PROSVETA ÜLAStLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Uradniški ta uprarnláki proa torti MftT South Lavndale im Offlse of Publication« M9V S. Lawndala An. Telephone, BoekwaU 4*04 CHICAGO, lLLn TOREK. 6. JULIJA (JULY 6), 10S7. Bnboerlption 96.00 Yearly STKV.-NUMBKK ISO Aeoaptanaa for Stalling at «podal rata of poatafa provided for in aoction 110», Aot of Pot. I. 1P1T, aathorliad on Jana 14, 101«. dni posredovalni odbor ožigosal jeklarske magnate 1 ifo jem poročilu naglasa, da so oni odgovorni a polom pogajanj glede poravnave stavke. Unija CIO pravi, da ima večino med delavci f tovarnah Inland Steel Co. Delavske organizacije v Cantonu, O., zapretile s splošno stavko v znak protesta proti državni milici, ki ¿¿iti itavkokaze jeknatown. Pa., 6. jul. — Go-rner George H. Earle je nt »nem shodu jeklarakih stavcev in rudarjev izjavil, da bo iroi pravdnik Šel v Wash-ton, da itsili volitve med de-j v tovarnah Bethlehem Steel rp, ki je odklonila sklenitev mibe i jeklarsko unijo CIO In en izzvala stavko. Drugi gornik je bil Philip Murray, nauk orgsnizatoričnega odbora ), ki je obdolžil neodvisne je-rike kompani je zarote, katero i j« uničenje gibanja organi-antga delavstva, zaeno pa je ndil brutalnost policije v ingstownu, 0., ki no priza-U niti ženskam. Več ko 40 ik trpi posledice, ker jih je irija napadla s plinskimi bom-ni. Dva itavkarja sta bila h in neki otrok, ki ga je mati lila v naročju, je tudi med rami. Plin mu je uničil vid «tal bo slep vse življenje. Okifo, 5. jul. — Jeklarska (ja CIO je predložila številko som federalnega delavskega MNa, da dokaže, da je ve-a delavcev v tovarnah Inland Kl Co. v East Chicagu in Chi-ro Heightau organizirana. Na difi Wagnerjevega zakona n biti unija, ki dokaže, da i večino, priznana kot prednica vaeh delavcev pri kolek-«ih pogajanjih. Delavsko razlite je odredilo zaslišanje, ko jeklanka unija obdolžila kom-lijo krienja Wagnerjevega »na. Dogovor med unijo in npanijo, ki je rezultiral v preen «tavke, priznava unijo kot •Stavnico njenih članov pri hktivnih pogajanjih. »Mhington, D. C., 3. jul. — Kini odbor, ki je bil imeno- * da posreduje med jeklarji magnati in stavkarji, je * P«*ve odgovornosti za j0*1 Pogsjanj. Poročilo tega tora. ki je bil suspendiran, ko •«njegovi poskusi, da pridobi fMranki » sporazum, izjalo->• J* pravkar objavila delavnica, Člani tega odbora wl> Charles P. Taft, Lloyd K. F^n in E. F. McGrsdy. PJk tega odbora je bilo od d» je spisana pogodba vaakega kolektivnega po-pk ker obvezuje obe strain To ,tališče pobijale Je-1?** *omPanije in poudarja- vladni odbor naklonjen PJi in pristranski. lw^jeni .mo, da bi bil kon-« Poravnan, 6e bi bili repre-W »tirih neodvi.nih jo-■?*,h kompani j pristali na ■rertnco z voditelji stavkar-^ pravi odbor v svojem po- To *o odklonil», čeprav Z2 [>m*rj»»- d* Je sprava T,t 'tko * obe v konflik-■W*eni frupi VRedeU k m| i 1 L, 8 nam®nom, da Jih SjP^ti nobenega do- ^v,l0^«vcev, kijih re-£ \ Upirt,f «> - tudi k^J?*"' ki "tj bi ugoto- 1m«E??21bov' ki M ima u- »^«¿i dokaz, da Jim „i miru v tem kon- ^ * °m€nil1 POtklWt P0" hfl A. -i« Pozitivno iz-*** Porabe z mü 'W «i • Hm Francija in Anglija podprli Španijo Pritisk na Vatikan, naj prizna fašistični režim Pariz, 8. jul. — Francija je včeraj naznanila, da bosta ona in Velika Britanija zalagali špansko ljudsko vlado z orožjem, municijo in bojnimi letali, če ne bosta Nemčija in Italija revidirali svojega stališča glede nevtralnosti v Španiji. To naznanilo je prišlo, ko je pododsek mednarodnega nevmeševalnega odbora odločno odklonil predlog Nemčije in Italije, naj odbor prizna pravo bojevništva španskim upornikom. Predstavnik francoske vlade je dejal, da bo Francija obnovila normalne trgovinske odno-šaje s Španijo, kar pomeni, da bo odprla svoje meje Španiji, toda meje bodo ostale zaprte armadi generala Franca. Ta ne bo mogel dobiti materiala is Fran- CTje, Ker gn Bičanja urnam» nmn- tra za voditelja upornikov. Velika naročila bojnega materiala, katera je španska vlada dala Franciji pred izbruhom civilne vojne, bo Francija izpolnila. Ta vest je bila objavljena po razgovoru med francoskim zunanjim ministrom Delbosom in J. Giralom, zunanjim ministrom španske ljudske vlade. V uradu francoakege zunanjega ministra se je včeraj oglasil tudi španski premier dr. Juan Negrin. Vatikansko mesto, 8. jul. — Pablo de Churruca, novi repre-zentant španskega uporniškega režima v Vatikanu, je obnovil pogajanja, da Vatikan formalno prizna režim. Da 11 bo Churruca uspel, v tem momentu ni znano. Madrid, 8. jul. — Madridska policija je naznanila aretacijo večjega števila žensk in moških na obtožbo špionaže v prilog upornikom. Uradna vest ae glasi, da so v špionažo zapleteni tudi tujci. Imena aretirancev niso bila objavljena. Gibraltar, 8. Jul. — Radiopo-staja španskih upornikov je naznanila, da Je bilo 18 oeeb ubitih in 21 ranjenih, ko so španski vladni letalci vrgli veliko število bomb na Burgoe, na mesto, ki je bilo prej glavni stan upornikov. Vladni letalci so skušali bombardirati tudi Toledo in druga u-porniška mesta, a so bili pregnani. JDomače vesti Oblaki Chicago. — Zadnji petek se je pripeljal v avtu naš slikar Gregor Perušek z ženo in hčerko vred v Chicago. Pripeljal je svojo sliko, katero je konvencija naročila za gl. urad SNPJ. Slika je velika in predstavlja naselbino Ely v Minnesoti v zimskem času. Se isti dan se je Pe-rušek odpeljal po opravkih v Milwaukee.—Dalj e nas je obiskal v petek Jos. Zavertnik is New Jerseyja, najstarejši sin pokojnega urednika Pros vete, ki se nahaja po opravkih v Chicagu. Svatba v Pennl Presto, Pa. — Zadnje dni se je tu poročil Louis Avbel, član in blagajnik društva 186 SNPJ, z Mary Zlman, ki je tudi članica SNPJ pri društvu 669 v Syga-nu, Pa. Obilo sreče! Vesti iz Clevelanda Cleveland. — Te dni je umrl Louis Pate, doma iz Repčega pri Trebnjti na Dolenjskem. Tu zapušča leno in dva otroka, v starem kraju pa mater, brata in sestro. Milwauške novice Milwaukee. — Poročeni so bili aledeči pari: Frank Repenšek in Mary Winkler, Emil Upo-glavšek in Winifred Roedl ter Edward Omahne in Julia Sur-walL.*s» M sosednjem Sheboy-ganu je sodišče obsodilo tri mlade slovenske fante na težke zaporne kasni zaradi več roparskih napadov. Henry Stempihar, star 21 let, je bil obsojen na štiri do 80 let ječe, njegov 17-fetni brat Rudolf na tri do pet let in 22-letni Stanley Jakovec na eno do petih let. Se nekaj Iz Penne Pittsburgh, Pa. — Louis Kos, star 46 let, je podlegel težkim telesnim poškodbam, ki jih je dobil pri delu v tovarni. Doma je bil ll Šenčurja na Gorenjskem, v Ameriko je prišel še pred vojno in umrl je samec.— Dalje je umrla po kratki bolezni Antonija Mežnar, stara 46 let in rojena v Ljubljani. Tu zapušča moža in sedem otrok, v Farrellu, Pa., očeta. — V Sharpaburgu, Pa., Je umrla Mary Lakner, stara 66 let in vdova, ki zapušča ■Ina in hčer. Delegat na unijakem zborovanju Chicago. — John Kobi iz Du-lutha, Minn., se Je nahajal zadnji teden v Chicagu na zborovanju kot delegat organizacije železniških delavcev. Zborovanje je bilo v hotelu Morrisonu in aklenili so, da se odredi glasovanje o stavki, ker jim železniške družbe nočejo dati zahtevanega mezdnega poviška. Federalna vlada udarila župana Bivii "butlegar" ni plačal dohodninskega davita Pittaburgh, Pa., 8. jul. — William Driacoll, načelnik federalnega diatriktnega davčnega biroja, je zdaj podvsel akcijo proti Danielu J. 8hieldsu, županu Johnatowna in trinajstim drugim, ki so operirali pivovarno v Johnstownu v času prohibicije, niso pa plačali dohodninskega davka federalni vladi v vsoti $76,040. Kakor hitro Je bil župan informiran o tej akciji, Je pričel kričati, da ga hočejo križati, ker vodi ^oJ proti uniji CIO, ki vodi stsvko v jeklarnah Bethlehem Steel Corp. Odkar Je izbruhnila stavka, Je Shiekla zavzel stališče, da je njegova dolšnost, protektl-rati stavkokaze. Mobiliziral je privatno armado, da razbije stavko. Prohibicijski agentje so vdrli v pivovarno, katero je Shields operiral, 1.1926, Zaplenili so 12,-600 sodov piva in veliko količino ftganja, aretirali Shieldsa in druge direktorje na obtožbo kršenja prohibieijskega zakona. Shields je potem «kušal podkupiti nekega agenta in zaradi tega je bil obsojen na leto dni zapora v federalni jetnišnici v Virginiji. Shields si js v sedsnji jeklarski stavki nakopal jezo gover-nerja Earleja, ker je skušal z oboroženo silo razbiti stavko, nakar je governer poslal državno policijo v Johnstown in oklical delno obsedno stanje, da prepreči spopade. Shields J« nato izjavil, da se ne bo pokoril governer-ju, ta pa je zapretil, da bo poslal župana v ječo, "iz katere Je prišel." _ Stavka voznikov tovornih avtov Philadelphie "Pa., 8. jul.— Okrog 2500 voznikov tovornih avtov je zastavkalo v tem mestu. Stavko so oklicali uradniki unije Ameriške delavske federacije v znak protesta proti uniji CIO, katero so obdolžili, da Je invadirala njihov teritorij. Stavka je sledila, ko Je Freihofer Baklng Co. sklenila pogodbo z unijo CIO. Prej je imela pogodbo z unijo ADF, a je ni obnovila. Kompanija pravi, da je bila pri-ailjena skleniti pogodbo z unijo CIO, ker ima večino med vozniki, ki delajo zanjo. Stavka je bila končana, ko je prišlo do sporazuma med CIO In ADF. OSTER KONFLIKT MED RUSIJO IN JAPONSKO Japonski militaristi zahtevajo prelom i odnoiajev INVAZIJAMAND2U-KUJSKEGA OZEMLJA Nadaljnje obzodbm zarotnikov v Rusiji Moskva, 8. jul.—Sovjetske tajna policija Je aretirala 120 oseb na obtožbo zarote in špionaže v severnozapadni Rusiji. Izmed teh Je bilo 70 ža.ustreljenih, ko jih je sodišče spoznalo za krive. Med onimi, ki so bili poatav-IJeni ob zid in ustreljeni, Je bil tudi neki visok vojaški častnik. Tokio, 3. jul.—Visoki japonski uradniki so izjavili, da bo armada odločevala v sporu med Japonsko in Sovjetsko unijo, zaeno pa so nsglasili, da je sovjetska invazija mandžukujskega ozemlja izzvala napeto situacijo. Naznanilo, da je bila "rešitev" spora poverjena armadi, pomeni, da se Japonska pripravlja na drastično akcijo. Militaristi in nacionalisti so že pozvali japonski kabinet, naj pretrga diplomatične odnošaje s sovjetsko vlado. Iz Hsinkinga, glavnega mesta Mandšukuja, je prišlo poročilo, da so se pričele diskusije o rabi oborožene sile, ko je Moskva informirala japonsko vlado, da bo potegnila svoje vojaštvo s otokov na reki Amur le pod pogojem, če bo Japonska odpokiicala svojo oboroženo silo z obmejnega ozemlja. Pet ruskih topničark je včeraj invadiralo mandžukujske vode. Dospele so v bližino pozorišča zadnje bitke med mandžukujako obmejno stražo in ruskimi ladjicami. Ta spopad je poostril napetost med Moskvo in Tokljem. Svarilo, ki je v bistvu ultimat, U bilo poslano Moskvi » odobritvijo japonskega kabineta. Premier Fumlmsro Konoye Je sklical izredno sejo članov kabineta, ko je sovjetska vlada Ignorirsls japonski protest proti invaziji mandžukujskega ozemlja. Sedaj je prišlo poročilo o koncentraciji sovjetske pomorske sile na reki Amur. Takoj nato je bilo objavljeno japonsko svarilo, da bodo sledili drsstlčni ukrepi, če bodo ruske bojne ladje odrinile v mandžukujske vode. Moskva, 8. jul.—-Sovjetske vlada js nsznanila, da hoče odškodnino od Jsponake za topni-čarko, ki so jO; zsdnjo sredo potopile krogle iz jsponakih topov, kakor tudi za izgubljeno moštvo. Druga veat se glasi, da Rusija išče vojno posojilo v vsoti 4,000,-000,000 rubljov (okrog $800,-000,000). FaiUtibojkotirajo UNIJSKI NA- 32 ossb ranjenih v imleznUhi nesreči Chicago, 8. Jul. — 82 potnikov Je bilo rsnjenlh, ko sta dva vlsks Chicago t Northweatern Železnice einoči trčila akupsj v KvansLonu, v čakaškem predmestju. Okrog 80 drugih potnikov je dobilo manjše praske. Ali-rinsjst ranjencev ao odpeljali v bolnišnice in dva Izmed teh bosta najbrž podlegla poškodbam Neznosne stanovanjske razmere v Phitadelphiji Philadelphia. Pa.—Okrog 40r 000 delavskih družin biva v stanovanjih, ki nimajo sanitarnih naprav in so slabša kakor živinski hlevi. Tako se glasi poročilo posebne komisije, katero je imenovala državna univerza, da preišče stanovanjske razmere v mestu brstske ljubezni. S to komisijo so sodelovali tudi uredniki federalne relifne administracije. Ta Je dalje ugotovila, da stanovanja. v katerih prebiva nadaljnjih SO,000 delavskih družin, ni-ao dosti boljša. Pred dvema letoma Je mestni svet naznanil načrt glede podiranja a hi makih predelov In gradnje stanovanj, toda doslej še ni podvsel nobene Predsednik Mehike Cardeaas peedravlja etroke ****** I h govl drftart hI no dobili zavetje v eje- londonski odbor Italija ne bo odpokiicala "proatovoljcev" is Španije London, 8. jul.—Polom mednarodnemu nevmeševalnega odbora, ki ga tvorijo representant-je 27 držav, je blizu. To dokazuje poročilo, da boata Italija in Nemčija pretrgali stike s tem odborom, če ne bosta Anglija in Francija pristali na zahtevo, da imata oba tabora v Španski civilni vojni pravo bojevništva. Francija In Anglija sta že namignili, da ne bosta dali fašistom te koncesije. Ta koncesija je cena, ki sta jo postavili Italija in Nemčija, ko sta bili pozvsni na ponovno sodelovanje v blokadi španskega obrežjs. V francoski zbornici je bila sprejeta resolucija, ki urgirs preureditev francosko-angleške politike ^napram Španiji, če bosta Italija ln Nemčija vztrajali pri svoji zahtevi. Francija je za skupno angleško-francosko kontrolo Španskih voda kljub opoziciji s strani Italijs in Nsmčije. Da bodo fašisti kljubovali, potrjuje vest v Muzsolinljevem listu, da .Italija ne bo potegnila ovojih "proetovoljcev" is Španije. Dalje naglaša, da bo moral nelntorvenčni mednarodni odbor na ovoji seji v Londonu ssvsetl odločno stališče, drugače se bo "situacija poostrila." Valencija, Španija, 8. Jul.— Jose Giral, sunsnji minister španake ljudske vlade, Je dejal, da so tuje bojne ladje ponovno demonstrirale pred španskimi otoki na Sredozemskem morju. Glrsl domneva, da so bile te ladje Italijanaks in nsmške, toda psrsdlrajo kot ladje španskih upornikov in prežijo ns parnlks drugih držav, ki vozijo živila španskim prebivalcem. Nevarnost je velika in lahko sledi nov konflikt v slučaju, da bojne ladje napadejo parnike, ki vozijo živila. Mednarodni delavski kongres in ADF Woli pojasnil spor med federacijo in CIO Varteva, Poljska, 8. jul. — Delegst Je, ki so se zbrali ns konferenci Mednsrodne zveze strokovnih unij, so s večino glssov »prejeli Ameriško del. federacijo kot članico mednarodne delavake organizacije. ADF Je bila prej povabljene, nsj se pridruži. Francoska dalegaclja je vodila opozicijo In podprli so Jo delegs-tje Češkoslovaške, Argentine in Mehike. Alexandra Csrrillo, ns-čslnlk mehiške delsvake delegacije, Je dejal, ds Je Amerlšks delsvaka federacija naklonjena fašizmu. Predlagal Je, naj Jo mednarodna delsvaka organizacija sprejm« kot člsnico le pod pogojem, ds dobi CIO ensko rs-prezentacijo v mednarodni organizaciji. Matthew Woll, podpredaednik Ameriške delavake faderscijs, ki Je bil poalan v Varšavo, da zastopa avojo organizacijo na mednirodni delavaki konferenci, je dobil besedo, da brani ADF V avoJ«*m govoru Je poudarjal, da ae ludl, ker je konferenca za* vzela sovražne atališče napram njagovi organizaciji. Pojaanil Je spor med ADF In CIO in izjavil, da CIO sploh ne more postati član mednarodne delavske or-gsnizacije. CIO Je le nekakšen neformalen odbor, ki »ploh ne obdrftuje regularnih aej. Kon* flikt med ADF in CIO nI Uko resen, kakor ga hočejo nekateri prikazati. Woli J« plediral, naj SKOK NA FOR-DOVETOVARNE Kompanija obtoiena te-rorisiranja delavcev ARMADA SPIONOV NA DELU Detroit, Mlch.—(FP)—Sistematična orgsnlzatorična kampanja, ki jo vodi avtna unija med delavci v Fordovih tovarnah, je uspešna kljub terorismu, katerega se kompanija poslužuje, da i ustavi pohod unijskega gibanja. Vsi člani unije so organizatorji, i "Fordisem Jo faštsem!" je bojno geslo organizatorjev. Vladno delavsko rassodiiče tudi pritiske na avtnega magnate. Na 6. julija se prične sssllšanje glede obtožbe, ki jo Je vložila avtna unija proti Fordovi kom-panljl. V obtožnici Je rečeno, da kompanija ovira organlslranjo -delavcev, da je mobilizirala armado Ipionov ln da je vrgla na cesto unijeke delavce. Poleg tega se bo morala kompanija sa-govarjatl pred senstnim odsekom, kateremu je bila poverjena preiakava sstlranja civilnih svo-bodščln, ker so njeni pobojnlki napadli unljske organizatorje. Organlzatorlčnl odbor je sests-vil načrte glede apiošne ofenzive, ki bo dosegla višek čes nekaj mesecev. Sedaj Je v teku borbe med avtno unijo ln H. Bennet-tom, načelnikom Fordove policije ln armade špionov. Unija sodi. da Je samo v Fordovi tovarni v River Rougu 7000 špionov. Med temi so bivši jetniki, katere Bennett lahko pošlje tja, odkoder so nrlšll, če bi se pričeli upirati. Spioni so povsod ln to Je vzrok, da ss delavci bojijo govoriti ■ človekom, ki ga ne poznajo. Razume ee, da je unljska agitacijo v teh okol-nostih otežkočena, Organizirani avtnl delavci v Detroitu Imajo sorodnike ln prijatelje med dela vol, ki so uposle-n! v Fordovih tovarnah. Preko teh se vrši unljska kampanja. Fordovi delsvci imsjo mnogo pritožb proti špionašl in terorismu. Sestanki, jsvpi In tajni, med Fordovimi delavci In unionisti ss vršijo dnevno. Vse avtno unije sprejemajo Fordove delavce. Lista Imen teh dell^voev še ni bila objavljena in rs^en voditeljev svtne unije nihče, drt^gl tie ve, koliko Fordovi!} delavcev je že v organizaciji, ,, ^ ..,>» 1 1 i!( Bacil otroike >á , paralize odkrit * i . Loa Angeles, Cal., 8. Jul.—Dr. Kdward Cari lloaenov, profeaor bakteriologlje na kliniki brstov Mayo v Kocheaterju, Minn., je na konferenci zdravnikov poročal, a v — fašizem. V mnogih deželah Evrope In drugod so se ekonomski, nacionalni in religiozni reakclonarji poslužilf politične demokracije, da so prišli z iažnjlviml obljubami na krmilo, potem pa so to demokracijo pokopali In zdaj vladajo s Železno diktaturo. To se lahko zgodi v Ameriki, če ne bo večina Američanov pravočasno znala railikovatl med humbugarjl, ki Imajo politično demokracijo le za masko, In pravimi prijatelji in zagovorniki ekrtnnmskc in socialne demokracije. Danes je svet v veliki prehodni dobi In povsod je vse polno humbugarjev, lažnjlvih prerokov, ki odvra-Čujejo preprosto ljudsko maso od resnične demokracije in svobode. Te humbugarje je treba spoznati. To je naloga vsega napredno-damokrati^nega časopisja. da namreč neprestano razkrinkava humbugarje vsake vrste, ki si vedno nadevajo krinko demokracije — nočeja pa nič slišati o gospo-da raki in socialni demokraciji, brez katere ne bo svobode ln sreče M večino ljudi na svetu Pred dr«j»etimi julija (Ifrir»« -te» * Jr T • îSiU\®rt»» L^la grmovje »n crev J^o okrog njega. Km* £2 števili, da bi po-"verovali s škar-banska uprava ni ^r je stalo drevje in ftj nekoliko zavarovan 9t m pa bo tamkaj v bli-^.T^ode mlada de- „ed njimi 8 letna Ber-Jja. Tam, «J* ^o drevje okrog pož ral-¿Ito zdaj jagode. Žustova Zli jagode prav "a robu, Nenadoma spodrsnilo in i. v požiralnik in utonila. 1 dekli« «o pohitele po po--jji Žuatove ni bilo več vinjena žoga je plavala na vode. Kmetje so nato r „ začeli preiskovati poži ter na&li dekličino trupel ^ potegnili iz vode. m pod avtomobilom. — ffikem klancu blizU Roje pripetila 13. junija nesreča, ki je zahtevala ije mladega kolesarja. Iz d proti Ptuju se je vozil lovec v svojem osebnem o je pripeljal do klanca, [Uncu navzdol pridirjal eaar, ki se zaradi ovin nogel takoj dovolj umak rtomobilu. Zaletel se je i treščil i glavo v šipo, jo ¡n si pri tem presekal lo-iezavesten je obležal ob ibilu. Avtomobilist je iz irka pripeljal s svojim zdravnika dr. Pečeta, k UBrečencu nudil prvo po-uto pa odredil prevoz bolnišnico, kjer pa je kotalita umrl. Pri njem so vojaško legitimacijo na nn Golob, doma s Pobrež-iariboru. Ali je ta legiti-njegova, ni še znano, jen«. — V Selščici so Skofjo Loko truplo ne-noikega. Ugotovili so, da 33 letnega Franceta Gart-1i občine Selca. Kako je u-ni mogoče ugotoviti. Lah-je izvršil samomor žareli ljubezenskih zapletlja-ikko pa tudi, da je po ne-temi padel v vodo in u- ta J«geslavije.) ftkode. — Tudi Mura je cto zadnjem deževju tako narasla, da e na nekaterih mestih stopila čez bregove. K sreči se vreme zboljiuje in smo ie drugi dan »rez dežja, pa tudi solnce se je te vrnilo. Vlom nepojasnjen. — V Skof-i Loki je nekdo ponoči vlomil v trgovino trgovca Sifrerja ter odnesel mnogo usnja in kož, tako da so Sifrerjevi sprva trdili, da gia ikoda v visok znesek kakih (0 tisočakov. Kljub marljivemu poizvedovanju in zasledovanju ni bilo mogoče vloma doslej po- jasniti, pač pa so Sifrerjevi zni žali vrednost, ki jo je predstav- zveze in Poljskega sokola. Tam ljalo ukradeno blago, na 21,000 sko zatiranje hi gospodarske raz* mere so skupaj prispevale k priseljevanju. Dandanes ima Chicago več Poljakov nego Lvov ali Krakov in ematra se za tretje poljsko mesto na svetu sa Var-iavo in Lodsem, ki sta prvi po prebivalstvu. Mnogo resnice je v trditvi, da Chicago kot indus-trialno središče je bilo zgrajeno od močnih miiic poljskih delavcev, ki ftteviino prodnjačijo v je-klarnah in klavnicah. Chicago je tudi pripoanano kot intelektualno srediiče ameriških Poljakov. Odkar je Ml izdan prvi poljski Časopis 1. 1674, je bilo v Chicagu več kot 66 poljskih Časopisov. Danes poljski tisk uključuje tri dnevnike velikega obsega. Chicago ja sedež treh velikih narodnih jednot: Poljske rlmsko-katoliike zveze, Poljske narodne ae tudi nahaja največja poljska Din. Kako je priiel vlomilec banka v Ameriki. kljub strogemu psu čuvaju v hi-io, je zagonetno, prav tako ka-cor so zagonetne ie druge okol-j nosti tega vloma. Vlomilci so odnesli le dragoceno usnje, cenenega «e niti dotaknili niBt. Kako so priiii vlomilci — biti jih je moralo več, da so lahko odnesli toliko usnja — v hišo, je zagonetno tudi zato, ker so b?la vsa vrata po dvakrat zaklenjena, v veži pa hud pes čuvaj. Orožniki in ljubljanski policisti vodijo preiskavo, a doslej je bil ves trud zaman. Priseljenci in njiho vi otroci v Chicagu k t premožnega poeest- -V Dolgem Brdu pri Mlin-«utran Vač, v kandriki - je izvršil samomor pre-posestnik France Kokole. Hovi imajo veliko posestvo ■d>no prostrane gozdove. * je zaradi tega mnogo leano trgovino. Med voj-W1 goHpodar Kokole na fanjen: dobil je kroglo v VM,dar je ostal živ In na «Jrav. U včasih je tožil o v glavi. Kakih motenj ■mj ni bilo videti. Da je dnevi izvršil samomor, pa *tno v zvezi s to poškod-'» bili otroci na polju pri Kokole sedel doma za J n«kaj pisal. Tedaj ga je J in mu dejal, da pi-fei, da je ait živ-Sosed je kaj|>ada mislil, *<>kole šali. Po njegovem 1 P« je kmalu Kokole te-*»"roor. Legel je na po-,n 11 Pognal iz revolverja v «lavo. Na mizi je ,e£al hil^mnt Pokojn«*a je zapustil 9 otrok, ^ v Kolovratu. ^^ in Mura *e razlivata S** 7- Po prvih štiri-ki ho bili neznosno dobili teden dni dež-«n popoldne ao na do-"F® ■''paro prihrumele na- • *«'kimi nalivi, zadnje f^val«, po m^m iWo. rMo' Z? .'10 P^lav. Pesniška «»i te tretjič le , . «ienj jc m ogromno iko-ala seno, od *miJo s polj, uničeva- Skoraj dve tretjini prebivalstva Chicaga, drugega največjega ameriikega velemesta, sta sestavljeni od priseljencev in njihovih tukaj rojenih otrok. WPA je podala po svojem Foreign Lauguage Projectu predhodno študijo o teh dveh skupinah čikaikega prebivalstva, ki po izidu te študije igrata bi stveno vlogo v gospodarskem, miselnem in umnem življenju mesta Chicaga. Nabrani so bili zanimivi podatki glede dvajse-torice narodnostnih skupin. Mnogo tega materiala bo uklj učenega v Chicago Handbook, ki se sedaj pripravlja za izdanje. Najbolj obsežni sta sedaj nemška in poljska skupina, od ka terih vsaka iteje približno 600, 000 prebivalcev. Nemci so bil važen živelj v Chicagu že od za četka četrtega desetletja prejšnjega stoletja, ko je Chicago bilo mestece z 10,000 prebivalci. Od 1871 je v Chicagu izhajalo približno sto časopisov v nem-« ičini. Nemško časopisje Chicaga je sedaj zastopano po 14 publikacijah, vštevši en dnevnik. Nemce najdemo v -vsakem krogu mestnega industrialnega, u-metniškega in intelektualnega življenja. Število nemško-ameri-ških društev je jako veliko — od telovadnih društev do političnih klubov. Poljaki so začeli prihajati v Chicago v večjem itevilu v sedemdesetih letih prejinjega stoletja, nekoliko jih pa je prišlo že poprej, zlasti po neuspeli revoluciji 1. 1831. Prvi veliki naval poljske imigracije štirideset let kasneje Je bil v izdatnem itevilu sestavljen iz političnih beguncev. Iz čim večjega itevila Poljakov, ki so prihajali po letu 1880, je odzeval pritisk gospodarskih razmer v Evropi. Pruska politika razlastovanja, ru- Znatno število Švedov, Norvežanov in Dancev je prišlo v Chicago v dobi civilne vojne. Te škandinavske skupine ae zlasti odlikujejo po velikem številu >rofesionalnih ljudi: zdravni-tov, pravnikov, inženirjev in tehničnih strokovnjakov, ki so ih dale Chicagu. Ena Izmed najpomembnejših skupin v Chicagu je židovaka. Od ustanovitve svoje prve organizacije 1. 1845 so židje udej-stvovali svoj prirojeni talent sa organizacijsko življenje, zlasti na šolskem polju. Okoli 1. 1880 je začelo prise-jevanje Italijanov v Chicago. Današnje italijansko prebival stvo v Chicagu — bodisi prise-jeno ali tukaj rojeno od italijanskih priseljencev — znaša čez 200,000. Ni v Chicagu več kot 150,000 Cehoslovakov, pač pa se ta skupina jako odlikuje v javnem živ ljenju mesta. Cehi imajo 22 ča sopisov, vštevši štiri dnevnike, Slovaki pa osem časopisov z dvema dnevnikoma. Delovanje čeških društev, zlasti Sokola, za razširjevanje prosvete, zlasti u-stanavlanje brezplačnih knjižnic, je hvalevredno. Župan Cermak, ki je bil umorjen 1. 1988 ob aten tatu na Roosevelta, je bil sin češke zemlje. Hrvsti in Slovenci so mnogoštevilni v Chicagu. Obe skupin sta začeli prihajati v Chicago nekoliko pred 1. 1900. V Chicagu je 2100,000 ljudi, rojenih na Ruskem ali njihovih sinov. Od teh 40,000 navaja ru ščino kot svojo materinščino. Druge znatne zkupine so grika, litvinska in meksikanska. Manjše tvorijo Francozi, Armenci, Kitajci, Estonci, Finci, Japonci in Rumunci, zaporedno po svojem Številu.—FLIS. PRDaTBTJC ~ ~ Konvencija trgovcev v Berlinu Izbrali to ti primeren krmj Washington, D. C.—(FP)—I Konvencije komunistične inter-nacionale se vriijo v Moskvi, v mestu, ki je interaacionali najbolj simpatični Mednarodna trgovska zbornica pa si je izbrala Berlin za svojo konvencijo, kar so naclji njeni prijatelji. Na-znanilo, da sa bo konvencija vr-iila v Berlinu, je objavila Ame-rlika trgovska zbornica. Ža načelnika amarUke delega cije, ki se je udeležila konvencije v Berlinu, je bil Ubran Thomas J. Watson, predsednik International Business Machine Corp. Watson je tudi član ameriikega odbora mednarodne trgovske zbornice. Druga dva amerilka delegata sta EHot Wadaworth, predsednik trgovska zbornice v Bostonu in Silas Strawn, čikaiki odvetnik in bivii predsednik Ameriške trgovska abomice. Boston In njegova trgovska zbornica predstavljata reakcijo. Ta zbornica je igrala veliko vlogo v procesu proti Saccu In Van zettiju, delavskima- agitatorjema, ki sta bila sežgana na električnem stolu kot «rtvi kapitalistične justice. Strawn Je bil eden izmed ustanoviteljev Ameriške lige svobode, ki je v zadnji predsedniški kampanji potroilla milijone dolarjev, da prepreči ponovno izvolitev Roosevelta za predsednika Združenih držav. Velike delavska demonstracije proti terorlairanju jeklarskih stsvksrjev v Monroeju, Mich. Vladni poaredovalni od bor ožigosal jeklarske magnate (Saljapin v Zagrebu) Prodsjamo gg. državnim u-radnikom vstopnice dijaškega stojiiča o priliki gostovanja slavnega basista Fjodora Saljapina na šestmesečno p 1 a č e v a n je. Samo resne ponudbe pod "Prijatelji umetnosti" na upravo lista. e Dolgo jo pozna Žid naj bi pričal uradi puške. — Poznate torej dobro to puško? — Ce poznam to pulko? Ah, gospod sodnik! Poznal sem Jo, ko Je bila še čisto majhna pi-itolca. (NadallevanJe s L soauU zvezal roke." Predatavniki Beth-lehem Steel Corp. ao zavzeli »lično stališče. Naglaiali so, da so pripravljeni pogajati se z stopniki vsake delavske grupe, ne pa z unijo, ki hoče govoriti v imenu vseh delavcev, ki so upo-sleni v tovarnah ta korporacije. Frances Perkine, delavska tajnica, ki ja objavila poročilo posredovalnega odbora, je izjavila, da se bo ie nadalje trudi la, da se konflikt konča. Pohvalila je M. C. Townsenda, gover-nerja Indiane, ki je s svojo intervencijo končal stavko v tovarnah Inland Steel v East Chi cagu. Chicago, 8. jul. — Youngs-town Sheet k Tube Co. je izjavi la, da se ne bo pridružila Inland Steel Co., ki je aklenila dogovor z jeklarsko unijo CIO, nakar je bila stavka pri tej družbi preklicana. Pravi, da je uverjena, da so se delavci naveličali stavke in so pripravljeni vrniti ss ns dalo. Obrat v njeni tovarni v South Chicagu bo obnovljen, druga njena tovarna v Indlana Har-borju pa bo ostala zaprta nedoločen čas. Uradniki Yougstown Co. so Izjsvili, ds tovsrna v Indlana Harborju ne bo obnovila obrata, dokler ne bo governer Tovvnsend zagotovil zaičite o-nlm, ki se hočejo vrniti na dalo. Thomas R. Hutson, državni delavski komiaar, je konferiral z uradniki Youngstown 8heet k Tube Co. v Chlcagu. Predložil Jim je governerJev mirovni načrt, nakar ao uradniki odpotovali v Youngstown, kjer Je glav-ni stan te kompanije, da informirajo Franka Purnelia, pred- sednika kompanije o rezultatu razgovorov. ! Vest, da bo governer Town-send oklioal obsedno stanje v Indiana Harborju, če bo Youngstown Sheet * Tube skuiala obnoviti obrat, ja zanikana. Governer je dajal, da ie vedno upa, da bo ta kompanlja sprejela njegov mirovni načrt, da sa stavka čim« prej koiiča. Canton, O, 3. jul. — Unija Ameriška delavske federacije in Odbora ia industrijsko organU, zacljo razpravljajo o oklicu sploine stavke v znak protesta proti stavkolomskim aktivnostim driaviflh miličnikov v jeklarski stavki. Zdaj je priilo po-ročilo, da bo Republic Steal Corp. skuiala obnoviti obrat itirth jeklarnah v Clevelandu pod zaičlto oborožene sile, Isto* časno pa ao odvetniki CIO obtožili govarnerja Daveyja krie-nja Wagnerjsvega zakona, ker je poslal državne miličnike v Je-klarska srediiče, kjer ičltijo stavkokaze. Johnstown, Pa., 8. jul. — Mož nost ja, da bo governer Earle ponovno oklioal obsedno stanje v Johnstownu, ker se je pojavila nevarnost Izgredov v zvazi s stavko pri Bethlehem 8teel Corp. Zupan Bhieids je mobiliziral privatno armado, da zaiči-ti ztavkokaze. James Mark, organizator CIO, Je ignoriral županov poziv, naj se v interesu lastne varnosti umakns Iz Johns towna. "Pokazati hočem iupa nu, da se ne bojim njegovih gro-ienj," je dejal Mark. ^ lv« JO »ul *''Psnine jmlj^o ■atu itd. OMa.H , Oblasti pa * klice kmetov. }Ct> »>guliraje I» povodnji, kmeto« toliko Prvi tovorni parnik, kl je 4ee|*I do zal v t era v Ula. Čikaika policija zabredla v zagato • • • V "Lenin odredil Jcpmuni •Učne demona tracije" Waahlngton, I). C^-(FP)— CikaikJ policijski častniki so se zvljsll pred člani aenatnega odseka, ki jih Je aasllial glade mi-sakra Jeklarskih itavkarJeV pred tovarno ReptiMIc Steel Corp. v South Chlcagu na spominski dan. Zaslliani so bili policijski komisar James V. Allman, kape-tan J. V. Mooney In kapeUn T. KJlroy, Slednja sta vodila polt-cijskl napad na dtavkarje. Ponovili so staro storijo, da Je po-llcljs morsla streljati na "rd«^ katle" v Interesu lastne obrambe. Policajem Je bilo predloženo koronerjevo poročilo, da je osem ossb izmed ensjstlh, ki so umrl<> zs poškodbami, dobilo krogle v hrt>et, tri pa v druge dele tete*u Pokazane so Jim bile tudi ioto graflja, ki kažejo stavkarje, ko bežijo pred policijo, Stavkarji, ki so se udeležili pohoda, so tudi pričali pred odsekom In Izjavili, da jih Je policija napadla brez vsake provokacije. Hladnokrvno je udrihala po glavah stavku» jev, ko ao brez moči ležali na tleh. Senatni odsek je predložil tudi evidenco o poskusu čikaika policije, da opere maaaker stavkar jev. Pokolj skuia prikazati kot bitko med komunisti In policijo. Mike Mills, načelnik policljskesa "Industrijskega biroja," je sestavil listo Imen "znanih komunistov," ki so organizirali fohod Na listi je Ime Sama Popovka. "znanega komunista," čigar Identiteta ie nI bila—ugotovi je. na. Popovi* je bil ubit v poli. djskem napadu Moone/ je bil vprašan, naj po-jasni, kaj misli pod besedo »rdtekar." ^govoril ja, da ja Vodja nemških protestantov aretiran Obtožen je Urjenja ao-* vraštva proti Hitlerju Berlin, 8. jul.—Rev. Martin Niemoeller, načelnik luteranske-ga sinoda, ki ae odločno bori proti nacijaki dominaciji protestan-tovaklh cerkva, je bil aretiran. Aretaeijo je iavrilla tajna naolj-aka policija (G6P) po obtotbi, da pastor v svojih govorih pod-žiga sovraltvo proti Mltlsrju In drugim visokim nscijsklm uradnikom. Uradni komunike pravi, "da Niemoeller namenoma iiri ssva-jalna poročila o odredbah, katere je uveljavila nacijska vlada» Dalje javno poziva na odpor proti odredbam in državnim zakonom, pri tam pa ga podpirajo poročevalci zunanjih listov, ki objavljajo pastorjeve t i rade." Aretacija pastorja nI prllla nepričakovano. Mnogo njegovih prijateljev Je že v zaporih, čeprav niso vodili opozicije proti nacijem tako odprto kot on. Niemoeller je bil odpeljan v moabit-ske zapore. Tajna policija je vdrls tudi v pastorjevo stanovanje In zasegla dokumente in 30,000 mark, potem pa Je zapečatila vse vhode Niemoeller in njegovi prijatelj so pred dvema letoma ie podpl rali Hitlerja. Pričeli so se upi rsti {»tem, ko Je Hitler skuis ponscitl biblijo in proteatantov ako vero, da ugladi pot "nacijske mu kričanstvu." V zadnjih dneh Je bilo aretira nib več protestsntovsklh pastor Jev na obtožbo, da so čltall ime na "odpsdnikov" v cerkvah, tem so krilli dekret, ki ga je ne dsvno uveljavil dr. Wllhelm Frlrk, nacljskl notranji mlnstsr Ta prepoveduje objavljanje Imen oseb, ki so Izstopile Iz prostestan-lovske cerkve In ' se pridružile "nadjskim kristjanom." Najnižje kriminalnost j pokazujajo tujerodc Federalni kriminalni urad (Federsl Bureau of Investlga tion), popularno znan pod Imenom "C'men", Je zopet izda javnosti podatke o aretacijah, k dokazujejo, da tujerodc! niso od govorni sa visoki odstotek zlo-činstva v Združenih državah. Po podatkih tega urada je bilo leta 19»« aretiranih 44H jm oseb In od teh je bilo 4e 20,018 rojenih v Inozemstvu; 48M oseb Je bilo aretiranih izmed vsakih 100,(NK) tukaj rojenih belokožcav, ali od nosno število za tujerodne belo-kožre znaša le 109.2. Od časa do časa so znanstveno izvedene preiskave a navedemo rojstne dežele teh 2,846 tujerodcev, obsojenih I. 11K14 od sodišč v državne In federalne kaznilnice, 627 izmed njih se je rodilo v Italiji, 481 v Kanadi, '¿62 na Ruskem, 24! na Poljskem. 162 na Nemškem. 147 v Avstriji, 78 na Orikem, 66 ns Madžarskem, 46 v Cehoalovakl-JI, 46 ns Avedskem, 88 na Finskem. 87 ns i.ltvlnskem, 86 na Norveškem. 86 v Jugoslaviji, 84 v Mehiki. 26 na Kraneoekem, 86 na Danskem Itd^TL». F. M. DOSTOJEVSKIi : Bratje Karamazovi V štirih delih • Vfariémdr P "Na svet! veliki četrtek jemo kuhano aadje brez masla, pijemo pa vino in drugo, ob strogem • poetu. Zakaj laodikijskl zbor veli za veliki Mtrtek takole: 'Ker ae ne spodobi, de bi v po-alednjem tednu štiridesetdnevnega posta v četrtek dovolili meano jed in tako onečaetili vee t fttirideeetndevni poet.' Evo kako je pri nas. A kaj Je to v primeri z vami, veliki oče," je dodal menišec ohrabrivii ae, "ki ae hranite vae leto, celo na sveto veliko noč, samo i kruhom in vodo in užijete v vsem tednu toliko kruha, kakor mi v dveh dneh. Resnično, divna je ta vala velika vzdržnost." "A poprovke?" ga je zdajci vprašal oče Fera-pont "Poprovker je menišec ssčuden ponovil vprsšsnje. "Da, da. Jsz poj dem še od njihovega kruha strsn, ki gs vobče ne potrebujem, čeprsv v les, in se bom tsm preživljal s poprovkami ali jagodami, oni pa tu ne bodo pustili avojega kruha, to pomeni, da jih ima vrag uklenjene. Dandanes pravijo psgsni, ds ae človeku ni zs kaJ toliko postiti. To njihovo mišljenje je nspuh- njAoJn pagan**," •Oh, to Je resilles," je •fá vrage; sli si jih vic Ferspoi ) pitni oáveti vzdihnil menišec. __videl pri njih?" Je vprašal oče Fd •Kako prt"njih?" je boječe pobaral menišec. nini o ¿vetih binkoštih sem šel k igumanu, od tistih Š6b ps nisem bil več pri njem. Videl sem, lesko'fteksteremu ns prsih sedi in se skriva pod bitjo, ssmo rožički se vidijo izss nje; neksteremu gleda is žeps, oči mu igrsjo, mene gs J« strah; neksteremu s« js naselil v drobovju, prsv v njegovem nečistem trebuhu, neksteremu pa visi ksr okoli vrstu, oklenil ae ga js in ta ga nosi, ne da bi ga videl." "Ali gs vi viditef je vprašal menišec. "Pravim ti, da gs vidim, skos in skoz gs vidim. Ko sem odhsjsl od igumsns, gledam — eden ae skrivs pred menoj za vrata, pa kakšen: velik, poldrugi vatel visok sli še višji, in rep js Imel debel, dolg in temnorjsv; s koncem reps j« bil ssšel v vrstno šprsnjo, jss pa — ns bodi len, sdsjcl zaloputnem vrata in mu priškrnem rep. Ko je zacvilil in ssbrcal, sem trikrst napravil snsmenje križa — in aem gs zs križal. Se Usti msh j« crknil kskor psjek, če gs zmečkaš. Zdaj je moral že segniti v kotu ; smrdi, toda oni ga ne vidijo in ne duhsjo. 2e leto dni nisem bil tsm. Tebi zaupam to, ki si tujec." "Strešne so vsše besede l A ksko, veliki 1n blsšeni oče," Je rekel menišec, kJ J« postajal čedalje smelejši, "ali je ros, da gre o vss vellks slava tja do najbolj dsljnih dežel, češ ds ne-preetsno občujete s svetim Duhom?" "Csslh s« zgodi, da prileti k meni." "Kako prileti k vam? V kaki podobi?" "V ptičji." "Sveti Duh v podobi golobe?" 'To je sveti Duh, ono ps Svetoduh. Svetoduh je neksj drugega, ta so lahko spusti ns semljo tudi kot ksks drugs ptica: Čaaih kot lsatovks, časih kot lišček, časih pa tudi kot sinica." "Kako gs ps rszločite od sinice?" "Govori." "Ksko ps govori, v kskem Jeziku T "V človeškem." '*A kaj vsm govori?" "Vidiš, dsnea mi je povedal, ds bo prišel k meni bedak in bo tiščal vame s neapodobnimi vprašanji. Veliko hočeš vedeti, menih." "Grozne so vaše boaede, preblaženi in pre-sveti oče," Je majal menišec s glavo. Sicer ae Je pa pokšfekla v njegovih plašnih očescih tudi nekakšna nessupnost. "Ali vidll tole drevo r je vprsšsl oče Fers-pont po krstVem molku. "Vidim, blsženi oče." * jalo- "Po tvojem je brest, s po mojem drugs podoba." "Kakšna pa?" Menišec je pomo|čai v vem pričakovanju. "Ponoči se dogsja. Ali vidiš ti dve veji? Ponoči je to Kristus, ki rssprostlrs roke proti meni in me išče s temi rokami, jasno vidim to in trepečem. Strašno, o, strašno!" "Kaj je v tem strašnega, če je Kristus sam?", "Zgrabil me bo in odnesel kvišku." "Živega T "V duhu in slavi praroks Elije — ali nisi slišsj tega, ksj ? Ob j sme me in me odnese ..." Čeprav so nsvdsjali obdorskegs menišca, ko se je po tem razgovoru vrnil v nssnačeno mu celico k enemu izmed bratov, dvomi — in to celo dokaj hudi — se Je njegovo srce vendsr nedvomno bolj nagibalo k očetu Ferapontu nego k očetu Zosimi. Obdorski menišec je bil pred vsem za post, a sa tako velikega postni-ks, kakor je bil oče Ferapont, ne bi bilo niti to nič čudnega, če bi bil "videl čudeže". Njegove besede so bile seveda tudi nekako abotne, a saj • Gospod vendsr ve, ksj je bilo v njih zspopa-denegs, in vsi, ki so ssrsdi Krista ubogi v duhu, imajo še čisto drugačne besede in dejanja. Tisto sastrsn priškrnjenega vragovega repa pa jo bil is arca in s veseljem pripravljen verjeti, ne samo v prispodobnem, ampak tudi v pravem pomenu besede. Rasen tega je imel že preje, še preden js bil prišel v samostanu, velik predsodek proti starčevstvu, ki ga je doslej poznal ssmo po pripovedovsnju drugih in ki ga js s mnogimi drugimi vred odločno smstral sa kvarno novotarijo. V teku dneva, ki ga je bil že prebil v samostanu, je tudi opasil tajno mrmranje nekateri)! lahkomiselnih brstov, ki se niso strinjali s starčevstvom. Mimo tega je bil po svoji narafi nemiren in okreten menih s preveliko radovednostjo do vseh stvari. Prsv sato ga je pahnila velika vest o novem "čudežu", ki ga je bil isvršil starec Zosima, v gline dvome. Aljoša se je potlej spomnil, kako je v množici menihov, ki so se gnetli k starcu to okoli njegove oslice, velikokrat šinila mimo njega postsvics rsdo ved nega obdorskegs go-sts, ld Js smuksl od gruče do gruče in stregel ns vse in vsskogsr Izpraševal. Tistikrat se je malo menil ssnj, šsle pozneje se je spomnil vsegs ... A saj mu tudi ni bilo do tegs: starec Zosima, ki se je bil spet zsčutll trudnega in vnovič legel v posteljo, se je, ko je bil že zaprl oči, zdajci spomnil nanj in zaželel, da pride k nJemu. Aljoša je neutegoma pritekel. Pri starcu so bili takrat ssmo oče Paisij, menih-avečenik oče Joslf in novinec Porfirij. Starec Je odprl trudno oči, nepremično pogledal Aljo-šo in gs nensdoms vprsšsl: "Ali te tvoji pričakujejo, sinko?" Aljoša ss j« smedel in ni vedel, kaj naj odgovori. "Ali te ne potrebujejo? Mords si včeraj komu obljubil, da prideš danes k njemu?" "Obljubil som . .. očetu . . . bratoma ... in drugim ..." "Vidiš t Vsekako pojdi. Ne bodi žalosten. Vedi, ds ne bom umrl, ne ds bi vpričo tebe izrekel svojo poslednjo beeedo ns zemlji. Tebi bom rekel to besedo, sinko, tebi jo tudi sspustim. Tebi, mili sinko, ssto, ker me ljubiš. Dotlej ps pojdi k njim, ki si jim obljubil." Aljošs J« neutegoma ubogal, čeprsv mu je bilo težko odiU. Toda obljuba, ds bo sllšsl njegovo poslednjo besedo ns zemlji, in ksr je glsv-no, da bo ta beseda tako rekoč zapuščena njemu, Aljošl, mu js ssnosno presunils dušo. Urno se Je Jel odprsvljati, ds bi čim preje postoril svoje posle v mestu in se vrnil v samostan. (Dalja prihodnji*.) riöBV James Hoggsm Ob polnoči bos umrl "Ob polnoči bom umrl t" Je zastokal Malotti in ae apuatil v na-alanjsč, ki je atal poleg peči. "Hunt mi to vaak dan ponavlja. Po telefonu, a pismom ali s brzojavko." Malotti je dvignil glavo. Njegov obraz Je bil apačen od atrahu in njegove globoko udrte oči ao skoraj zmedeno gledale. Potem je Še enkrat ponovil s tresočim glaaom: "Vsako uro pride kakšna grožnja. Ali rasumete to, goapod nad zornikr "Pomirite ae. goapod Malotti," Je dejsl nadzornik In pokrovitelj, ako položil avojo roko na Malot-tljevo ramo. "Saj vendar vidite, da ate na varnem. Nemogoče Je predreti kordon detektivov In po-Ifelatov, ki stoje okoli hiše. Val vhodi, da celo dimniki In atrešne line. val žlebovi, vee Je zaatra ženo. Vae je preiekano od pod atrešja do kleti. Moji ljudje ao zaaedll okna te eobe in vaa vre ta." Milijonar Charles Malotti je utrujeno odkimal. ''Ca pravi Hunt, da bom moral umreti, me nihče na svetu ns more rešiti m poznate Hunta t" "Prav, recimo, da se je Huntu proti pričskovsnju posrečilo priti sem. Tods potem bo pa imel oprsvks s menoj in najinim skupnim prijsteljem dr. Harro-wom," je odvrnil nadsornik MacNab in samossveatno potrkal na gubo v svoji obleki, ki Jo je napravil revolver. Potom J« pogledal še tretjega, ki je atal v aobi: "Ali ne, doktor " Harrow, policijski zdravnik, ki Je s zsnimsnjem pregledoval Malotti j evo zbirko kitajakih vas, ae je obrnil. Njegove svetle oči, ki ao ae ekrivale pod košatimi obrvmi, ao gledale zamišljeno. Beli brki In brada ter goati anež-no beli laaje ao mu dajali videz mimoati In čsaUtljivoatl. Videlo ae je. da Je kakor nalašč sa od-govornoati polno meato, ki so mu ga dali na policiji. Prikimal je In prav tako udaril po revolverju. "Poglejte!" je dejal MacNab veaelo. Toda Malotti je vztrajal: "Ob-eojen aem na amrt. Ob polnoči bom umrl. Toda še prej bom znorel" "Neumnoeti T ae je dobrodušno zaameja! MacNab. "C« je kdo nor. je te Hunt, ali ne. doktor T "Mogoče," Je mirno odgovoril Harrow. "Odvisno Je od tega. ka- ko zadevo gledamo. Ce ljudje drug drugega pobijajo v miru, imenujemo to umor; če pa delajo to v vojni, pravimo, da je junaštvo. Jaz bi ae drsnil trditi, ds Js za Hunta ta smrtna grožnja nekaj prirodnega. Gospodu Malotti ju je napovedal vojno. Gospod Malotti pa gleda to s svojega stališča, toda drugače ... Obstal Je, in potem dodal, kakor bi se bil hotel opravičiti: "Neodpostljivo jo, da vam ta-ko govorim, namestu da bi vas mirit" Pogledal je kopico pisem in brzojavk. "To so grozilna pisma, ali ne?" "Da. Okoli trideset jih bo. In ponoči me kliče iz spanja." Malotti se jo zgrozil in zaprl oči. Harrow je vzel eno izmed pi-. sem in g§*prebrsl. Glasilo se je: "Pred štiridesetimi leti si me obsodil ns živo smrt. Pred dvajsetimi loti nem si začel ustvarjati novo življenje. Toda nisem te spustil* iz oči. Potrpeftljivo sem čsj|*l trenutka, ki se mi je zdel primeren zs maščevanje. Zdaj, ko si na višku moči in svoje sreče, to bom s isto ravnoduš-noatjo uničil kakor si ti mene. Ob polnoči 19. boš umrl! Meni uiti ni mogoče. Tvojs usoda je zapečatena. Hunt." Isnensdr se je Malotti zdrznil in se prijel zs srce. Hišna vrata so se z zamolklim ropotom zaprla in začuli so se koraki v veli. "Newton!" j« zaklical MacNab. "Tu sem, gospod nadzornik," je odgovoril glss sunsj. "Kdo Je prišel?" "Ekspresno je prišls neka škatla, gospod nsdsornik." "Odprite jo, toda z največjo pazljivostjo." 4 i-i** Nekaj minut je minilo, potem je zaklical mož od zunaj. "V škatlji je samo nagrobni venec, gospod nadzorniki" MacNab je šel k vratom in jih odprl. Zagledal je bršljanov venec. Na širokem traku je bil napis: Charlesu Malotti ju, ki je u mrl ob polnoči, 19." Priložena ni bila nikalcšna posetnica. Malotti ju so zašklepetali zobje. Histeričen smeh se mu je iztrgal'iz grla in potem prešel v krčevito ihtenje. Harrow gs je stresel in ga poskušsl pomiriti. Počssi se je Malotti zbral, vendar pa je še zmerom trdno držal zdravnikovo roko. Nezaupno je pogledal MacNaba, ki se je pri vritih pogovarjal s policijskim uradnikom in zasopel: "Doktor!" Kaj vam pa teži srce?" gs je izpodbudil Harrow. "Saj se nočem mešsti V vaše zasebne razmere, toda ČO mislite, da vam bo bolje, če se boste komu zsupsli, storite to. Mi zdravniki smo Časih tudi izpovedniki." MacNab je stal še zmerom med vrati in se pogovarjal s stražnikom. Mslotti je začel: "Pred smrtjo bi se rad izpovedal. Potem bom laže umrl. Morilec sem!" Harrow je nsmršil obrvi. "Resnico govorim, poslušsjte. Hunt In jaz sva bila v službi v neki banki. Zaradi nekegs dekleta sva se sprla. In ker je dekle imelo rajši Hunta, sem od jeze in ljubosumnosti izgubil razum. Razen tegs sem Imel mnogo dolgov. Vedel sem, da dela naš bls-gsjnik pozno v noč, in ns to sem zgradil svoj načrt. Ko je nekoč ostal spet dalje časa v pisarni, sem ga umoril. Potem sem skril del ugrsbljenega dsnsrja v Hun-tovo sobo. Zsprli so gs in ssrsdi roparskega umors obsodili ns smrt. V poslednjem trenutku so gs pomllostili ns dosmrtno ječo. Tods zaradi vzornega vedenja so ga po dvajsetih letih izpustili." "All je mogoče tegs Hunta spoznati po kakšnem zunanjem znsku?" "Ds," je šepnil Mslotti. "Ns desni rami ims tetovirsnegs zmaja." Potem se nista mogla več pogovarjati, ksj ti MscNsb Je zdsj zopet stopil k njima in se spustil v svoj naslanjač. In vsi trije so nestrpno čakali. tohbk, «. Nsakok pobojnikov Newton Steel Co. na Jeklarske stavkarje v Monroeju, Mich. Deset... enajst... pol dvanajstih . .. Malottijev obraz Je postal mrliško bled in spsčen od strshu. MscNsb je kadil cigareto za cigareto. Celo njegovi jekleni živci so bili do skrajnosti napeti. Samo Harrow je ostal miren in zbran. . Deset minut pred polnočjo je MacNab vstsl, stopil k vratom in vprašal stražnika, ali se je pokazalo kaj sumljivega. Ta je odkimal. Tudi Harrow je vstal, vzel svoj revolver iz žepa in ga preizkusil. Bil je pripravljen na strel. "Zdaj bomo kmalu rešeni iz strahotne napetosti," je dejsl nadzornik. Harrow je pokimal in pogledal na uro. Bilo je še dve minuti pred polnočjo. Z izbuljenimi očmi je strmel Malotti na kazalca, ki sta se že drug drugemu bližala. Pot mu je oblivsl čelo. Ustnice so mu drgetale. Harrow je stal ob peči in si ogledoval prelepe vaze, ki so stale na njej. S prsti je trkal po njih. "Občudujem vaše umetnine, Malotti," je dejal, da bi ga odvrnil od smrtnih, misli. "Prelepe reči imate tu." Vzel je eno izmed vaz v roko, da bi si jo natančneje ogledal. V tem trenutku je dejal Mactfsb: "Polnoči!" Ura je začela biti. In v tem, ko so njeni globoki udarci odmevali po sobi, je iznenads začul strašen hrušč, kakor bi se dro-bils stekla v oknih. "Oh!" S pridušenim krikom je planil Malotti kvišku, zagrabil z roko proti srcu in omahnil na tla. "Mrtev!" Tako je vzkliknil MacNab in pokleknil zraven Malottijeve glave. "Srčna kap ga je zadela!" Harrow je pogledal na črepi-nje vaze, ki so ležale poleg njega na tleh. "Sveta nebesa! Vaza mi je zdrknila iz roke! On pa je mislil, da je to . . ." MacNab je prikimal. "To ga je ubilo. Toda vi niste krivi. Vse je samo čuden slučaj. Udarci ure so delovali tudi name in moji živci marsikaj vzdrže . . . Toda Huntove grožnje so bile samo neamno baha-nje. Ni ga bilo blizu . . ." Dr. Harrow je to noč zelo nemirno spal. Soj mesečine je silil skozi restore v njegovo sobo in osvetljeval njegovo desno ramo, ki Je ležala na blazini. In na tej rami ae je videl temen madež tetoviranega zmaja HUMOR Boji ee Podstki: Rojen? — Kje, kdsj, kako... Oženjen? * — Obtoženec se zgane. ' — Ali mislite morda zaradi vaše hčere? e Ne bo posebno Misijonar izpreobrača Indijca. Gandhijs samega, Gandhija, ki pravkar stavka. — Tako hudo ti je ns svetu, zdsj ne ješ, niti ne piješ. Toda če hočeš, se lahko rešiš. Postani kristjan, pa prideš po smrti v nebesa; tam je lepše ko tu, tsm ne boš imel nobenih skrbi. — Čigava pa so nebesa?! — Božja vendar! — No, potem pa že ne l sebno. Ako bi bilo tako, praviš, bi bila že davno ška. v, o Kaj bi rade Hrvat — Ne samo Hrvati, uu di Hrvatice bi bile od vdušene, ko bi se vrnil i 1918 ... na prodaj je prijazen prostor ob glavni venski naselbini, izvrstna pri gostilno z vrtom, ali zs poatajo. Proda se po zmirnii ceno in pojasnila pilit« ns PRIJAZEN PROSTO! I 2657 S. Lawndale Ave., ...........................................rrfrrrrrffffrrupjMi AgitirajU sa PmtiU! NAROČITE SI DNEVNIK PRI Pe sklepu 10. redne konvencije ae lahko naroči ns llat Pr«srai| prišteje eden. dva, tri, štiri ali pet člaaov Is eae družine k eni i ni ni. Llat Prooveta stane ca vae enako, sa člane ali nečlaac UNI eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri aseaauats ILS I tednik, ae Jim to prišteje h naročnini. Torej sedaj al moka, nI, I Je list predrag sa člane 8.N.PJ. List Prooveta Je vais lnetaiaa| gotovo Je v vaa ki drušiai nekdo. Id bi rad éital liât vaak dut listu Proeveta Je: * •■•..■■ Za Zdrnš. države In Kanado.$«.00 1 tednik |»..............4.80 S tednika la.............1.00 S tednike la............. S^O 4 tednike In............. 1J0 5 tednikov In............ nič Za Evropo Je..............$1.00 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto deaarja sli I Order v pismu in ai naročite Preevete. list. ki Je vala lastaias. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali če ae preaeli proč od družine In bo sahhaval «m HI tednik, bode moral tiatl član is dotične družina, ki ja tako naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upramiltn in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tefs se i tedaj mora upravnižtVo znižati datum za to vsoto naročnika. Za Cicero In Ckicafs Js.... 1 tednik la........... S tednika la.............! t tednike la.......... 4 tednike la.............! 5 tednikov is............ PROSVETA. SNPJ. 2657 So. Lawndale Ave., Chleafs. DL Priloženo pošiljam naročnino sa Hat Prosvete vsoto I....... 1) Ime............«........................ČL draktva Naslov ................•...................••••*•'*"" Ustavite tednik ia ga pripišite k moji asročninl od sMečIki ■eje družine: 1).. I.....................«................Čl. dreltva It. I).........................................čl. druitva M- 4)..................••.•....*............• »čl. isltn a. 5) .. čl drultvs a. ■/........................................." Ment o ...............t............. Država Nov naročnik..................Star naročnik. ..J..... ¡Mri P4S0 0P» >**#**»*» „M»»»M»< TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA t tiskarsko obrt spadajog Tiska vabila ss veselice in shode, *k,tnie!V knjige, koledsrjs, letake Itd. v slovenskem, nr slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Je«« » VODSTVO TISKARNI APELIRA NA BMJJ* DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vea pojaaalla daje vodstvo S.N.P.J. PRINTER* SStT-M SO LAWNDAL»^«*1" CHICAGO, IU-