Stev. 12.
P o vSt a me« 11 a števliUa »tamie SO vinarjev,
Leto 2,
Naše kulturno delo. |
Dne 15. februarja se otvori novi dravski most pri Velikovcu. Kar je uničila nemška zagrizenost in podiv- i janost, to je zopet postavila slovanska ljubezen. i\i bil samo slovenski denar, ; ki je omogočil to prepotrebno stavbo, cela Jugoslavija je prispevala v jed-naki meri. Most naj veže brate to in onostran Drave med seboj, veže naj pa tudi nas koroške Slovence na tej strani z brati Kranjci, Štajerci, Hrvati in Srbi. Veliko kulturno delo je izvršila Jugoslavija na Koroškem v teku enega leta Nemci nam tega ne bi bili napravili v desetletjih. Kdor ni slep, bo videl, da bi bilo to nemogoče, če ne bi bili popolnoma varni, da ostane Koroška naša.
Koroško Korošcem!
Tako trobijo naši Nemci, in nem- j čurji dan za dnem v svet, pa niti sami ne vedo, kaj hočejo s tem. Mislijo si, da je to bogve kako pametno, v resnici so pa neumni, kakor more biti le najbolj zabiti nemški načel. Poglejmo malo, kako daleč sega njihova I oslovska pamet!
Koroško Korošcem ! Ljudje božji, j mi tudi nismo šli klicat Afrikancev in Indijancev, da bi prišli riamestu nas na Koroško. Bomo kar sami tukaj ostali in mislimo, da imamo več pravice ostati na Koroškem, ko vsi nem- i ški načelni.
koroško Korošcem! Cegava pa naj bo Koroška, nemška ali naša! Kdo pa ima več praviče, da se imenuje Korošec, Nemci ali. Slovenci? Mi Slovenci smo bili prvi na Koroškem. Obdelovali smo že koroško zemljo, imeli svoja koroška mesta Celovec, Šent Vid, Beljak, Velikovec Gospo Sveto, ko so Nemci v Nemčiji še prebivalci po gozdovih, se bratili in tulili z volkovi in oropali vsakega, ki si je zašel med nje. Kot roparji so prišli tudi k nam, se polastili naše zemlje, nastavili so grajščake in val-pete. Naredili so iz svobodnega slovenskega kmeta sužnja in so se ma-stili ob njegovih žuljih. Mi Slovenci smo dali deželi ime. Koroško — Go-rotan — Karnten, vse je slovensko. Nemci trdijo drugače. Dobro! Vsaka
beseda mora imeta svoj pomen. Ko- j roško — Gorotan pomeni v slovenščini gorato deželo, naj nam pa Nemci po- j vejo, kaj pomeni v nemščini Karnten!
Koroško Korošcem ! Potem bi morala biti vsa Koroška jugoslovanska, ker smo mi koroški Slovenci tudi Jugoslovani in hočemo biti združeni z Jugoslavijo. Gotovo bi bila ta naša s zahteva bolj upravičena, ko je zahteva Nemcev po celi Koroški
Gremo malo dalje ! Koroško Korošcem 1 Mi bi se tega načela držali, pa se ga Nemci ne držijo. Ke, danes hočejo biti še Avstrijci, jutri bodo Prusjaki. Ti pa niso Korošci!
Pa to je le farbanje, kje je resnica ? Koroško Korošcem I Pa ne Lahom! Ko so Nemci zagnali ta tevtonski krik, so v isti sapi prodali polentarjem Kanalsko dolino, vrhu tega pa še Trbiž in Rajbl. Ali tam ni več Koroško? Sedaj ne več, „včasih" je bilo. Iz sovraštva do Korošcev-Slovencev so Nemci prodali te kraje Lahom.
No, kako pa naprej? V Beljaku so še tudi zmiraj taljani. Ali bodo res odšli kedaj? Če se jim bo ljubilo, drugače bodo pa ostali v Beljaku ali bolje, Beljak bo ostal v Italiji. Seveda, Koroško Korošcem I Vzeli so ga iz sovraštva koroškim Slovencem in ga dali polentarjem.
Koroško Korošcem 1 „Freie Stim-men" tožijo, da prodajajo kmetje koroške kmetije tujcem, ponajveč Lahom, koroški gozdovi pa romajo napol zastonj preko Trbiža in Žabnic proti blaženi Italiji. Po Koroškem se pa naseljuje čim dalje več Lahov.
In pri nas v Jugoslaviji? Mi še nismo prodali niti pedi koroške zemlje Lahu ali komu drugemu. Kakor daleč sega Jugoslavija, tam je Lahu že od-klcnkalo — tudi na Koroškem. To je naša zemlja, ki jo bomo branili proti vsakemu, pa naj pride s puško ali denarjem. Koroško Korošcem I
Kedaj bo glasovanje?
To je vprašanje, s katerim si i gospodje v Celovcu najbolj belijo ; glave. „Štimce", ki so gotovo najbolje j poučene in imajo najbrž vesti iz Pa- ! riza, pišejo v štev. z dne 28. jan. na i 2. strani, da bo glasovanje mogoče | še le o Veliki noči leta 1922. Računijo !
pa takole : Najprej bo treba počakati, da bo mirovna pogodba v parlamentih antante ratificirana. Ker drži Bog oči-vidno z Jugoslovani, bo to še le takrat, ko bodo koroški nemčurji v obeh conah že mehki ko testo. Nato bo treba iskati ljudi za glasovalno komisijo. Če bo veliko sreče, jih bodo mogoče našli do Božiča 1920. To bo pa še le glavna komisija. Poiskati bodo še morali komisije za posamezne kraje, kar bo trajalo najmanj do Velike noči 1921. Do binkošti se bodo te komisije morebiti že sestavile. Nato bo treba poiskati prostore za glasovanje, kar bo tudi napravilo velikanske težave. Nato bodo morali prositi Jugoslavijo, da sestavi imenike vseh glasovalcev. Mogoče bo Jugoslavija s tem delom gotova do Božiča 192h Do Velike noči 1922 bo trajal potem rok za reklamacije. Seveda bodo smeli reklamirati samo Jugoslovani, ker antanta na vse, kar napravijo Jugoslovani, reče „da" in „amen". Tako bo torej glasovanje še le o Veliki noči leta 1922 — seveda samo takrat, če ne pride kaj posebhega vmes.
l^bogi lačenbergerji, kako se nam smilite!
Napuh lačenbergerjev.
Lackner, to je tisti, ki pri „Štim-cah" bandero nosi, je napisal v božični številki, da imajo Nemci na Koroškem več „gajsta", kakor Slovenci, r emci so po njegovem mnenju pametni in delajo z glavo, Slovenci pa imajo pridne roke. Z drugimi besedami pomeni to, da bi radi Nemci še nadalje brez dela nam gospodarili in zasedli vsa uradniška mesta, mi pa naj bi še nadalje Nemcem hlapčevali.
Ravno tam piše ' ackner tudi, da vleče avstrijske Nemce z vsako žilico tje k ljubljenim bratom v Nemčijo. Nič jim torej ni za Ungeteiltes Karnten. samo za molzno kravo pri nas radi imeli, dokler nas ne priženejo v srečni hlev Nemčije..
Se že kesajo.
Zaslepljenci, ki so verjeli Nemcem in šli koncem meseca majnika kot foJksverovci ali z njimi v Avstrijo, so nedavno imeli v Celovcu zborovanje,
ki je bilo jako burno. To zborovanje nam je dokazalo, kako se lažejo Nemci in njihove „Landsmannschaft" in „Koroško Korošcem". Na zborovanju so se bridko pritoževali, da jih je pustila Avstrija čisto na cedilu. Razen par kronič begunske podpore, ne dobivajo ničesar. Ker je pa v Avstriji grozna draginja, si s tem ne morejo kupiti niti dosti živeža, o obleki, perilu in obuji pa se sploh ne more govoriti. Hodijo izstradani in raztrgani. Že sedaj so ti ljudje Avstriji samo nadloga. Kaj siromake še le čaka, ko bo prišel v Avstriji bankerot.
Kam so jo v Avstriji že zagazili, kažejo jasno terjatve, ki so jih stavili krojaški pomočniki na Dunaju. Da bi za silo mogli živeti, zahtevajo 200-300 70 no zvišanje sedanjih plač, tako, da bi zaslužili na leto 55—60 tisoč kron. Kdo si bo pa še mogel kupiti obleke?
Ti revni „begunci" so že dobro spoznali žalostne avstrijske razmere, zato so na tem zborovanju tudi zahtevali, da jim avstrijska vlada preskrbi dovoljenje, da se smejo kakor hitro mogoče vrniti v prej toliko zaničevano Jugoslavijo.
Toda naša država menda ne bo tako neumna in pustila teh „beguncev" nazaj. Komaj bi se pri nas malo najedli, takoj bi pozabili na bedo, ki so jo prestali in bi zopet začeli ro-variti proti nam, da je v Avstriji vsega dovolj in po ceni.
Naj ostanejo, kamor jih je vleklo, in če jim prede slaba, naj se tolažijo s tem, da je to usoda izdajalcev.
Gospodarske novice.
Prošnje za naknadno kol-kovanje bankovce v. Vsled naloga ministrstva za finance (generalni inšpektorat) se daje na znanje, da poteče rok za vlaganje takih prošenj s 15. februarjem t. 1. Po tem dnevu vloženih prošenj generalni inšpektorat ne bode jemal več v pretres. Predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Novi državni dinar.
Stare krone že zamenjavajo po vseh krajih, koder pred vojsko niso bile v veljavi. Takoj nato pridejo na vrsto Hrvatska in Slovenija.
Otvoritev dravskega mostu.
Delo na dravskem mostu pri Ve-likovcu je dovršeno. Slovesna otvoritev bo v nedeljo dne- 15. februarja 19 0 ob 10 uri dopoldne. Od tega časa naprej se bo vršil tudi ves promet preko novega mostu.
Dopisi.
s Žitara vas. Takega pusta kakor-šen je letošnji, pa menda naša fara še ni imela. Ko bi bil še. par tednov daljši, pa ne bi imeli ne fantov in ne deklet več. Kar šest parov se jih je poročilo v tem kratkem času, vsi pa so se ravnali po starem ^slovenskem geslu: „Išči si par pri najbližjem sosedu". Samo Mentnova Nežika na Praboju si je izbrala izven naše fare in sicer Rumaževega Blaža v Št. Primožu. Razun že imeno-
vanih so imeli še poroke: Jernej Urban in Barbika Zec; Kari Ožmalc in Barbika Cimpernik, Janez Pristovnik in Pepca Pirovc, Kajžer Blaž in Lenčka Lazar, Jožef Zapečnik in Rezika Wjhlgemut. Samo mladi in luštkani pari, ki bodo skrbeh za obstoj in napredek Jugoslavije.
Žitara vas. Praznik sv. Blaža je prinesel nemčurjem veliko veselje. Čujte! Fantje v sosedni vasi so počastili god svojega tovariša Blaža po stari navadi s streli iz možnarjev. Pok pa je šel Drobeževi mamici tako k srcu, da so vzdihnili: „Hvala Bogu, Nemci že streljajo, kmalu bomo rešeni". Ni še najbolj pameten tisti, ki je najbogatejši. Če bi drugi ne trpeli z njimi, bi taki ljudje res ne zaslužili drugega ko avstrijski pekel.
Grebinj. Pri nas je večina ljudstva na slovenski strani, če izvzamemo nekaj znanih nemčurjev iz trga. Tako moramo k našim nasprotnikom še prištevati tihotapce, katerih žal ni malo. Ti tihotapci bi bili sicer tudi za Jugoslavijo, ali ker si zaslužijo s tihotapstvom veliko nem-ško-avstrijskega denarja, tako se boje za svoj žep, ker danes se plača za 30 jugoslovanskih kron 100 nemških in seveda to boli. Ti ljudje špekulirajo, kako bi glasovali. Kadar bi pa bilo mogoče mejo popolnoma zapreti, da bi ne mogli tihotapiti, bi tudi ti bili najboljši Jugoslovani. Poznamo tudi od nemške Avstrije plačane agente, kateri so z nekim Marsch-nigom iz Pustrice v zvezi, seveda ti tudi zaradi žepa ne bojo glasovali za Jugoslavijo. Usmiljenja vredni so samo tisti molopridni ljudje, ki se pustijo za mesečno 150 nemških kron plačati, da hujskajo proti naši državi. Pa tudi te bo doletela morda prej, kakor mislijo, zaslužena kazen.
Grebinj. Pri nas nam gre prav dobro. Smo blizu demarkacijske črte. Če nam zmanjka moke, cukra ali tobaka, jo uderemo kar črez mejo. Na Nemškem je vsega dovolj in vse zastonj. Najboljši dokaz, da je to res, jc, da so v „lofntolu" še folksverovci Šlrajkali. Tako so se spreobjedii, da niso mogli več marširati pa tobaka so imeli toliko, da ga niso mogli pokaditi med službo. So si pa vzeli vsak zase malo urlauba. Strašno čudn0 je, da Grebinjčani, ki imajo vse te dobrote pred nosom, še hočejo ostati pri nas, kjer nimamo ničesar. Nemci jim vsak dan pošiljajo vabila, naj pridejo na gostijo, pa dosedaj jih je šlo še prav malo. No, če ni to neumno, pa res ne vem. Še neumna žival je bolj pametna. Če čuti kak „iz-leban" konj, da se mu nagiblje življenje h koncu, jo kar popiha črez mejo, pa tudi za mrtve poskrbijo usmiljene roke in' jih spravijo tja v „lofntol", kakor da bi bila to kaka dolina Jozafat za krepane mrhe. Tudi ovce jo kar same mahajo v obljubljeno deželo. Pa denarja imajo Nemci, denarja! Pomislite, v6ako mrho ti plačajo bolje ko pri nas lepe konje, ki bi jih lahko jahal vsak princ, za eno našo krono ti jih dajo v Volšperku kar deset, samo, da jo prodaš. Mora biti res strašno dobro tam.
Pokrče. Dne 2. t. m., na svečnico priredilo je šolsko vodstvo v tuk. občini pri g. gostilničarju Krasnik tombolo v prid revni šolski mladini. Če tudi je bila reklama za prireditev nezadostna, je bila
udeležba na isti vendar sijajna, kar dokazuje, da se je začelo že tudi pri nas, tik ob starodavni, slovenski Krki, daniti. Čisti dobiček je tedaj pri prvi prireditvi zadovoljiv.
Naravno je, da je po Nemcih pokvarjeno in zapeljano ljudstvo tudi pri nas jelo polagoma spoznavati svoje prave prijatelje, ki so radevolje prišli reševat jih izpod tujega jarma. Vsakomur je pa tudi lahko razumljivo, ko sliši iz cone B nova, žalostna poročila, ki se širijo od ust do ust, o nezdravih razmerah v Celovcu, in vidijo, da je v Jugoslaviji vsekakor boljše. Znano jim je tudi, da ljudstvo v coni B obupava in slišijo se glasovi, da se mislijo nekateri že sedaj preseliti v Jugoslavijo, če tudi imajo tam svoja posestva. Danes že lahko vidi vsakdo, ki zna malo misliti in zasleduje življenje pri nas in na drugi strani, kje se mu obeta lepša prihodnost. Vsak dan je pa tudi že manj onih, ki nas še danes le cd daleč opazujejo z nezaupanjem; nič čudnega onemu, ki ve, da so nas vsi ti nezaup-neži pred našim prihodom le malo poznali in nas torej šele sedaj spoznavajo. Le malo je še onih, ki se branijo toplih jugoslovanskih žarkov, ljubezni, ki jo jim prinašamo; toda pride čas, ko nas bodo spoznali po naših delih in takrat nam ^podajo tudi oni svojo roko.
Žvabek. Kar tukaj pišem je resnično. Sem sama slišala. Bila sem prejšni teden v Pustriških gorah, kjer prebivajo „Stockdeutsche". Človek bi si mislil, da sovražijo Jugoslavijo ti pristni Nemci, pa temu ni tako. Veseli so, da so pod jugoslovanskim varstvom. Neki 71 letni kmet je rekel ves zadovoljen: „Wir mtis-sen froh sein, daB wir unter slavisehem Schutz stehen". Potem je rekel svoji ženi, naj da vselej jugoslovanskim vojakom mleka, kadar pridejo. Pravili so mi tudi, kaj vse počenjajo nemški bolj-ševiki, kako ropajo tam pri kmetih vse, kar jim pride pod roke, tako, da se tamošnji kmetje nikoli ne vležejo spat brez skrbi. Hvalili so tudi našo vlado, ki tako lepo vzdržuje red in mir. Naj berejo to zagrizeni nemčurji, ki tako hvalijo to zavrženo Avstrijo, kako so ob skrajni meji pristni Nemci veseli, da so v Jugoslaviji.
Kotmaraves. Pomlad se' bliža. Nam koroškim Slovencem bo prinesla tudi veselo novico, da smo za večno združeni z Jugoslavijo. Trdnega prepričanja smo, da nain ta od hinavskih polentarjev vsiljeni plebiscit prinese dober sad. Dajte nam tudi na Goriškem plebiscit, pa vam bomo tudi tam pokazali, da se vas ne bojimo. Mi koroški Slovenci odločno protestiramo proti temu, \ da nam mirovna konferenca odtrga biser našega slovenskega Primorja. Tudi tukaj pri nas nekateri nemčurji še ziniraj čakajo zlate Nemške Avstrije. Tem lahko rečemo: „Nikdar nas ne boste imeli več v krempljih!" Zmaga je naša! Komur pa ni prav pri nas, iz srca radi mu pomagamo, da pride črez mejo. Samo bojimo fce, da nam jih ne pošljejo po „šubu" nazaj, ker imajo takšnih tepcev tam že veliko preveč. Večina naših obrtnikov še menda tudi pričakuje „odre-šenika". Namestu poštenih slovenskih napisov na zid, so si preskrbeli kar „dilce", da jih lahko hitro vržejo v peč,
če Nemci pridejo. To je sramota. Gg. obrtniki, če hočete, da ostanemo prijatelji, naj takoj zginejo te „dilce". Slovenski napis naj pride na zid, kamor spada, saj ste imeli prej nemške tudi na zidu. Sedaj smo v Jugoslaviji. Pol tucata nemčurjem, ki se ne mirejo sprijazniti s tem, bomo še že zavezali gobce, da ne bodo več regljali.
Kotmaraves. Najhujši nemčurji so z žaklji ali s papirjem zakrili svoje Gasthause, Restauratione in Handiunge. Ta ali oni je v strahu razobesil tudi majhno tablico, ki jo v nevarnosti vsak trenutek lahko skrije, ali pa jo je obesil kar črez nemško „firmo", češ, poglejte spodaj, saj sem vas čakal. Naši narodnjaki že dolgo gledajo te tičke. Ni dolgo od tega, pa so jim v eni noči vse po-inazali. V coni B so zaprte vse slovenske gostilne, slovensko misleči ljudje ne dobe ne podpore, ne moke. Nemec mu pokaže pest ali ga pa vrže iz lastne hiše. Naši pa še čakajo nanje. O, le čakajte! Pričakali boste res nekaj, pa ne Nemcev. To vam garantiramo!
Kotmaraves. Ko sem zadnjič poročal o naši „Zlati knjigi", pač nisem slutil, da bom z njo vzradostil marsikaterega sedaj že osivelega učenca. Obljubil sein, da bom objavil še imena drugih. Ti so hodili že v čisto nemško šolo, ki je vzela večini to, kar bi ji pravzaprav morala dati, namreč ljubezen do materinega jezika. Ta šola je zredila renegate, nemškutarje, ljudi, ki se sramujejo slovenskega jezika in ki so mislili, da se bo podrl svet, če ne bodo smeli reči ,,n' Tag". Marsikateri je že sprevidel, da tudi brez ,n' Taga" gre in še boljši ko prej, ko smo pred tujo gospodo nosili klobuke v rokah. A jaz sem hotel govoriti le o pridnih učencih. V letu 1870 sem našel Strminjaka, Jožefa Lesjak, Cimpernjaka in Kostivr.ika, 1871 Dravea v Črezdolu, 1872Pušnika Šimona in Ano Modrič, 1873 Boštjana, Kosa in Marijo Štangl, 1874 Vaparja, 1875 Jakoba Adamič, 1876 Petra Tor-kar, 1877, Glažarja, Možarja, Zitrmanco in kaplana. To so vsi. Deklet je še precej, a jih ne poznam, ker imajo sedaj druga imena. Želel bi le, da bi vsi ti bili tudi v zgodovini koroških Slovencev napisani z zlatimi črkami. Če si bil kot otrok vreden hvale, delaj tudi sedaj tako, da bodo z veseljem gledali nate otroci tvoji in drugi. S tem se poslavljam od „Zlate knjigi".
Djekše. Želeli bi si, da bi se naše oblasti malo bolj potegnile za naše dobro ljudstvo in upoštevale njih težnje in prošnje. Malo več pozornosti naj bi posvetile dobro urejeni nemčurski akciji — tihotapstvu. Marsikatero konjsko kopito bi lahko še svobodno obdelo valo naše polje in služilo kmetski koristi, tako pa dela tesnobo nemškim želodcem. Nemci nas pa zakladajo za to z nič vrednim denarjem, časopisi, nemškimi agitatorji, in ljudmi, ki ne znajo druge ga govoriti ko: „Imaš konja, volne, kože, moke, kruha?" Naši ljudje imajo s tem dosti nepotrebnih sitnosti. Ali je res tako težko, odpraviti te neumnosti in poloviti teh par tičkov, ki nam še delajo zgago? Napravite to, potem bo pa vse dobro in ml bomo tudi zadovoljni.
Djekše. Nemčurska disciplina in konjski eksempel. Znanemu Kočmarju
na Djekšah so ukradli nemški tihotapci vola. Ko so pa izvedeli, da so se zmotili — Kočmar je namreč tudi „Nemec" — so ga prignali nazaj. Pred kratkim pa so imeli smolo. V temni noči se jim e ubil na ledu konj. še predno je prišel v že pripravljen prostor lačnih že-odcev v svetlih nemških nebesih. Zato so pa ukradli drugega konja — zopet iz Kočmarjevega hleva. Niti gledali niso, ali je bil črn ali bel. No, bil je debel in mudilo se jim je tudi.
Rikarja vas. Tukajšno prebivalstvo se obrača na našo stran. Zaveda se zmiraj bolj, da bo imelo pri nas boljšo 3odočnost nego pri Nemcih in se javno izreka za nas. Nato vplivajo tudi mnogo begunci iz Avstrije. Oseba, ki se je vrnila in so jo na ukaz pol. oblasti aretirali, je rekla: Napravite z menoj, kar hočete. Nazaj ne grem na noben način. Tudi s konji me ne privlečete nazaj v Celovec. To je najboljša agitacija za nas. Posamezne letake, ki jih tu pa tam najdejo, porabijo ljudje za stranišče.
Guštanj. G. Drago Milošič je poslal guštanjskemu Sokolu znesek 100 K, ki jih je morala plačati g. Berta Marol-tova, da je g. Milošič odstopil od tožbe zaradi razžaljenja časti. Zdravo!
Pliberk. Dne 25. jan. so priredila pliberška dekleta v gostilni „Pri lipi" zabavni Dekliški venček. Spomnile so se tudi koroških invalidov, za katere so nabrale 120 K. Hvala jim!
jezersko. Vsaka številka „Korošca" prinaša vesele novice, kako se zbuja povsod na slov. Koroškem naša mladina, odkar smo se otresli nemškega nasilstva. Tudi pri nas ne zaostajamo. Prvokrat so imeli naši šolarji božičnico, pri kateri so bili obdarovani in so prav ljubo predstavljali malo igro. Prav lepa hvala učiteljstvu za trud. Tudi naša dekleta in fantje so na praznik sv. Treh kraljev igrali na lepem domačem odru v Kazinu kar dve igri, Krekov „Turški križ" in „Čašico kave". Vsi so svoje vloge prav povoljnö rešili.
Št. Jakob v Rožu. Gledališko društvo v Rožu je v kratkem času svojega obstanka priredilo že več prav dobro uspelih predstav: Brat Sokol, Napoleonov samovar, špansko muho, dne 17. in 18. pr. m. pa Ganglovega „Sina". Marljivi mlajši dilentanti vidno napredujejo od predstave do predstave. Kar so nam nudili 17. in 18. pr. m. bi presenetilo celo razvajene gledalce. Najtežje vloge so bile v rokah že izurjenih igralcev. Tudi scenerija je ugajala vsled primerne spremembe. Mnogo-brojno občinstvo iz St. Jakoba, iz bližnjih in daljnih krajev to in onstrah Drave, je umevalo trud požrtvovalnih igralcev in ga honoriralo z burnim ploskanjem. Želimo, da bi društvo imelo pri vseh bodočih prireditvah jednak uspeh. Zelo umestno bi bilo če bi društvo nastopalo na drugih odrih v, Rožu, da postanejo tudi oddaljen; kraji deležni podučnih in zabavnih gledališkik predstav.
Velikovcc. Za slovenske dijake v Veli kovcu in Kranju so darovali: županstvo Blato 50 K, županstvo Libuče 100 K, županstvo Črna 500, občina HodiŠe in učitejstvo 80 K. Za „Dijaški dom" v Velikovcu so darovali: č. g. Dr. Rožman nabral 130 K, Kat. del. društvo v Prevaljah 50 K, č. g. župnik Sekol nabral 110 K, učiteljski zbor Prevalje 50 K, |ožef Dolinšek 20 K in 12 K, g. Avg. Habcrmut 20 K, g. okr. tajnik Robar nabral 300 K, g. J. Milač 20 K, župni urad Obirsko 30 K, č. g. Matko Krevh 15 K, č. g. Iv. Sadolšek 20 K, č. g. V. Poljanec 150 K, g. nadučitelj Jež 40 K, Ivanka Janah Viabrala 50 K, g. nadučitelj Horvat 10 K, gg. učitelji: Rakovec 10 K, Kodrič
10 K, Linhart 10 K, Stres 10 K, Mlačnik 10 K, ga. Mar. Ofner 30 K, č. g. Mlinar 8 kg fižola, č. g. Sekol zbral 34 kg leče, 35 kg fižola, 25 kg ajde, 10 kg koruzne moke, 5 'kg kaše.
Plemenitim dobrotnikom tisočera hvala! 3og živi naslednike!
Hodiše. (Nadaljevanje.) Izobraževalnemu društvu „Zvezda" so darovali: Gdč. Marija ržen 5 K, Antonija Bögel 8 K, Minka Za-cherl 10 K, Matilda Koseg 6 K, gg. Ivan Kosec 2-30 K, Pirnat 2 K, Perko 2 K, Breganec 1 K, euerschuch 60 v, Medved 80 v, Medved 35 v, dč. Jernc P. 4 K, g. Žvan Andrej 60 v, g. Marija Pojan 4 K, gg. Rudolf M. 2 K, Mirko Kregelj 2 K, Jarnovič, Vrčon, Klavira, Komar 30 1 K, Skrjanc 2 K, M. Neimenovana 10 K, g. Hubad Joško 2 K, gg. N. N., Jože Žibert, Albin Čebular po 5 K. Vsi v Ljubljani.
Nadalje: gg. Grafenauer 4 K, Kralj Drago, Senič, naduč., gdč. Rozman Erna in Bajuk Fini po 10 K, g. Vimpolšek Slavko 5 K, Loppe Vekosl, pismon. 3 K. Vsem darovalcem stokratni. Bog plačaj — odbor.
Dnevne novice.
Velikovec. Povratek Heimvvehrov-cev. Dne 8. t. m. se je vrnilo okoli 30 ljudi, ki so služili pri Pliberškem Heimwehru. Vsi so izjavili, da v Avstriji ni mogoče več izhajati. Pravili so tudi, kako so z njimi grdo ravnali tam in jih sililf k najtežjemu delu.
Mohiiče. Iz laškega ujetništva se je vrnil Karol Hribar, Čehmeštrov sin na Beli. Pozdravljamo ga v naši sredini in mu želimo, da mu domača zemlja vrne zdravje. Upamo, da se tudi ostali trije, ki so še v tujini, kmalu vrnejo med nas.
Mohiiče. Poročil se je v Kamnu Jožef Jernej, p. d. Urajak z Ano Dixer iz Betinje vasi. Na mnoga leta v sreči in zadovoljstvu!
Ravno na Jezerskem. Upokojeni župnik iz Rude č. g. Janez Volavčnik si je izbral našo župnijo za svoj pokoj. Mnogo je pretrpel od nemških folks-verovcev, ki so mu skoraj vse poropaii. . Želimo mu še mnogo zdravih let med nami.
Korte. Prva novica, katero Ti poročamo iz naše gorske kotline, je žalostna. Umrl je Valentin Smrtnik iz narodne Smrtnikove hiše, v cvetni mladosti, star 25 let. V vojski si je nakopal bolezen, ki ga je po dolgem bolehanju položila 5. februarja v grob. Pokopal ga je njegov sorodnik g. Senk v spremstvu domačega in Obirskega g. župnika. Vsi Korcani, veliko ljudi iz Sel, Bele in Jezerskega ob pogrebu je dokazalo, kako žal jim je za mladim življenjem.
Politične novice..
Mirovna pogodba z Nemčijo.
Naša vlada je ratificirala (potrdila) mirovno pogodbo z Nemčijo.
Habsburžani tudi na Madžarsko ne smejo.
Antanta izjavlja, da nikakor ne bo dopustila, da bi prišel na ogrski prestol zopet kak Habsburžan. Nihče jih več ne mara, ker so storili preveč grehov.
Novo ministrstvo,
V Beogradu se vrše pogajanja med voditelji strank, da bi se sestavilo zopet novo ministrstvo, v katerem bi bile zastopane vse jugoslovanske politične stranke.
Iredenta na Goriškem.
l isti poročajo, da se tudi Lahom godi istotako, kakor se je nekdaj Avstrijcem. Vzeii so si preveč Jugoslovanov v svojo državo, ki jim sedaj delajo preglavico. Pišejo, daje že več smodnišnic po Goriškem in Istriji sfrčalo v zrak.
Jadransko vprašanje.
V jadranskem vprašanju smo storili en korak naprej. Amerika je odločno povedala, da se na noben način ne strinja s pogoji, kakor so si jih izmislili gospodje v Parizu. Pri tem je tudi prišlo na dan, da so se Italija, Francoska in Angleška, predno je stopila v vojsko Amerika, odrekle znani londonski pogodbi. S tem so merikanci izbili Lahom iz rok edino orožje, ki so ga uporabljali proti nam.
Širite povsod „Korošca"!
Iz ženske organizacije.
Velikovec. Zveza ženskih društev za Koroško se zahvaljuje tem potom gg. poštnim uslužbencem v Velikovcu. ki so ji od prireditve dne 1. febr. prepustili v društvene namene ,500 K čistega dobička.
Šmarjeta v Rožu. Dne 1. februarja se je tudi pri nas ustanovilo žensko društvo. Po službi božji se nas je zb~alo nad trideset žen in deklet pri gdč. učiteljci. Marsikatera Siovenka se že kesa, da ni prišla. Mi pa, kar nas je v novem društvu, bodimo trdne, ne zmenimo se za zasmehovanje prifrknjenih nemčurk. Saj nam je znano, da kadar gospodje jašejo, psi lajajo.
Naše prireditve.
Kam na pustni torek ?
Brez pomisleka vsi na prvo
«3 Sokolsko maškerado y Železni Kapii! >
Orientalski plesi vas presenetijo, dobra pupca in papca vas bo poživila i. t. d.
Torej brez pomisleka vsi!
Na svidenje in Zdravo 1	Odbor.
Grebinj. V nedeljo dne 15. t. m. priredi „Žensko društvo" v Grebinju veselico z igro petjem in deklacijami Na vsporedu je tudi ples in šaljiva pošta. K obilni udeležbi vljudno vabi	Odbor.
Mohliče. Mohliška dekleta so se oko-rajžila. Na pustni torek ob dveh popoldne prirede v prostorih šolskega poslopja dve igri s petjem. Prijatelji smeha in zabave vabljeni!
Žel. Kapla. ,,Podružnica slov. plan. društva za Velikovec in Belo" priredi na pustno nedeljo 15. t. m. ob štirih pop. planinski ples v prostorih Niederdorferjeve gostilne s sledečim sporedom: godba in ples, šaljiva pošta, korijandoli korzo in drugo. Preskrbljeno bo tudu za čaj, kavo, krape, pecivo i. t. d. Vabljeni so tudi gostje iz drugih krajev. Narodne in planinske noše dobrodošle. Odbor.
Žvabek. Še enkrat vabimo vse okoličane, naj le gotovo pridejo k nam na pustno nedeljo k veselici, ki se bo začela ob pol treh. Na vsporedu je fantovska šaloigra „Za posestvo", dvospev „Sarafan", dekliška šaloigra „Pianšarica", otroška deklamacija in igra „Pepelka". Kdor se hoče res dobro zabavati, naj ne zamudi te prilike.
Telefon št. 1 (internrban).
Centrala Maribor
Glavni trg Št. 37.	Račun poštn. ček. urada SHS v Ljubljani: 11.695.
======= Podružnica Murska Sobota ==— —
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju r dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
sa.-aar-nsK - . aaasas-aa .agi^.g^ac^j^as^^^^
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko
spadajoče posle. Blagajna je odprta od l/2 9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
r^i wwtBtBKÊ
ZAHVALA.
Našega preljubega sina in brata 25 letnega
Valentina
smo spremili dne 5. febr. k zadnjemu počitku. Povodom te bridke izgube izrekamo tem potom zahvalo za vsö izkazano so čutje. Posebno se zahvalimo č. g. Fr. «Šenku, ki so iz daljnega St. Petra pri Grabštanju prihiteli in vodili pogreb, kakor domačim in selskim pevcem za ubrano petje v cerkvi in na grobu, kor-škim dekletom za darovane vence, kakor tudi vsem, ki so iz daljne Žel. Kaple, Jezerskega, Sel in Obirskega prišli, da izkažejo priljubljenemu rajnemu zadnjo čast in ga sprejmejo k zadnjemu počitku.
Korte, dne 5. febr. 1920.
Žalujoča družina Smrtnik-ova.
ii
Mlinski sita (pajtlji).
Žimnata kakor tudi prvovrstna svilnata mlinska sita (pajtlji) iz .Švice za moko vseh vrst se dobe v trgovini
Avgust Čadež, Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 35, nasproti „Stare Tišlerjeve gostilne".
Anton Lečnik, T'^Jm
priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu', uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni.
Ženitvena ponudba.
Uradnik, star 45 let, samec, želi spoznati — radi ženitvene — mlajšo, neodvisno šiviljo. Ponudbe pod „Uradnik" na upravništvo „Korošca".
Proda se
popolno kuhinjsko pohištvo in umivalnik z zrcalom (plošča mramorna) Gostilna Kranjc, __H. nadstropje, Sinča vas._
Dobro ohranjen „gepel"
kupi Upraviteljstvo ekonomije Helldorff, Grebinj.
m\
Primešaj krmi Mastin!
Enkrat na teden primešaj krmi pest praska1 Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola Ua se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, pi/tem ga naročite po posti. 5 zavojev Mastina K 20'50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, Izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošli 7 kron.
lyekarna Tmkóo^y Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža
i
[t
LH

u o
£ •m
U
s
s
V»
s»
ti >
ti h
3
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, rnecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
99
lesna trgovska in Industrij ska družba
Xm o« ac»
v MARIBOKÜ.
«f!»<*ieM	-a	— Oradnttoi M, «a«*««**' 'V«»?»;» mv 25«»-v««.?^«
fi M H
•d
C
H &
A
P
S
P H
K*
C1
o n