boš nikoli posegel po dramatičnem repertoarju.« Veliko zelo dobrih pevcev, še zlasti solistov, je lako poniknilo v pozaba Vse gre namreč po starem Župan-čićevam reku, ki pravi: »Dajte času čas...«. Ko sem opazoval vse štiri odlične pevke, sem lahko ugotavljal, da so sc tega svarila zavedale in tudi držale Vse priznanje pevovodkinji, ki je zmogla premagati tudi to zavajajočo nevarnost. Koncert teh umetnic nam jc odkril zelo lepo umetniško stvaritev! Mag. CENE MATIČIČ Besede o Francetu Balantiču kot pesniku je namenil akademik dr. Alojz. Rebula... Bakle na trati pa so bile le medli (Klsvit tistega ognja, o katerem je pesnik zapel: »Zgoreli bomo kakor šop zvenele trave.« Ta večer ni bil kakor drugi večeri, posvečen je bil pesniku Francetu Balantiču. Prišli so njegovi častilci in tudi ljudje »ki v srcu dobro mislijo«, da bi se poklonili pesniku ob njegovi 80-letnici rojstva. Natanko ob 17. uri so glasbeni akordi napolnili temo večera Balantičeva poezija je v umirajočem dnevu dobila prav poseben čar skozi glas interpretov Toneta I ličarja, Katje Dolinar in Andraža Lenarčiča. Akademik in pisatelj dr. Alojz Rebula je svoj govor naslovil »Beseda o Balantiču«. Stekališče njegovih misli je bila trditev, da Balantič presega čas, v katerem je živel. Iz Balantičeve poezije lahko izluščiš le malo točk, ki so ali geografsko ali zgodovinsko določene. Akademik je omenil tri. »V vsej njegovi poeziji najdemo samo dve konkretni zemeljski referenci, dve geografski imeni - Bistrico in Savo, in eno samo zgodovinsko ime, Kristus. Dve referenci, ki dejansko silita čez zgodovino, čeprav sta zgodovinski.« To pa ne pomeni, da je bil pesnik slep in gluh za predpomladno bučanje in vonj po zemlji in smoli borovcev, neobčutljiv za lepoto gora ali ljubezen do ženske. Iz tega bivanjskega klobčiča je vrela njegova poezija, osvobojena »prazne literarne muhavosti, postavljaštva. literarnega in intelektualnega napuha«. Zato je »Balantičeva pesem prinesla v koral slovenske lirike nov in neiz-grešljiv akord, nekakšen apokaliptični jambski vaL v zgodovino duha pa moment tragične samosves-ti, ki je odzrcalil tragiko dnu v katerih jc nastala«. Oglasili so se piski piščali - zvočna podoba pesnika, ki je o sebi zapisal: »Svirel lončena sem od tebe strt« ali »Med nebom, zemljo sem pojoč ovčar« ali »Bogat sem kakor tihi glas piščali«. Za domiselno zvočno ozadje je skrbel Lado Jakša. Potem je spomin na prijatelja obudil akademski kipar Marjan Tršar. Z Balantičem sta si postala bližnja v Kremžar-jevem umetniškem krožku. France Kremžar je bil dijak klasične gimnazije v Ljubljani z izjemnimi organizacijskimi sposobnostmi s katerimi je znal združiti mlade umetniške upe v živahen debatno-uslvaijalni krožek. Ko jeza krožek pridobil tudi. Balantiča, je njegov prihod najavil: »Fantje, zdaj pa prihaja med nas pravi pesnik!« Ze v krožku je Balantič pokazal svoje človeške in ustvarjalne vi line. »Balantič je obravnavano problematiko vselej zajemal bolj v celem, ji vrtal globlje do korenin in luščil njeno resnično, vsebinsko zavezujoče bistvo. A vse to je počel tako presenetljivo preprosto, ni se kitil z učenostjo, v njem ni bilo želje, da bi se postavljal, briljiral. In zmeraj je bil pripravljen poslušati nasprotna mnenja in dokaze, vedno je da- jal prav vsakemu, ki ga je prepričal o drugačnem.« Balantiča sta odlikovali skromnost in kritičnost do sebe. Ni kazal zavisti do uspeha drugih. Ob koncu govora se je Marjan Tršar spomnil dogodka, ki je bil povezan s pripravo in izdajo Balantičevih poezij. »Zbirko Balantičevih pesmi, ki jo je založbi predložil dr. Tine Debeljak, je zavrnil dr. Alojzij Odar, njen cenzor. Spomnim se. da sem takrat edinokrat videl Balantiča hudo prizadetega, niti pomislil ni. da bi lahko kdo tri njegove erotične pesmi obsodil za perverzne. Toda ko sva drugi dan hodila ob Ljubljanici v Stepanji vasi, mi je rekel: - Ves, dobro sem premislil in morebiti bo res bolje, da ne izidejo - kdo ve. v kakšne duševne stiske bi utegnil pahniti mlade bralce! - Ta Balantičeva občutljiva odgovornost do lastnega dela, ki pesmi ni gledala samo kot umetniški akt samopotrjevanja skozi najintimnejšo izpoved, marveč tudi, da je v korist in ne v škodo mlademu bralcu, je zagotovo nekaj, kar ni »od tegt sveta«, kar presega običajno samozaverovanost umetnika v neokrnjeno, totalno osebno ustvarjalno svobodo.« Ko se je oglasil zvon iz župnijske cerkve, se je čez trato in proti Staremu gradu razlil Večerni zvon iz mladih grl mešanega pevskega zbora Cantemus pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. V imenu občine Kam- ... o sošolcu in prijatelju pa akademski slikar Marjan Tršar nik je venec k pesnikovemu kipu položil podžupan Anton Hočevar. To je bil večer, ki je bil podarjen ljudem rodnega pesnikovega mesta. DANIJEL BEZEK LIRA: ko moški zapojejo iz srca Po enem letu, kar je umetniško vodstvo kamniškega moškega zbora LIRA prevzel dr. Andrej Misson, poznavalcem sicer bolj znan kot skladatelj in univerzitetni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, je kakovost Urinega petja v nenehnem porastu. Lira ne pomeni zgolj pevskega društva, ki ohranja tradicijo najstarejšega pevskega društva v Sloveniji, temveč je njen cilj povezovali ljudi, ki se ob kvalitetnem petju tudi radi družijo. Seveda so pevci spoznali, da ni dovolj, če jih pesem napolnjuje le med vajami v pevski sobi nad nekdanjim Kulturnim domom. S pesmijo želijo med ljudi, s katerimi bi radi delili svoja občutja. Pesmi, zapele občuteno ali vzneseno, /vene v ubranem moškem petju na poseben način Sedanji dirigent je tudi izjemen inlerprel in na njemu lasten način zna izvabili iz dobrih dva ducata grl presenetljive glasbene učinke. Letošnji letni koncert so pevci lire priredili sredi junija v prenovljeni dvorani v Šmarci. Spominjamo se Se navdušenja občinstva, ki jc hotelo, da se večer koroških in pivskih pesmi nadaljuje krepko preko programa. Ne dolgo nazaj so pevci Lire - skupaj s Stranj-sko godbo - gostovali na Trsatu in s programom občinstvo dobesedno spravili na noge. Podobno so bili navdušeni povabljeni gostje, ki so jim l.iraši zapeli ob otvoritvi novega hipermarketa Merca-tor v Kamniku. V zboru vlada prijetno vzdušje povezanosti med različnimi starostnimi generacijami. Mlajši pevci zanjo s svojim ansamblom še posebej poživili družabno dogajanje, ki ni strogo povezano s koncertnim nastopanjem in z izvajanjem klasičnega pevskega repertoarja lako se lira zbere tudi ob neformalnih priložnostih, ko fantje zaigrajo in zapojejo podoknico, voščijo za rojstni dan ali se kje zbero iz. čistega veselja do druženja in interpretacije sodobnejših popularnih melodij. S pesmijo pa radi razveselijo ludi starejše, ki jih obiščejo na njihovih domovih. Prihodnje leto LIKA praznuje častitljivih 120 let obstoja in ne prekinjenega delovanja. Na pragu jubilejnega lela se bodo fantje še enkrat predstavili Kamničankam in Kamničanom na koncertu, v soboto, 15. decembra, ob IS. uri v dvorani nad kavarno Veronika. Ob tej priložnosti tudi vabijo vse, ki jih veseli pevsko druženje, da se pridružijo zboru. Vaje so vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri. V zboru načrtujejo za jubilejno letu bogat in pester program različnih kulturnih prireditev, zalo lahko upravičeno napovemo, da bo v Kamniku leto 2002 na kulturnem področju leto URE 9 Kulturni dom Franca Bernika Domžale koledar prireditev za otroke sobota. 8. december, ob 10. uri - za IZVEN Helena Šoba Zaje: PRAVLJICA O NEZADOVOLJNI SMREČICI lutkovna predstava, gledališče »Jože Pengov« Ljubljana sobota. 22. december, ob 10. uri - za IZVEN MARKO SKAČE glasbena predstava, poje Melita Osojnik glasba sobota. 15. december, ob 20. uri - za IZVEN PTIČIČ V MEGLICAH NAD MURSKO VODO koncert Vlada Kreslina in Beltinške bande četrtek. 20. december, ob 20. uri - za IZVEN NAJLEPŠE ARIJE IN DUETI IZ OPERET F. LEHARJA IN E. KALMANA koncert salonskega orkestra in solistov budimpeštanske opere sobota. 22. december, ob 20. uri - za IZVEN koncert mladih talentov gledališče petek. 7. december, ob 20. uri - za IZVEN ponedeljek. 10. december, ob 20. uri - za IZVEN petek. 14. december, ob 20. uri - za IZVEN Miro Gavran: SEKS, LAŽI & ŠTRUDL komedija, Zares Žabec Teater, Ljubljana četrtek. 13. december, ob 20. uri - za IZVEN Gilbert Leautier: RAGLJA monokomedija v izvedbi Mete Vranic galerija d o m z a I e razstavlja akademska kiparka Marjetka Čufer (od 13. do 31. decembra) Vstop prost Galerija (v trgovinskem kompleksu Vele) je odpda od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. pripravlj amo v mesecu januarju: - gostovanje Drame SNG Ljubljana s predstavo Conorja Mc Phersona JEZ (izvrstna igralska zasedba) - jazz koncert. Brizani allstars band Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 6. decembra 2001 ŠPORT - PLANINSTVO Kamniški OBČAN Kamniški šport v letu 2000 Letne preglede športnih dogajanj v kamniški občini je Športna zveza Kamnik zadnjič izdala pred petimi leti in kar težko smo že pričakovali športni bilten, ki je prinesel vse pomembne podatke za kamniški šport, ki je na mnogih področjih vse uspešnejši in perspektiven. Kar nekaj težav so imeli na Športni zvezi z zbiranjem podatkov, saj se z novim sistemom sofinanciranja športa v lokalni skupnos- spcktivni razred v letu 2000 sodijo še: Gašper Šenica (vaterpolo). Rok Verbič (lokostrelstvo) in Miha Radej (strelstvo). Nikakor pa po drugi strani ne gre zanemarili pomena športnih društev in klubov, ki v svojih programih poudarjajo množičnost in športno rekreacijo. V biltenu so podatki tudi o tem. Športni bilten beleži tudi športne in rekreacijske prireditve, ki so se v kamniški občini ti večina za šport pomembnih informacij ne zbira več pri njih. Najobsežnejše poglavje športnega biltena predstavlja nekakšno inventuro v Kamniku delujočih športnih društev in klubov. Kar 73 je klubov in društev, ki imajo sedež v občini Kamnik, vendar so nekateri med njimi praktično v mirovanju, medtem ko drugi žanjejo velike uspehe na državnem in mednarodnem prizorišču. Tako v biltenu nikakor niso mogli mimo zapisa zares spoštljivih športnih uspehov v lanskem letu: vrhunski rezultat je vsekakor osvojitev naslova svetovne kadetske prvakinje v kegljanju - kot članica slovenske reprezentance ga je v Celju v juniju 2000 osvojila Damjana Pirman. Kar nekaj zaporednih svetovnih rekordov v kategoriji kadetov si je v letu 2000 lastil tudi loko-strelec Matej Slapar. Da o uspehih kamniških alpinistov niti ne izgubljamo besed. Med kolektivnimi športi je vsekakor največji met uspel odbojkarjem - poleg treh reprezentantov. ki so uspešno zastopali barve Slovenije, so ob koncu leta 2000 postali slovenski pokalni zmagovalci. Občina Kamnik ima v svojih športnih klubih zavidanja vredno število kategoriziranih športnikov. V letu 2000 vsekakor ne moremo mimo najvišje Tangiranih kot so: Tomaž Humar, ki je s svojimi plezalnimi uspehi dosegel svetovni razred. Takoj za njim sta glede uspehov razvrščena še cn alpinist Marko Prezelj in motokrosist Roman Jelen -oba kot športnika mednarodnega razreda. Poleg že omenjenih Pirmanovc in Slaparja pa v per- dogajale v lanskem letu. Več pozornosti je v letošnji publikaciji namenjeno športu v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja. Predšolski otroci, ki obiskujejo vrtec ali zunanjo pripravo na šolo, vsako leto marljivo izvajajo naloge iz. programa Zlati sonček, v katerega je bilo v razpisa je bilo za izvajalce športnih programov po pogodbah namenjenih 32,5 milijona tolarjev. Precej proračunskih sredstev pa je šlo tudi za obnovo in vzdrževanje športnih objektov v občini - kar 42,5 milijona tolarjev. V zvezi s športnimi objekti velja posebej omeniti pomembno pridobitev za šport v obliki generalne prenove tal športne dvorane, ki je občino stala 31.679.000,00 sit. Nczanemarljiva pa so tudi naslednja vlaganja: obnova atletske steze na stadionu v Mekinjah (1.589.000,00 sit), izdelava projektov za kegljišče (1.264.000.00 sit) in obnova telovadnice ZD (2.000.000,00 sit). Za investicijsko vzdrževanje športnih objektov je bilo namenjeno še nekaj proračunskih sredstev in sicer: obnova zunanjih odbojkarskih igrišč (400.000,00 sit) in sofinanciranje obnove parketa v telovadnici ŠKD Mekinje (200.000,00 sit). Preostala sredstva iz naslova vzdrževanja športnih objektov so bila v letu 2000 namenjena upravljalcem športnih objektov, ki so posebnega občinskega pomena. Ob koncu pa ne moremo mimo športnega sodelovanja Kamnika s pobratenim mestom Tro-faiach. Predstavnikom obeh lokalnih skupnosti gre zasluga, da se je v zadnjih letih sodelovanje močno razvilo na vseh področjih, tudi na športnem. Če so bile še v letu 1999 na športnem obis- S torkove tekme za evropski pokal KAMNIČANI PRESENETILI NIZOZEMCE šolskem letu 1999/2000 vključenih kar 318 otrok iz. kamniške občine. Vzgoja v športnem duhu pa se nadaljuje tudi v osnovnih šolah, saj so za osnovnošolce vsako leto organizirana različna športna tekmovanja. Na zadnjih straneh biltena lahko dobimo vpogled v proračunska sredstva, ki so bila v letu 2000 namenjena za šport v občini Kamnik - dobrih 75 milijonov tolarjev, kar znaša 3,27% vseh realiziranih proračunskih odhodkov. Na osnovi javnega ku v Kamniku mlade odbojka-rice, pa je leto 2000 prineslo mnogo več športnega in prijateljskega sodelovanja - srečanje prijateljev starosvetnega smučanja na Veliki planini, rokometni turnir in teniški turnir v Tro-faiachu. Seveda pa športni rezultati na teh srečanjih niso bili povsem v ospredju. SAŠA MEJAČ Odbojkarji Calcita so na prvo tekmo evropskega pokala LOP TEAMS odpotovali na Nizozemsko k tamkajšnjemu državnemu prvaku Piet Zoo-mers iz Apcldoorna. Nizozemska slovi po visokih in kvalitetnih igralcih in takšni so bili tudi igralci domače ekipe. Že takoj so Nizozemci poizkušali z močnimi začetnimi udarci preprečiti Kamniča- no atraktivno tudi proti močnejšim ekipam. »Naša prednost je bila v večji motivaciji in v njihovem podcenjevanju. To smo dobro izkoristili in skoraj presenetili. Vseskozi smo bili tarča posmeha predvsem na račun naše višine, vendar je to zbledelo ob koncu prvega niza. S to tekmo smo si vrnili potrebno samozavest, ki jo bomo še potrebovali,« je po koncu tekme izjavil Mitja Plcško, ki je dosegel največ točk na tekmi. Za igralce Calcita v decembru nc bo počitka. Tako v domačem prvenstvu igrajo derbi proti ekipi Fužinarja v soboto, 8. decembra, v torek, II. decembra, tekmo evropske lige proti češkim viceprvakom in v soboto, 15. decembra, proti ekipi Bleda. Vabljeni! JOŽE JANKOV1Č ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Ekipa Calcit Kamnik (z leve): pomočnik trenerja Danijel Habjan, Mitja Pleško, Miha Kosi, kapetan Gašper Ribič, Gregor Orel, Jani Malovič, Janez Turk, trener Gregor Hribar; spodaj: Gregor Perhaj, Marko Tnrk, Sašo Palma, Damjan Marinko in Tomislav šimuc. nom organizirati dobre napade, vendar jc sprejem deloval skoraj brezhibno. Kar malce presenečeno so delovali domači igralci, ki so sicer vodili 19:16, ko so Kamničani z odlično igro v obrambi naredili preobrat, izkoristili drugo zaključno žogo in povcdli 1:0. V drugem nizu smo tako videli vrhunsko predstavo obeh ekip. Rezultat je bil vseskozi izenačen, le da so domači v končnici igrali bolj zbrano. Kamničani vseeno niso popuščali in tako so vodili v tretjem nizu vse do 14 točke, ko so naredili preveč napak pri začetnih udracih. Domači so ponujeno priložnost dobro izkoristili, si priigrali 4 točke prednosti, kar jim je prineslo brezskrbno končnico. Podoben razplet pa smo lahko videli tudi v četrtem nizu. Tako se sicer Kamničani vračajo poraženi, vendar so dokazalima lahko igrajo izred- Vaja kamniške postaje GRS V soboto, 10. novembra, je postaja (1RS Kamnik skupaj s helikopterska enoto slovenske policije izvedla vajo helikopterskega reševanja na območju Velike planine, malo nad Simnovcem. Prvotno je bilo sicer mišljeno, da bi bila vaja višje, vendar je pihal premočan severovzhodnik, ki je bil na grebenu preveč sunkovit. Bilo je tudi zelo mraz. in dim prej je zapadlo okoli 20 cm snega. Vaja jc bila sestavljena iz. kratkega teoretičnega prikaza in navodila ter iz. praktične uporabe helikopterja. Začelo se je z. navajanjem helikopterja, pristajanjem in nato z. vstopnanjem na enem in izstopanjem na drugem kra ŠPORTNA NOVICA Andreja Mali pripravljena na novo sezono Najboljša kamniška vrhunska športnica Andreja Mali v teh dneh te nestrpno pričakuje novo smučarsko sezono. Tokrat prvič ne samo kot smučarska tekačica, pač pa tudi kot biatlonka. Torej smučarska tekačica, ki na postankih včasih tudi malce strelja. Odločitev je padla po koncu lanske sezone. Biatlonska A reprezentanca jo je odprtih rok čakala le nekaj sezon. »Sedaj sem biatlonka in sprinterka,« je odgovorila na vprašanje, kaj je sedaj, biatlonka, smučarska tekačica ali oboje. »Tekaški smučarski reprezentanci bom še vedno rade volje pomagala z nastopi v štafeti, da si izborimo start na olimpijskih igrah v Salt Lake Citvju. Na tekmah svetovnega pokala pa bom še sama malce posprintala,« je razdelitev športnih panog pojasnila Andreja. »V novi sredini se res počutim izvrstno. Malce sprememba okolja, novi kraji, druga sredina, drugi cilji. Skratka izziv.« Ji nošenje puške dela kaj preglavic. »Niti ne, s puško vred imam sedaj še vedno 56 kilogramov,« je odvrnila v enem kratkem stavku in hkrati odgovorila tudi na drugo vprašanje, kako kaj forma. Ni sicer lepo, a za bralce Kamniškega občana razkrivamo. Športnice v vzdriljivostnih panogah lahko o pripravljenosti sodimo tudi po tej liniji. Spoznala je stalne tabore biatlonske vadbe od bolgarskega visokogorskega Belmekena, Ruhpoldinga, pa od konca oktobra do sredine novembra tudi finski Voukatti. Zanimivo, da je Andreja Mali le na prvi uradni tekmi v biatlonu, na tekmi slovenskega pokala na Blokah na Notranjskem premagala vse slovenske biatlonke z Andrejo Grašič na čelu. Po uvodni tekmi svetovnega pokala v A vstriji se bo Kamničanka domači športni javnosti predstavila kot sneina lovka le od 10. do 16. decembra na smučinah in streliščih Rudnega polja na Pokljuki. Calcit Kamnik ni ubranil naslova, igralke 3 S na vrhu Kamniški prvoligaši si bodo še dolgo zapomnili prve dni v decembru, saj jim ni uspelo ubraniti naslova Pokalnih zmagovalcev Slovenije. Potem, ko so žc v državnem prvenstvu prejšnjo soboto v Kanalu izgubili proti mladi domači ekipi Salonita, so vsi pričakovali v polfinalu Pokala boljšo igro in uvrstitev v finale. Kamničani so zares zaigrali bolje, a tokrat jih jc zapustila sreča in v petem setu si kljub visokemu vodstvu in zaključnim žogam za finale le - tega niso priigrali. Tragični junak tekme jc bil Mitja Plcško, ki so ga Kanalci v najbolj pomembnih trenutkih tekme uspešno ustavili in si tako nepričakovano priborili finale, kjer so nato celo zmagali. Kamničanc sedaj čaka težko delo tudi v prvenstvu, saj so ostale ekipe tako napredovale, da lahkih tekmecev ni več. Kamničani pa v decembru in januarju nastopajo še v pokalu Top Te-ams. kjer so že v torek odigrali prvo tekmo na Nizozemskem. Calcit Kamnik bo v DP v soboto igral v domači dvorani proti vodeči ekipi Fužinarja, tekma pa bo ob 18. uri. Že v torek pa bodo v domači dvorani v drugem krogu Top Teams igrali proti Češkim Budjcvicam. Tekma bo ob 19. uri. Veliko bolj pa sc trenutno smeji igralkam 3 S Kamnika, saj so v derbiju kola premagale Tabor Maribor in so tako še naprej na prvem mestu, skupaj z Benediktom, s katerim igrajo v soboto v gosteh. V primeru zmage bodo Kamničankc najbrž prezimile na prvem mestu, kar bo zagotovo največje presenečenje letošnjih odbojkarskih tekmovanj. Pri Kamničankah se šc naprej pozna, da lahko trener Kramar računa tudi Z igralkami s klopi, najboljši pa sta trenutno prav gotovo Vesna Puketa in Ncva Suhadolčan. /. zadnjimi zmagami so si Kamničanke že sedaj najbrž, zagotovile obstanek v ligi, kar je bil prvi cilj ekipe v tej sezoni. Sedaj pa so apetiti seveda večji ... CICO I. ju, če je helikopter na tleh in če lebdi. To je izvedlo 22 članov od 23, kolikor se jih je vaje udeležilo. Slediti bi moral še prevoz, štirih reševalcev skupaj v podvesi, to pomeni pripetih na jekleno vrv pod helikopterjem, vendar je zaradi mraza, vetra, predvsem pa snega, ki ga je dvigoval veter in elisa helikopterja, prihajalo do slabe vidljivosti. Zato je bil ta del vaje preložen za naslednjič. Reševalci so se nato spustili v dolino Kamniške Bistrice, kjer so v Predaslju ponovili izboljšana verzijo reševanja iz. ozkih sotesk s pomočjo vrvne žičnice. Čez soteska so napeli vrv, na to vrv se je nato pripel reševalec, ki so ga drugi potegnili na sredo soteske, spustili v sotesko čisto da vode in nato potegnili navzgor in nazaj na breg. IIOIČ Kaj se dogaja v Infocentru za mlade MED ZVOKI IN SLIKAMI ZVOČNE GALERIJE Poseben sklop dejavnosti znotraj Infocentra za mlade je Zvočna galerija, ki se dogaja enkrat mesečno ob petkih /.večer. Pripravlja jih Mitja Reichenberg. Mil ja Reichenberg je komponist predvsem scenske in filmske glasbe, glasbeni interpret, analitik in teoretik, rojen v Mariboru, v drugi polovici prejšnjega stoletja (1961). Po končani diplomi i/, kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani je prekrižaril svet po dolgem in počez. Tako je okušal glasbo v najrazličnejših oblikah: od filmskih studiev do etno prvin in sodobnih instalacij. Predvsem pa se je usmeril proč od samo koncertne glasbe, kar mu daje neko samostojno podobo ob sicer ambivalentni in poli-gamni pobarvanki uradne slovenske skladateljske druščine, lahko bi ga imeli tudi za nekakšno inverzno dcilukcijsko sito glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja mexl Triglavom in Piranom, morda pa ga pojem enfant terrible se najbolj umesti prav tja, kjer pač mora nenehno stati in kamor mora nenehno referirati intelektualec njegovega formata. Slikarstvo in glasba sla bili umetnosti, ki sla z roko v roki živeli in preživeli marsikatero burno obdobje zgodovine ter pustili za seboj neizbrisne sledi. Oplajali sla druga drugo, se vzpodbujali in seveda dopolnjevali. V Zvočni galeriji gre predvsem za vizuali/.acijo glasbe, za njeno navezavo na svet vidnega: ploskovnega ali prostorskega, obdano s filmsko in scensko glasbeno konstrukcijo in umestitvijo zvoka v ambientalne strukture. 'Iako so nastale kompozicije po konceptih in navdihu velikih slikarskih mojstrov (Klimi. Mondrian, Velastpies, Dali, Picasso, Monet, De-gas. Delacroix, I luntlcrlvvasser ...). Ugotovili je možno, da sla glasbeni stil in slikarsko upodabljanje dandanes enako močno povezana kot nekdaj. Kompozicije so odtisnjene na CD, katerega je možno tudi naročili in kupiti, v njih pa se uporablja celotna akustična in Strukturna posebnost tako sodobne glasbe kot starih kompozicijskih prijemov. Po predavanju sledi intillivizijski pregled slikovnega materiala, ki dopolni sklop razmišljanja v smiselno celoto. Sicer pa sc lahko sprehodimo še nekaj trenutkov skozi misli in .poglede, ki nam jih glasbene galerije odstirajo. Potovanje skozi čas različnih podob nas lahko popelje v svet vidnega razmišljanja in tako podobam najdemo razlage, lahko poiščemo svojo notranjo refleksijo in jo skupaj z umetnino umestimo v celostno sliko ali podobo o nekem izdelku. Slikarstvo vseh obdobij ima kljub najrazličnejšim izhodiščem in stilom vendar nekaj skupnih sporočilnosti - ulovili želi neko podobo in jo posredovati skozi slika rjevo oko tlo opazovalca slike. V novejšem času, v času filma je ta podoba poslala sinonim za gibljivo sliko, vendar ima vsaka filmska sličica svojo prnpotlobo v fotografiji, ta pa prababico v slikarstvu. Gibljiva slika. A ni poskušal Picasso slikali v raznih dimenzijah in gibih? Ali se niso že renesančni mojstri ukvarjali s prostorskim prikazovanjem likov in gibanjem telesa, tenzijami mišic, ulovljenih trenutkov na obrazih itd... Okvir slike je kot okvir besede ali prostor zvoka. Obstaja v neki meji, pa četudi jo postavimo kot izhodišče za svobodo. V prvem trenutku se lahko sliši paradoksno, vendar ni. V omejevanju je svoboda, saj tedaj začutimo sporočilo umetnine v vsej njeni neskončnosti, njeno predmetnost pa v stvarni končnosti. Danes bomo govorili predvsem o prostorskih pogledih. Spreminjali so se skozi čas prav iako, kot so se spreminjala vedenja o tem. Od ploščalosti zemlje dalje in mišljenja v drugih dimenzijah je minilo bore malo časa, če izhajamo iz. tega, kako natančno in premišljeno postopa narava pri tem, kti nekaj novega uvaja ali spreminja, opušča stare navade in išče nove rešitve. Tisoče let jc kratka doba. Umetniški -izmi pa kar padajo z neba, kot bi bili obešeni na božično drevo in bi jih nekdo z veseljem stresal na tla ali v naročja umetnikov. Prostorsko razmišljanje je bilo najprej v srednjem veku ujeto v vidno polje in v misel, ki je to polje lahko zaobjela. Kar bi paradoksno pomenilo: česar ne vidim, ne obstaja ali celo česar ne mislim, ne vidim, torej ne obstaja. Neumnost. Ze stari slikarji so slikali nebesa in pekel, pa še lam niso bili. Da ne govorimo o podobah angelcev, ki so prav za ta čas najpopularnejši kozmonavti religioznih potegavščin. Kot Kljukec s strehe. Kristusove podobe izpod čopičev starih mojstrov so med seboj kar tekmovale v lepoti in posebnosti, nihče se pa ni smel ali upal vprašali, kako bi naj sploh izgledal. To ni važno. Slike nam ponujajo njegovo podobo. Tako je pravzaprav z vsemi podobami, verjeti moramo, da so odslikava nekega notranjega klica ustvarjalca, ki spretno zasuče slikarsko orodje in postavi pred nas izdelek. Potlobe oživijo, ko jih interpretiramo. Torej - interpretirajmo jih. Sevetla skozi njihove ustvarjalce, skozi njihove oči in čas. v katerem odzvanjajo in katerega smisel nosijo v sebi. Igre svetlobe in sence. Igre barv. Kjer je luč, je ludi lema. Ker pa svetloba nenehno menjava svojo moč, se ob teh menjavah spreminja tudi videz predmetov. Kjerkoli smo, naj gre /a naravno luč ali umetno svetlobo, smo v gledanju odvisni od svetlobnega odboja. Ta nam pove oddaljenost predmeta, velikost predmeta, barvo pred-mela. Kitko to rešiti v slikarstvu, še posebej, če gre za tako imenovani naturalizem? Zelo težko. Nekoč ni bilo fotoaparatov, da bi enostavno stisnili na sprožilec in zadržali sliko nekega trenutka. To sliko je bilo potrebno ustvariti, Sliko nekega trenutka. Ker pa fotoaparat odtisne sliko tako, kot ko prenesejo leče na film. nato pa iz filma na papir, moramo pri slikarjih uporabiti poseben pogled - pogled skozi njegove oči kot skozi njegov fotoaparat, skozi njegove leče in pogledati sliko takšno, kot jo je on videl. In samo on. Ujeti trenutek. Portret, narava, tihožitje, karkoli. Pa še vse to odvisno od slikarjevega znanja in izrazne moči. Pa od barv, ki jih ima na razpolago in ostalih materialov, ki največkrat stanejo kai precej. Zvestoba naravi je rojevala največkrat divje barve in pretirano natančne podrobnosti, kot bi hoteli povedati s sliko več, kot lahko zapazi oko. MITJA REICHENBERG O ENERGIJI VESELI DECEMBER V KAMNIKU Pa smo ga dočakali! December namreč. In zdaj ga moramo le še preživeti, čimmanj stresno in s čimmanj izdatki. Naj bo naš december poln lepih trenutkov, prijaznih voščil in iskrenih sliskov rok. Morda nas obišče še kateri od decembrskih mož in nas preseneti z drobnim darilcem. Nekaj malega za srečo in zadovoljstvo pa lahko naredimo ludi sami. Ena od možnosti jc da obiščete kakšno prireditev, ki jih bo v decembru kar nekaj, za različne okuse in na različnih krajih. Mladinski center je pripravil ponudbo ROČNO -USTVARJALNIH DELAVNIC (čestitk in uporabnih predmetov). »OŽIČNO-NOVOLETNI BAZAR (prodaja darilc iz domače delavnice), OTROŠKE BOLSJAKE (igrače, knjige ...) KiRALNICO (namizne družabne igre), MI.ADi; pa ob petkih vabimo na igre s kartami, šah, monopoli. Gospodar prstanov itd. ZBIRALI bomo igrače (predvsem družabne igre) za naše dejavnosti. Vse se bo dogajalo v naših novih prostorih na ŠUTNI 38, nasproti cerkve, vsak dan od 15.30 do 16.30. Ker smo sodelovali pri pripravi otroškega programa v okviru BOŽIČNO - NOVOLETNEGA SEIMA v Kamniku, vam za skomine naštejem nekaj nastopajočih: čarovnik, Ka-ličopko, kamniški Vrabčki in lutkovne skupine. Obiskovali nas bodo na odru za kavarno Veronika vsak dan ob 17. uri, od 19. do 24. decembra. Tudi božiček in dedek Mraz prideta! helena Kako dobro poznamo svojo občino? Na fotografiji v prejšnji številki je bil zaselek MEJE, kije del nase lja PRAPROČE. Te imajo uradno ime »Praproče v Tuhinju«. So malo nad Mejami, z.a robom in jih zato na sliki ne vidimo, ker je bila fotografija posne- zna kar 7 Praproč, 6 Prapreč, I Prapctno, 4 Prapretna, I Pra-protno, I Praprot, I Praprotnico, l Pruprotno Polico, 1 Pra-petno Krdo in še I 1'raprolno Brda, pri čemer Prapretna pod Sv. Primožem ni upoštevana. la z mesta, ki jc malo nad vasjo Snovik. Na hišnih tablicah v Mejah je napisana Praproče, tako da tujce, ki pride v naselje sploh ne ve, da ima to svoje ime. Pojav, daje na hišnih tablicah zaselkov napisano sama ime glavnega naselja, je zelo pogost. Toda na ta način domača krajevna imena počasi izginjajo iz. spomina, sicer ne toliko domačinov in poznavalcev, kol iz spomina drugih, predvsem mladih, ki starih imen sploh nc poznajo, nc poznajo pa ludi vseh krajevnih posebnosti in jim je za ime kraja pomemben samo napis na hišni tablici. Praproče, ki so nameščene na južnih obronkih Prapraškega griča {S24 m) in Brinja (H05 m), so že zelo stdro naselje, saj so bi le omenjene že leta 1232. Ime so dobile pa praproti, ki jo je nekoč maralo bili na ozemlju sedanje Slovenije kar precej, saj Priročni krajevni leksikon Slovenije po- Med prispelimi dopisnica/nije žreb izbral tisto, ki jo je poslal (poleg domačinov so kraj prepoznali tudi z. drugih koncev) MARTIN LIPOVSEK iz Praprot 6, ki prejme knjižno nagrado v knjigarni Vele na Ljubljanski cesti v Kamniku. Tokrat se pa podajama v hribe. Ti sa polni raznih naravnih znamenitosti, od katerih jih jc ve- mm -televizorji W~* T W ■ -videorekorderji | U -glasbeni stolpi -nadomestni daljinski upravljalci RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - inštalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli TECH d.o.o., Ljubljanska c.21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) liko popisanih v knjižici »Naravne znamenitosti Kanmiško-Sa-vinjskih Alp na kamniškem območju«. Te, ki je na sliki, pa v knjižici ni. Zato ne sprašujemo po njenem imenu, ampak po kraju, kjer se nahaja. Za majhno pomoč naj povemo, da je okoli 1950 m nad morjem, približno na eni tretjini razdalje med vrhovoma z nadmorsko višina 1989 in 1999 in kakšnih 650 m severno od vrha z. nadmorsko višino 1974. Kot odgovor pričakujemo ime vrha (vrhov), v katerega {katerih) bližini je ta značilna skalna oblika, če pa kdo napiše tudi ime le naravne posebnosti, pa še toliko bolje. Odgovor, to je ime vrha (vrhov) v katerih neposredni bližini je ta naravna posebnost oziroma njena ime, pošljite na dopisnici do 12. decembra letos na naslov Kamnik! občan, Glavni trg 24, Sl-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE. Tokrat o energiji, kot uvod jmhodnjemuprispevku o tem, koliko nas stane ogrevanje z različnimi vrstami energije, če jih postavimo na skupni imenovalec 1 kWh. Najfjrejfia kratka osvežitev nekaterih pojmov in merskih enot iz fizike. Enota za merjenje količine energije je J (foule, izg. dtul), v vsakdanjem življenju pa nam je bolj jmznana druga oblika enote, Ws(wattse-kunda, i j-1 WsJ. Ker sta enoti razmeroma majhni so v praktični rabi še njune izj>eljanke in mnogokratniki 10'"k (kilo), l(/'-M fmega), Ud. Nam najbolj domača je kilovatna ura: lkWh-10i x3.600Wt (ker ima 1 ura 3-600 sekund). Stare enote, nj>r. kcal (kilokalorija), ki so jo v preteklosti navajali za moč kotlov za centralno ogrevanje (kca/hJ in še nekatere (erg kpm), mednarodno niso več dovoljene. Energija je gibalo celega sveta in seveda tudi našega življenja Je de lo, je svetloba, je toplota, je gibanje, itd. V naši hrani je kemično vezana energija. Brez energije hi torej življenje kralkomalo obstalo. Ločimo: - primarno energijo, kije vsebovana v nosilcih energije, t.i. energen-tih, npr. nafta, zemeljski plin, premog les, - sekundarno energijo, ki jo dobimo s pretvorbo iz primarne, npr. električno iz premoga v termoelektrarnah; ta je manjša od primarne za izgube prijnetvorbi v električno, ■ končno energijo, ki jo dobi uporabnik, npr. na električni vtičnici; je manjša od sekundarne za izgube pri prenosu, - koristno energijo, ki služi končnemu namenu, npr. toplota na električni kuhalni plošči; je manjša od končne za izgube pri pretvorbi električne energije v loj/lotil'i Poznamo obnovljive in neobnovljive vire energije. Prvi se v naravi nenehno obnavljajo (energija sonca, biomase, vetra, vode, geotermal-na energija), zaloge drugih pa so omejene (fosilna goriva, jedrska energija, energija kemičnih reakcij iz mineralni virov). Viri energije, kijih imajo Zemljani na razpolago, večinoma niso nepo sredno uporabni. Tudi vse oblike energije niso enako ujx>rabljive. Zato jih s pretvorbo sjrreminjamo v koristno obliko - v koristno energijo. Najbolj uporabna za najrazličnejše namene (pogone, razsvetljavo, ogreva nje, Ud.) je električna energija, kije zato tudi najbolj dragocena. Zal jju je pri pretvorbi, da jmdemo do nje, izkoristek razmeroma slab. Pritjre tvorbi premoga (primarna energija) v elektriko, ki nam poganja eleklrih motor (koristna energija) izgubimo tako v elektrarni kar jmbližno 60% primarne energije, od preostalih 40"A< jm prenosu po ekktričnem omrežju izgubimo še 10%, pri jmtvorbi v elektromotorju pa so izgube še jmbližno 10% predhodne. Tako pridobimo iz primarne le jjribližno 32%, korist ne energije. To pa pomeni, da za vsako lkWh koristnega dela na izhodu iz elektromotorja jtorabimo za .jkWh primarne energije iz premoga. Mnogo boljši izkoristek dosežemo pri pretvorbi primarne energije iz premoga v toplotno energijo za ogrevanje. V kurilnih naj>ravan (kotlih) iz bližnje preteklosti smo dosegali izkoristke 65 do 75%', pri boljših današnjih dosegamo okrog 93%, }>ri kondenzacijskih kotlih na zemelj skd plin pa celo 103 do 109%. Zadnji številki sta seveda relativni, saj gre za primerjavo izkoristkov v klasičnih kotlih (max. 100%) ki ne izkoristijo lojAote vodne pare v dimnih plinih (gre skozi dimnik) ter v kondenzacijskih kotlih, ki jo. Iz navedenega sledi, daje ogrevanje z elektriko iz državno gospodarskih razlogov zelo neekonomično, saj je izoristek primame energije iz premoga le 32% (v hklrocentralahje izkoristek nekoliko boljši), medlem ko so izkoristki v kotlih precej višji. Zakon o ohranitvi energije jja firati daje energija neuničljiva, lahke; jo le spreminjamo iz ene oblike v drugo. Vse navedene izgube energije ne gredo v nič, pač j)a v obliki lojdogrednih pUnov v ozračje, ki ga škodljivo ogrevajo. V največji meri je to ogljikov dioksid (CO1 ki nastaja pri zgorevanju fosilnih goriv. Temu se pri današnjih potrebah fx> energiji ne morejo izog niti. Lahko pa emisije (izpuste v ozračje) zmanjšamo z učinkovito rabo in varčevanjem z energijo ter gospodarnim koriščenjem virov. Pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor oz. njegove agencije za učinkovito rabo energije (A URE) poteka v Sloveniji projekt energetske ga svetovanja občanom (ENSVET), ki ga vodi Gradbeni inštitut ZRMK. poteka j>a preko mreže 34 energetskih svetovalnih pisarn (ESP), po vsej Sloveniji. Ena od njih je tudi v Kamniku, Tomšičeva 23 (tržnica), kjer dobite občani brezplačne nasvete ter informacijsko gradivo. Svetovalnico lahko obiščete vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočamo predhodno najavo po le/. 831K 191. mj CAŠPERIČ energetski svetovalec VARČNO OGREVANJE NA PLIN, OUE in DRVA - plinske in oljne peći BUDERUS, VIESSMAN, jUNKERS, VAILLANT, HTDROTERM - sončni kolektorji - največja izbira - toplotne črpalke - sončne celice za pridobivanje elektrike Brezplačno svetovanje, ugodni krediti za plin Kon Tiki B35B d.o.o. SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21 /K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 01/8310-380 http://www.kontiki-solar.si LIP RADOMLJE d d Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole že skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi z.a številna druga tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: - zaposlimo delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri, - zaposlimo delavca s končano poklicno šolo kovinarske smeri, - zaposlimo tudi nekvalificirane delavce in delavke s končano osnovno šolo. Dobrodošli tudi pripravniki! Pisne prijave oddajte na pošti na naslov LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, dodatne informacije dobite po telefonu 01/724 09 30. 14 6. decembra 2001 Kamniški OBČAN rmimm salon branka Dolenec Kamnik, Ljubljanska 3/d (v Svetilniku) tel.: 83-92-777 Najlepši prazniki se začenjajo z obiskom frizerja! Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 20. ure. ob sobotah od 7. do 12. ure. Vsem strankam želimo lepe praznične dni in se priporočamo tudi v letu, ki prihaja. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Streh ovec Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA V 91. letu življenja je za vedno zaspal nas dragi ata VALENTIN ZOBAVNIK iz Kosiš pri Kamniku Hvala vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje in našemu atu darovali cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala duhovniku Maksu Ocepku in patru Ernestu za lepo opravljeno pogrebno maso, pevcem Tunjiškega okteta za ganljivo petje in trobentača Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, november 2001 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame BETI MAJHEN se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so mi stali ob strani v najtežjih trenutkih. Toplo se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in njen grob obsuli s cvetjem. Hvala za vsa izrečena sožalja in podarjene sveče, gospodu župniku pa za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči sin Slavko Kamnik, november 2001 Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to. kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Zapustil nas je nas dragi mož, oče in ata STANE BROZOVIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem lovcem, še posebej Lovski družini Stahovica pevcem in župniku g Bcrčanu za lepo opravljen poslovilni obred. Hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za vsa izrečena sožalja podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dr. PlavCevi in patronažni sestri Miji za dolgoletno zdravljenje in skrb. Vsi njegovi Zg Stranje, november 2001 Gostišče GROŠ Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) S 831-26-37 Poleg različnihjedi po naročilu vas vabimo na dve vrsti dnevno svežih malic po 600 tolarjev, dnevna in sobotna kosila, bogata nedeljska kosila. Posladkate pa se lahko z našimi znamenitimi palačinkami z najrazličnejšimi nadevi. Vsem našim gostom se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnjem letu! KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko 01/56-55-120. Odkar je tako poikočen, žabe vozijo Boxer. Prihrani« o° Boxer je največji in najmočnejši iz Peugeotove družine dostavnih vozil. Že dolgo slovi kot zanesljivo, praktično vozilo, z 2,81 HDI motorjem pa tudi kot poskočno vozilo. Njegov najmočnejši motor RODEX d.o.o. Rova. Rovska c.2,1235 Radomlje, tel.: 01 722 77 98 mu streže z izjemno elastičnostjo in pospeški, odlikuje pa ga tudi tih in umirjen tek, nizka poraba in majhna emisija škodljivih snovi. Ponudba velja /a vse Boxerje dobavljene do konca leta 2001. PEUGEOT KNJIGOVEŠTVO DARMA d.o.o. ekspres vezava diplomskih nalog, vezava uradnih listov, knjig, popravljanje starih knjig, izdelava map, škatel, jedilnih listov, kasiranje Kleče 25, Dol pri Ljubljani, tel.: 01/5647-669, GSM: 041-552-353 Spoštovani! Ko ob izgubi vašega Nudimo vam najbližjega ne veste kam, kompletne so vam naše usluge na voljo pogrebne storitve Neprekinjeno Noč in Dan! POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 624-685 Ko v nedeljo -.apel bo spet lovski rog, Ti ga ne bo.< ver slišal, ZAHVALA V 71. letu se je po hudi bolezni poslovil od nas ZDRAVKO ZA VRSNIK iz Kamnika, Znojile 7 Najlepše se zahvaljujemo vsem lovcem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Prav posebej pa se zahvaljujemo članom njegove Lovske družine SELA za organizirano zadnje slovo. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in mu darovali cvetje. Vsi njegovi Kamnik, Znojile, v novembru 2001 liho si odšel od im\. v naših srcih pustil bolečino, za vedno utihnil je tvoj guu, o zakaj si rekel nam adijit. ZAHVALA V 68. letu življenja nas je zapustil nas dragi mož, «>čc, dedi in stric RADO RAČIČEVIČ iz. Šmarce Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Avto servisa Domžale in PoŠte Uakovnik za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svele maše. Hvala gospe Schnablovi za nesebično pomoč in besede tolažbe v težkih trenutkih, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Šmarca, Kamnik, november 2001 Ne jokajte na mojem firobu, le tiho pristopite. Pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaielite. ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila nasa draga VIDA SLANA (1945-2001) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane sv. mase. Posebna hvala K( Ljubljana, ZD Kamnik, vsem sestram abdominalne kirurgije, ki so ji pomagali v času zdravljenja in ob njeni zadnji uri. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za lepo opravljeno zadnje slovo ter pevcem Krt. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, november 2001 ZAHVALA V 77. letu življenja jc tiho zaspala nasa žena, mama, babica, sestra in teta CECILIJA TONIN roj. Korošec, iz Podgorja 28A Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo sc tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik, zdravstvenemu osebju z Golnika in patronažni sestri Anici za vso skrb in pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljeno maSo, pevcem kvarteta in vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali. Vsi njeni Podgorje, Soteska, Kamnik, Ljubljana, Zg Stranje, Šmarca, december 2001 Kamniški OBČAN 6. decembri 200] 75 i CBL01NB KD&Uge V TRGOVINI ženske elastične hlače - izvozni modeli I PODGORJE 106 b, KAMNIK, tel.: 83 12 250 I ODPRTO OD 9. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Telefon: 83 91 383 GSM: 041/715 455 Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Odprto: 9h-12", 15h-18h sobota: 10h-12h. Jesen prinaša veliko dobrot. Tudi prihranke Polo Že od 15.650 DEM (1.768.450 SIT"). Prihranki do 244.000 SIT*. Izjemno ugodno posojilo, (udi na 72 mesecev! Passat limuzina Že od 32.577 DEM (3.681.207 SIT*). Passat Variant Že od 34.805 DEM (3.932.936 SIT*). Prihranek: 316.400 SIT*. Bora Že od 27.818 DEM (3.143.408 SIT*) z brezplačno elektronsko klimatsko napravo! Prihranek: 312.000 SIT*. * Cene v SIT so informativne in odvisne od valutnih razmerij. Slike vo/.il so simbolne. Število vozil in modelov je omejeno. LL JO. .. \^ AS DOMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. Ol 721 50 59 www. as do m/a le servis.a i mm u sm dmr kopo m/ Mjcem?! TEHNIČNA TRGOVINA PCRI\IE> TPIItBOHtZtlMfB *<0 Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 - MIKROVALOVNA PEČICA Sharp R-212 - televizorji: Gorenje (na zalogi novi modeli) Evelux, Sony, Panasonic - glasbeni stolpi, - avtoakustika, -8% - MALI GOSPODINJSKI APARATI-12% - bela tehnika: Gorenje, Candy, Bc&h, ft Zanussi, Electrolux, OcaaH ... , * i * UGODNI PREDPP^NICNINMII^J^^;' « AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO Možnost nakupa na odloženo plačilo. BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH. Brezplačna dostava. PONUDBA VELJA DO KONCA LETA 2001. AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7, do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, - SLADKOR UGODNE CENE VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kotofonija, spile, začimbe) RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. ___i TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - kruh štruca, 0,80 kg 129,90 - moka tip 400 Žito, 1 kg 109,90 - orehi, 1 kg 799,90 -jajca, 10/1 B 179,90 - pršut brez kosti, 1 kg 2.999,90 - thomy majoneza, 630 g 499,90 - sir gauda in edamec, 1 kg 1099,90 - zvezda margarina, special in namizna, 250 g 99,90 - alpsko mleko 3,2 in 1,6% m.m., Lj. ml., 1 I 139,90 - slivov kompot, 800 g 79,90 - sir Zdenka in Special 249,90 - kava Slovenka, 100 g 79,90 barcaffe, 100 g 139,90 čokolada Američana, 100 g 59,90 Piknik piškoti, 1 kg 389,90 napolitanke, 100 g 69,90 čokoladni namaz, 400 g 199,90 bonboniere, 200 g 399,90 sardine, 125 g 99,90 Fruc - 4 okusi, 1,51 159,90 ACE 1 5 1 179,90 olje rastlinsko 1 I, PVC 189,90 brisače, 2/1 129,90 toaletni papir Paloma, 10/1 249,90 Persil, 3 kg (color in greenpower) 1.099,90 Ponudba velja do 31. 12. 2001. V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, oh sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od S. do 12. ure. Kamniški OBČAN t-~? GOSTILNA LEDRAR f^S Žiga Leber, s.p., Loke v Tuhinju, tel.: 01/839-27-82, 041/810-220 vas z izbrano gostinsko ponudbo domačih jedi in jedi po naročilu vabi v decembru vsak dan od 8. do 22. ure, ob petkih in sobotah do 24. ure. Ob decembrskih sobotnih večerih lahko pri nas zaplešete ob živi glasbi. Sprejemamo REZERVACIJE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE do 90 oseb. MIZARSKE STORITVE IZDELAVA ■ MONTAŽA • OBNOVA KUHINJE IN DRUGO POHIŠTVO Avbelj Milan s.p., Stegne 1, Moravče TEL: 01/723 14 76 GSM: 041/641 446 že od 1,657.000 SIT. PREDNOVOLETNI POPUSTI 1 zaripse modele vozil Centi/L^— A, V/{.....j1 Perovo 23, Kamnik tel. prodaja: 01/839 50 40 tel. servis: 01/839 50 39 ;e=f=it V vsakem od nas je pričakovanje, ki ga imenujemo upanje. (Platon) Upanja, polurno in moči ter prijetnega ^ 0 praznovanja vam ieli kolektiv *** % AvtoCerar. B$S POHIŠTVO LIIZ KARANTANIA m PREDPRAZNIČNA PONUDBA! W - nakup brez posrednikov - izdelava po merah - dobava iz zaloge AKCIJA ZADNJI HIP! * kuhinja tipska, komplet 255 cm leseni del samo 78.760 SIT * francoska postelja 160x200 (dvižna) samo 57.740 SIT Velele božične praznike in iretno novo leto 2002 želimo mm občanom! LIIZ KARANTANIA V DOMŽALAH, Ul. Antona Skoka 2, tel. 729-27-20, in LJUBLJANI, Topniška 5, tel. 430-77-30, KRANJ, VB Globus, tel. 04/236-47-70. NAJVEČJI * HIPER PIRO CENTER SHOP . * Fužine 9, KAMNIK IZJEMNA PONUDBA 1PQ IZREDNIH AKCIJSKIH* CENAH! % * astavajia pr j j sir j osti popust ob nakupu • seštevanje ugodnosti • nagradna žrebanja družinska kartica »VELE prijeten nakup« Pri nakupu z gotovino nad 5.000 tolarjev se 3% popust priznava za nakupe v naslednjih enotah: živilskih trgovinah in živilskih diskontih trgovske družbe VELE d.d. * v specializiranih drogerijah VELE d.d. nad 10.000 tolarjev se 3% popust priznava za nakupe v naslednjih enotah: blagovnici VELE Domžale (na oddelkih označenih z nalepko kartice »Vele prijeten nakup«), blagovnici yELE Celje in blagovnici VELE Ivančna Gorica v tekstilnih in obutvenih trgovinah družbe VELE d.d. v trgovinah z mešanim blagom, ki so označene z nalepko kartice »Vele prijeten nakup«) / >vska družba d.d. Letaki z podrobnejšimi navodili o kartici »VELE prijeten nakup« so vam na voljo v vseh poslovalnicah trgovske družbe VELE d.d.. VSEBINA KARTICE »VELE prijeten nakup« Kartica »VELE prijeten nakup« je družinska bonitetna kartica, s katero v trgovski družbi VELE d.d. nagrajujemo zvestobo naših kupcev tudi z dodatnimi gotovinskimi popusti in nagradnimi žrebanji. KAKO DO KARTICE »VELE prijeten nakup« Vsak kupec ob nakupu nad 5.000 tolarjev v katerikoli poslovalnici trgovske družbe VELE d.d. pridobi pravico do kartice »VELE prijeten nakup«. Pravila, prednosti in pristopna izjava kartice »VELE prijeten nakup« so vam na voljo na vseh prodajnih mestih trgovske družbe VELE d.d.. Odločitev je vaša: pristopno izjavo izpolnite na prodajnem mestu ali doma, jo oddate prodajalcu ali pošljete na sedež trgovske družbe VELE d.d., mi pa vam pošljemo kartico. PREDNOSTI KARTICE »VELE prijeten nakup« Kartico »VELE prijeten nakup« boste lahko uporabljali v trgovinah in na oddelkih označenih z nalepko kartice. Ob predložitvi kartice »VELE prijeten nakup« vam pripada 3% gotovinski popust za nakupe nad 5.000 tolarjev v: • živilskih trgovinah in živilskih diskontih, ki imajo računalniško vodeno poslovanje •specializiranih drogerijah trgovske družbe VELE d.d. Ob predložitvi kartice »VELE prijeten nakup« vam pripada 3% gotovinski popust za nakupe nad 10.000 tolarjev v: • blagovnicah VELE v Domžalah, Celju in Ivančni Gorici •tekstilnih in obutvenih trgovinah družbe VELE d.d. 1 •trgovinah z mešanim blagom, ki so označene z nalepko kartice »VELE prijeten nakup« 3% gotovinski popust vam pripada tudi ob nakupu darilnih bonov v vrednosti 10.000 tolarjev in več. PRAVILA Popusti s kartico »VELE prijeten nakup« veljajo v navedenih prodajalnah trgovske družbe VELE d.d., ki so označene z nalepko kartice, in za nakupe, ki so v celoti plačani z gotovino. Popusti ne veljajo za nakupe cigaret, gradbenega in pohištvenega blaga. Plačila s čeki, prodaja na odloženo plačilo, plačilo s plačilnimi karticami in plačila z boni trgovske družbe VELE d.d. ne štejejo kot gotovinsko plačilo. Nakupi po posameznih oddelkih se ne seštevajo. Odlika kartice »VELE prijeten nakup« je, da je družinska kartica, kar pomeni, da jo poleg nosilca kartice lahko uporabljajo tudi drugi družinski člani. Dodatna prednost kartice »VELE prijeten nakup« je dvoje nagradnih žrebanj v enem letu. Vsakokrat čaka lastnika kartice »VELE prijeten nakup« nagradno žrebanje, kjer bomo podarili deset darilnih bonov v vrednosti 50.000 tolarjev in deset praktičnih nagrad. Gotovinski popust iz naslova kartice »VELE prijeten nakup« velja tudi pri nakupu blaga s popustom. Izgubo kartice »VELE prijeten nakup« je lastnik dolžan prijaviti. V primeru večkratne izgube nova kartica ni brezplačna. Trgovska družba VELE d.d. se kot izdajatelj kartice »VELE prijeten nakup« obvezuje, da bo pridobljene. podatke uporabljala v skladu z določili Zakona o varstvu osebnih podatkov. Kartica »VELE prijeten nakup« je uporabna vse do pisnega preklica s strani trgovske družbe VELE d.d.. Ob preklicu kartice izgubi imetnik vse prednosti, ki izhajajo iz kartice »VELE prijeten nakup«. VELE Trgovska družba d.d., Ljubljanska 64, 1230 Domžale VRTNARSTVO GAŠPERLIN Vrtnarska vzgoja in trgovina \_ Joffp-J Moste 99 pri Komendi, teb. 634-14-71 Popestrite si praznični čas ? lepo BOŽIČNO ZVEZDO, pripravili smo veliKo in ugodno ijbiro: - BOŽIČNIH ZVEZD -V^ČKOVINrKJVOLETNlHA -C1K1AM OKRASNIH IN KERAMIČNIH IjONČKOv -SOBNIH RASTLIN * Odprto vsak delovnik od 8 do 17 ure, sobota do 13. ure Ob koncu leta se vsem strankam zahvaljujemo za zaupanje in ielimo lepe praznične dni ter srečno v letu, ki prihaja! IVIovni i-.is ml S. do 17. uit. oli Mihohih do t.', uit. t"'* DAN ODPRTIH VRAT V Četrtek dne 13.12. od 14 do 19h ter v Soboto 15.12. od 9 do I3h v prodajni pisarni Kamnik (na lokaciji gradnje) Kamnik / na lokaciji gradnje/ Usnjarska ulica 6 Telefon: 01/ 8317 523 PUN nepremičnine Ljubljana / nad PGH Kozolec / Kersnikova ulica 10a Telefon: 01/ 433 50 40 UflRSTUO Med Radomljamt in Domžalami gradimo pet stanovanjskih dvojčkov. Zgradili jih bomo do podaljšane III gradbene faze, po dogovoru pa jih izdelamo tudi do vselitve. Za laž/o odločitev: • zares ugodna cena • v hiši lahko bivata dve družini • nakup staro za novo, z doplačilom • brezplačno vam bomo ocenili in pomagali prodati vašo nepremičnino • ponujamo pa vam tudi ugodni kredit za poplačilo dela kupnine Arboretum, teniška igrišča, golf igrišče, vrtec, šola, banka, trgovina, pošta, avtobusna postaja, vse to je v bližini. Pa še to: z novo avtocesto je do Ljubljane le slabih deset minut. LB Hip po Trg republike 3, Ljubljana Telefon: 01 2S1 22 12 040 396 944 Ljubljanska c. 31, TPC Duplica / A Tel.: 01 -831-0-890 ± Faks: 01 -831-0-895 -) GSM: 041 -722-991; 041 717-959 Podjetje Varstvo d.o.o. Je specializirano za: opravljanje nalog odgovornih oseb za promet z nevarnimi kemikalijami *» izdelava izjav o VARNOSTI z oceno tveganja izvajanje pregledov in meritev, potrebnih na tehničnih pregledih objektov in poslovnih prostorov (elektro-meritve, mikroklima, osvetlitev, stroji, gasilski servis) usposabljanje zaposlenih na omenjenih področjih -tečaji in preizkusi znanja izdelava strokovnih listin - študije, elaborati, pravilniki Želimo vesel božič ter srečno, varno in poslovno uspešno novo leto!