w
Ikadtti vestnik
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042 - 0778
Leto XVIH
Ptuj, dne 4. junija 1981
Številka: 12
VSEBINA:
OBČ INA ORMOŽ:
99.	Družbeni dogovor o medsebojnem gospodarskem, kulturnem in družbenopolitičnem sodelovanju;
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
100.	Družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1981—1985
101.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ptuj za leto 1980
102.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1980
103.	Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980
104.	Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svet Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj;
105.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Vzgojno-varstvenega zavoda Ptuj;
106.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Osnovne šole Ivana Spolenjaka Ptuj;
107.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Osnovne šole Eranca Osojnika Ptuj;
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
108.	Navodilo o določitvi proizvodov in storitev, za katere morajo organizacije združenega dela in zasebni obrtniki pošiljati obvestila o cenah občinski skupnosti za cene Ormož;
109.	Sklep o višini denarne pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981;
110.	Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ormož za obdobje 1981 do
111.	Ugotovitveni sklep


/
99.
Po 124. členu ustave SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 9/74) in 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. S3/76)skupščine pobratenih občin Ormož, Pucarevo, Velenje, Split, Mostar, Subotica, Kragujevac in Vrnjačka Banja sklenejo
DRUŽBENI DOGOVOR
0 MEDSEBOJNEM GOSPODARSKEM. KULTURNEM IN DRUŽBENOPOLITIČNEM
SODELOVANJU
1.	člen
Zaradi interesa in potrebe delovnih ljudi in občanov pobratenih občin ' Ormož. Pucarevo, Velenje. Split, Mostar, Subotica, Kragujevac in Vrnjačka banja s tem dogovorom ugotavljajo skupne cilje in naloge v medsebojnem družbeno ekonomskem sodelovanju med organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in skupnostmi.
2.	člen
Občine se dogovorijo, da poleg naravnega, vsestranskega razvoja življenjskih potreb svojih družbenopolitičnih skupnosti, posebno negujejo in vedno bolj razvijajo medsebojno sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in družbenopolitičnem področju tako, da bi sčasoma pobratenje prevladovalo v zavesti vseh delovnih ljudi in občanov pobratenih občin in ostalo realna in materialna moč pobratenih občin.
3.	člen
Skupni cilji in naloge v medsebojnem družbeno-ekonomskem sodelovanju so vsa vprašanja od interesa za delovne ljudi in občane občin, a posebej:
—	medsebojno spoznavanje in zbliževanje delovnih ljudi in občanov,
—	sodelovanje in izmenjava izkušenj v razvoju družbenih dejavnosti (osnovnega izobraževanja ip vzgoje, kulture, telesne kulture, otroškega in socialnega varstva),
—	izmenjava izkušenj in nadaljevanje aktivnosti, ciljev in nalog družbenopolitičnih skupnosti, njenih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij in skupnosti,
—	združevanje dela in sredstev,
—	ustvarjanje pogojev in možnosti za samoupravno sporazumevanje o skupnem pridobivanju dohodka in dohodkovnih odnosov z izmenjavo materialnih dobrin in nalog gospodarjenja na vseh področjih, ki so razvita ali imajo pogoje za razvoj.
4.	člen
Spoznavanje in zbliževanje delovnih ljudi in občanov občin je treba vršiti stalno, organizirano, na razne načine in v različnih oblikah. Preko primernih oblik informiranja usmerjati želje in potrebe vseh delovnih ljudi m občanov da letne dopuste naječkrat preživljajo v mestih pobratenih občin.
Ena od programskih nalog je organiziranje »Karavane prijateljstva« pobratenih občin.
Izvajanje ciljev in nalog iz tega člena ugotavlja občinska konferenca SZDL vsako leto s svojim programom dela oz. turistične zveze in občinski sveti ZS v sodelovanju z osnovnimi organizacijami združenega dela v tem smislu usmerijo svoje dolgoročno planiranje in turistično propagandno aktivnost. 5 * * * * * *
5.	člen
Osnovne organizacije združenega dela oz. delovne organizacije občin z
enako ali podobno gospodarsko dejavnostjo vedno medsebojno sodelujejo
in težijo k enotnosti ter v smislu določil zakona o združenem delu iščejo
konkretne in realne oblike združevanja.
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije pobratenih občm s samoupravnim sporazumom zagotovijo sodelovanje po vseh vprašanjih od skupnega interesa v razvoju in napredovanju družbenih dejavnosti kot so:
— spoznavanje s kulturno-zgodovinskimi znamenitostmi na območjih pobratenih občin.
—	koordiniranje dela in izmenjava izkušenj v izvajanju programov osnovnega in usmerjenega izobraževanja ter predšolske vzgoje.
—	koordiniranje dela in izmenjava izkušenj v izvajanju programa kulture in telesne kulture,
—	medsebojno angažiranje in gostovanje kulturnih društev in športnih ekip tedaj, ko se pokaže potreba in interes delovnih ljudi in občanov,
—	ustvarjanje pogojev za skupno koriščenje dopustov in letovanje otrok.
—	organizirano skupno delo mladine na delovnih akcijah.
—	sodelovanje mladih v manifestaciji »Srečanja mladosti in bratstva« pobratenih občin.
6.	člen
Pobratene občine so se dogovorile, da bodo posebno pozornost posvetile medsebojnemu sodelovanju na kulturnem in športno zabavnem področju, tako da bi mlade generacije, ki spontano sledijo po prirodi življenja in v duhu svetlih tradicij narodnoosvobodilne vojne, vse bolj globoko učvrstile bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, ki je pomembna za našo bodočnost in vsestranski razcvet socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije.
Zaradi tega občinske konference ZSMS pobratenih občin poskrbijo, da vsa profesionalna in amaterska kulturna in športno-zabavna društva ter institucije usmerijo svojo aktivnost na medsebojno sodelovanje pobratenih občin.
Medsebojno sodelovanje nosilcev kulturne in športno-zabavne dejavnosti se bo manifestiralo s stalnimi obiski, najbolj pa v dneh jubilejnih proslav pobratenih občin.
Vzajemni obiski (stalni in občasni) naj sčasoma prerasejo v festivale kulturnih dosežkov, športno zabavnih iger in masovnih delovnih akcij mladih pobratenih občin.
7.	člen
Pobratene občine ugotavljajo, da naš delegatski sistem daje ogromne možnosti za medsebojno sodelovanje podpisnikov tega dogovora.
Funkcioniranje delegatskega sistema je pomembnega značaja za razvoj samoupravljanja in zaradi tega skupščine občin, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti kot družbenopolitične organizacije izmenjujejo izkušnje in dajejo drug drugemu medsebojno pomoč za nadaljnje delo.
Pobratene občine so se zato dogovorile, da se medsebojno družbenopolitično sodelovanje stalno odvija in sicer:
—	z obiski delegacij združenega dela, delegatov vseh treh zborov skupščin in delegacij v dneh jubilejnih proslav družbeno-političnih skupnosti pobratenih občin,
—	z izmenjavo izkušenj pri delu vseh družbeno-političnih organizacij, delegatskih skupščin, izvršnih organov in drugih delovnih teles skupščine;
Poleg navedenega družbenopolitičnega sodelovanja pobratenih občin, ima vsaka od podpisnic pravico, da predlaga tudi druge oblike medsebojnega družbeno-političnega sodelovanja.
8.	člen
Organizacije združenega dela materialne proizvodnje s srednjeročni«1 ! programom razvoja ugotavljajo vprašanja skupnega interesa v pridobivanj11 dohodka, izmenjavi materialnih dobrin in uslug kot so:
—	sprejemanje in nastavitev delovnih ljudi in občanov pobratenih občin v času letnega dopusta ali zdravljenja;
—	organizirano stalno in velikih količinah koriščenje mineralne vod« ! »Vrnjci« na območju pobratenih občin,
— organizirano prcskrbovanje tržišča pobratenih občin s kmetijskimi in drugimi proizvodi.
9.	člen
V skladu z enotnim jugoslovanskim tržiščem in medsebojnimi interesi, s samoupravnimi sporazumi med organizacijami združenega dela pobratenih občin se ugotavljajo natančnejši pogoji in realizirajo cilji iz S. člena tega dogovora,
10.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo takoj po sprejetju tega dogovora pristopili k izdelavi programa aktivnosti, sprejemanju samoupravnih sporazumov o sodelovanju organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih organizacij in skupnosti pobratenih občin po vseh vprašanjih skupnega interesa in značaja. 1
enotne,
svoje
ega koordinacijskega telesa ali na drug način utrdijo usklajevanje aktivnosti.
14.	člen
Ta dogovor sc sprejme za nedoločen čas. na način, ki je določen s samoupravnim splošnim aktom udeležencev dogovora.
Predlog za spremembo in dopolnitev tega dogovora je treba dostaviti vsakemu udeležencu dogovora. Spremembe in dopolnitve sc vršijo na enak način in po enakem postopku kolje bil sprejet dogovor.
15.	člen
Ta dogovor je sprejet, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev dogovoru.
16.	člen
Ta dogovor sc objavi v uradnih listih vseh podpisnikov dogovora.
1,	člen	Številka: 020-23/80
Udeleženci dogovora se obvezujejo, da stalno spremljajo, analizirajo in	Ormož, dne 26. septembra 1980
ocenjujejo izvajanje tega dogovora in da v tem smislu organizirajo njegovo izvrševanje.
12.	člen
Udeleženci dogovora so soglasni, da se najmanj enkrat letno medsebojno obveščajo o stanju in problemih izvajanja tega dogovora.
13.	člen
Zaradi usklajevanja svoje aktivnosti pri izvajanju dogovora, so udeleženci soglasni, da se naknadno dogovorijo o oblikovanju skupnega.
PODPISNIKI:
Skupščina občine Ormož, Skupščina občine Pucarevo, Skupščina občine Velenje, Skupščina občine Split, Skupščina občine Mostar, Skupščina občine Subotica. Skupščina občine Kragujevac, Skupščina občine Vrnjačka Banja

100.
Na podlagi Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj obdobje 1981 — 1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 4, z c "'—1981) Dogovora o skupnih te
5/3
1981-1985 na
za
dne
govora o skupnih temeljih plana udeležencev za obdobje območju skupnosti podravskih občin ter Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in 139., 140. in 141. členov Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Ptuj dne 31/3-1981 sprejela
DRUŽBENI PLAN
OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1981-1985
1.	SKUPNI INTERESI IN CILJI RAZVOJA
Ob Upoštevanju temeljnih skupnih interesov in ciljev družbenega plana SFRJ in SR Slovenije, ki so:
—	nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov na vseh ravneh družbenoekonomskega razvoja. Pri tem bo ključnega pomena uveljavljanje delegatskih odnosov, uveljavljanje in krepitev vloge ekonomskega položaja in organiziranosti združenega dela pri oblikovanju družbene reprodukcije;
—	dosledno uresničevanje politike ekonomske stabilizacije gospodarstva s posebnim poudarkom na rasti produktivnosti, produktivnega zaposlovanja, izboljševanje pogojev dela in življenja v skladu z možnostmi, skladnejši regionalni razvoj in hitrejši razvoj manj razvitih republik in pokrajin.
Z družbenim pianom občine so določeni naslednji skupni interesi in * cilji družbenoekonomskega razvoja občine v obdobju 1981—1985:
1 .zagotavljanje večje tehnične — tehnološke ravni gospodarstva občine in oblikovanje gospodarske strukture, ki zagotavlja dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva. To bomo dosegli:
7.	Nadaljnja krepitev koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot temeljnega elementa socialističnih samoupravnih odnosov in sistema.
8.	Zagotavljanje smotrne rabe prostora, zboljšanje in varstvo človekovega okolja kot bistvene sestavine vseh družbenih, gospodarskih in razvojnih aktivnosti.
V tem srednjeročnem obdobju bomo izhajali iz spoznanj, daje prednostna usmeritev in cilj združenega dela nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, izboljšanje pogojev in dela delovnih ljudi in občanov, uvajanje nove sodobne tehnologije in organizacije dela, prostorsko in tehnološko zaokroževanje proizvodnih programov kot tudi združevanje sredstev za infrastrukturno opremo, vlaganje v varstvo okolja in skupne proizvodne programe. Na takih osnovah bo postopoma nastala nova tehnološka, socialna in prostorska sestava ptujske občine in ustvarjeni bodo pogoji za prehod na produktivnejša področja gospodarstva. Tak razvoj bo omogočal prepod k višji produktivnosti dela, notranjemu prestrukturiranju gospodarstva in družbenih dejavnosti in s tem stabilnejšemu in hitrejšemu razvoju občine.
—	s hitrejšim uvajanjem sodobne tehnike in tehnologije povezane z znanstvenim raziskovalnim in razvojnim delom v združenem delu in večjo
udeležbo usposobljenih in ustvarjalnih kadrov ter uvajanjem drugih ka- 2. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA kovostnih dejavnikov razvoja.
—	s hitrejšim prilagajanjem proizvodnje zahtevam domačega in tujega 2. 1. Projekcija globalnih okvirov
trga,
—	pospešenim in učinkovitim dohodkovno in poslovno tehničnim sodelovanjem znotraj in zunaj občine,
—	s hitrejšim razvojem proizvodnje in storitev, ki prispevajo k večjemu • izvozu in nadomeščanju uvoza, zlasti proizvodnje energije surovin in reprodukcijskega materiala, hrane in opreme,
—	krepitvijo akumulacijske in reprodukcijske sposobnosti materialne proizvodnje združenega dela in
—	odpiranje novih proizvodnih obratov ter razširitvijo in modernizacijo obstoječih obratov.	-
Tak razvoj bo omogočal ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in vložena sredstva, nadaljnjo možnost večjega zaposlovanja prebivalstva in rast družbenega in osebnega standarda s tem pa postopno zmanjševanje razlik v družbenoekonomskem razvoju občine v odnosu republike.
2.	Skladno z gospodarskim razvojem se bodo razvijale tudi gospodarska in komunalna infrastruktura ter družbene dejavnosti s poudarkom na razvoju tistih, ki neposredno vplivajo na razvoj materialne proizvodnje združenega dela in to: usmerjenemu izobraževanju, osnovnemu zdravstvenemu varstvu in raziskovanju. Posebno mesto bo imela še nadalje gradnja stanovanj.
3.	Zboljšanje pogojev za življenje in delo, dvig življenjskega standarda in socialne varnosti delovnih ljudi in občanov v skladu z individualno in družbeno produktivnostjo dela, ustvarjenim dohodkom in razpoložljivimi materialnimi možnostmi. Socialni razvoj bo usmerjen v tesnejše povezovanje in pogojevanje z materialnim razvojem. K temu bo prispevalo vzpostavljanje v delitvi dohodka na samoupravnih osnovah.
4.	Skladnejši razvoj vseh območij občine s poudarkom na hitrejšem razvoju Haloz in Slovenskih goric, kjer bodo prizadevanja usmerjena v odpiranje novih proizvodnih zmogljivosti na za to že opredeljenih lokacijah. Fbudarek bo dan oskrbi s pitno vodo in s tem nadaljevanju gradnje vodovodnega omrežja, prometni povezanosti krajev s središči in zagotavljanju oskrbovalnih funkcij na teh območjih.
5.	Odpravljanje osnovnih strukturnih neskladij tako v proizvodnji, preskrbi prebivalstva in prometni odprtosti občine.
6.	Bistveno večja proizvodnja hrane, zlasti osnovnih kmetijskih proizvodov, kar bomo dosegli s popolnejšim in smotrnejšim izkoriščanjem kmetijskih zemljišč.
Projekcija globalnih okvirov družbenoekonomskega razvoja občine v prihodnjem srednjeročnem obdobju upošteva družbenoekonomska gibanja in rezultate razvoja, dosežena v obdobju 1976—1980, ključne razvojne probleme na prehodu v novo srednjeročno obdobje, osnovne cilje in naloge razvoja v obdobju 1981 — 1985 ter skupne pogoje, značilnosti in projekcije materialnih okvirov družbenoekonomskega razvoja republike tn države. Glavni pogoji in ocenjene možnosti opredeljujejo počasnejši družbenoekonomski razvoj kot v prejšnjem obdobju. Na teh osnovah kažejo analize in ocene možnosti razvoja v obdobju 1981—1985 naslednje možne okvire razvoja:
1.	Prebivalstvo
2.	Družbeni proizvod skupni
3.	Industrijska proizvodnja
4.	Kmetijska proizvodnja
5.	Zaposleni v združenem delu
6.	Produktivnost dela v združenem delu
7.	Rast izvoza
8.	Investicije v osnovna sredstva gospodarstva v družbenem proizvodu
9.	Realni osebni dohodki
— poprečne letne stopnje rasti v %		
Občina	SRS	SFRJ
0.2	0,95	0.7
4.3	3.5	4.5
6,0	3.6	5.0
5,0	3,5	4,5
2,3	1,8	2.5
2,0	1.8	■2,0
16,9	8.0	8,0
25,7	17,5	22.2
1.5	1,3	do 2,0
Na osnovi tendence gibanja v zadnjih dveh letih ocenjujemo, da bo skupen prirastek prebivalstva v tem srednjeročnem obdobju približno enak kot v preteklem obdobju in bo znašal le okoli 0,2 % povprečno letno. V skladu z družbenoekonomskim razvojem bodo nastale spremembe v ekonomski strukturi prebivalstva. Še naprej se bo zmanjševal dele* kmečkega prebivalstva, vendar počasneje kot v preteklosti. Po oceni bo
STRAN 151
delež kmečkega prebivalstva v letu 1985 36,5 %, medtem ko jih je bilo v letu 1980 po oceni Se 39,7 %.
V tem srednjeročnem obdobju bo težiSče na produktivnem zaposlovanju. Na tej osnovi bomo dosegli 2,3 % letno rast zaposlenosti v združenem delu. Na novih in izpraznjenih delovnih mestih v združenem delu bomo v tem srednjeročnem obdobju zaposlili okoli 4.000 delavcev. Ob politiki produktivnega zaposlovanja ter ob predvideni gospodarski rasti bomo dosegli v obdobju 1981—-1985 okoli 47 % udeležbo produktivnosti dela v ustvarjenem družbenem proizvodu združenega dela.
Zaostreni pogoji gospodarjenja v tem srednjeročnem obdobju bodo vplivali na relativno počasnejšo rast družbenega proizvoda. Ocenjujemo, da bodo nove zaposlitve in investicijska vlaganja prispevali k rasti celotnega družbenega proizvoda v globalu za 2,3 % letno, s povečano produktivnostjo dela pa za okoli 2 % letno, kar bi v celoti omogočilo 4,3 % letno stopnjo rasti realnega družbenega proizvoda.
Osnovni nosilec gospodarske rasti bo tudi v tem srednjeročnem obdobju industrija, katere proizvodnja se bo povečala v povprečju za okoli 6 % letno, kmetijska proizvodnja pa bo naraščala po stopnji okoli 5 % od tega v družbenem sektorju za 7,3% letno. Nadpopvrečni razvoj bo na osnovi predvidenih ukrepov doseglo tudi drobno gospodarstvo. Za zadovoljevanje potreb prebivalstva bo naraščal tudi obseg proizvodnje in storitev v prometu, trgovini, gostinstvu in turizmu.
Rast družbenega proizvoda bo v največji men odvisna in pogojena z rastjo industrijske in kmetijske proizvodnje. Skupni delež obeh področij se bo tako. ob uresničenih predpostavkah, povečal na 56 %. S tem bi nastali naslednji premiki v gospodarski strukturi občine:
1980
—	cene 1980
—	v mio din 1985
Gospodarske dejavnosti	Družbeni proizvod	Struk- tura v %	Družbeni proizvod	Struktura v %
— Industrija	2.215	38.9	2.781	41.4
— Kmetijstvo	762	14,0	975	14.5
— Gozdarstvo	38	0.7	43	0,7
—	Vodno gospodarstvo —	Gradbeništvo	53 500	1.0 9.2	63 563	0.9 8.4
— Promet in zveze	391	7.2	457	6.8
— Trgovina	1.056	19.4	1.195	17,8
— Gostinstvo in turizem	127	2.3	151	2.2
— Obrt in osebne storitve	322	5,9	405	6.0
— Drugo gospodarstvo	77	1.4	82	1,3
Skupaj gospodarstvo	5.440	100,0	6.715	100.0
V	obdobju 1981 — 1985 bodo v občini razpoložljiva relativno višja sredstva za investicije v osnovna sredstva kot v preteklem srednjeročnem obdobju. Bilanca razpoložljivih sredstev za investicije v združenem delu kaže sorazmerno visoko stopnjo rasti sredstev za investicije in s tem povečanje deleža v družbenem proizvodu od 26.4 % v obdobju 1976—1980 na 32,1 % v obdobju 1981 — 1985. Na visoko rast v veliki meri vplivajo predvidena investicijska vlaganja v proizvodnjo in predelavo aluminija, kovinsko predelovalno industrijo in vlaganja v kmetijsko proizvodnjo. Za naložbe v družbene dejavnosti bo v prihodnjih letih na razpolago manj sredstev kot v preteklem srednjeročnem obdobju. V okviru naložb v stanovanjsko in komunalno gradnjo bodo hitreje naraščala sredstva za naložbe v komunalno infrastrukturo.
Uresničevanje politike, ekonomske stabilizacije, zlasti še nujnost krepitve lastne sposobnosti organizacij združenega dela za razširjeno reprodukcijo in povečani napori za hitrejšo rast izvoza narekujejo, da bodo v tem srednjeročnem obdobju vse oblike porabe rasle počasneje od rasti družbenega proizvoda oziroma doseženega dohodka. Sredstva za osebne dohodke ter sredstva za skupne in splošne potrebe bodo naraščala v globalu za 10 % počasneje od realne rasti dohodka.
2.	2. Temeljna razmerja v delitvi dohodka ter odnosi na področju osebne, skupne in splošne porabe
V	preteklem srednjeročnem obdobju delitev dohodka ni bila v skladu s sprejetimi usmeritvami, saj je bila rast sredstev za osebne dohodke ter za skupne in splošne potrebe večja od rasti dohodka. Ob tem so sredstva za razširitev materialne osnove dela rasla počasneje od rasti dohodka. V letih
1979	in 1980 so se ta razmerja začela zboljševati v korist akumulacije.
V	obdobju 1981 — 1985 bo potrebno v delitvi dohodka zagotoviti naslednja razmerja:
—	sredstva za osebne dohodke, skupno in splošno porabo bodo v globalu naraščala za 10 % počasneje od realne rasti dohodka:
—	za ohranitev realne vrednosti osnovnih sredstev bo amortizacija po minimalnih stopnjah za opremo rasla za okoli 20 % hitreje kot doslej;
—	sredstva za stanovanjsko gradnjo se bodo oblikovala glede na dejanske potrebe. Ocenjujemo, da se bo glede na intenzivno stanovanjsko gradnjo v preteklem srednjeročnem obdobju, oblikovala nižja stopnja
izločanja sredstev za ta namen v odnosu do osebnih dohodkov kot v preteklem obdobiu.
0S,nOvi1 n'avedJenih usmeritev bi mogli v letu 1985 glede na leto
1980	doseči v delitvi dohodka v združenem delu materialne proizvodnje naslednjo rast posameznih elementov delitve:
—	cene 1980
—	v mio din
Ju
BRUTO DOHODEK Amortizacija po predpisani minimalni stopnji 2) DOHODEK — razporejeni Prispevki za skupne in splošne potrebe iz dohodka
Druge obveznosti iz dohodka 3)
\	Osebni dohodki
Skupna poraba in stanovanjski prispevek za TOZD
Sredstva za razširitev materialne osnove dela in rezerve
Ocena 1) 1980	1985	Stop. rasti	Struktura v % 1980 1985	
4.382	5.398	1981- 1985 4.3	100,0	100,0
553	716	5,3	12,6	13,3
3.837	4.682	4.1	87,6	86,7
243	293	3,9	5.5	5.4
819	994	4.0	18,7	18,4
1.886	2.277	3,9	43,0	42,2
313	355	2.6	7,1	6,6
576	763	5.8	13,1	14.1
1) Ocena realizacije ni prilagojena novim razmerjem v delitvi za obdobje 1981—1985 (prenos dela stroškov za prehrano in prispevka za električno energijo v materialne stroške in drugačno zajemanje sredstev za zdravstvo, ki je iz dohodka ter dela sredstev za stanovanjsko gradnjo — s°|idarnost, ki se izloča v tem obdobju iz dohodka). Doslej se je slednje zajemalo iz čistega dohodka.
^ ^2) Predlagana je hitrejša stopnja rasti amortizacije od rasti dohodka za
3) Vključno z amortizacijo nad predpisanimi minimalnimi stopnjami, ki bo predvidoma rasla po enaki stopnji kot dohodek 4,1 %.
Iz sprememb v strukturi delitve dohodka so vidni premiki, ki so Povezani s predvidenim izvajanjem razvojne politike in stabilizacijo trga. Uc*ražajo se v zmanjšanem deležu osebnih dohodkov ter sredstev za skupno
in splošno porabo ter v porastu deleža sredstev temeljnih organizacij združenega dela za razširjeno reprodukcijo.
2.3.	Oblikovanje sredstev za reprodukcijo v materialni proizvodnji in nji-nova razporeditev po namenih financiranja
. S.red?*v? za reprodukcijo v materialni proizvodnji bodo oblikovana iz nasledmih virov:
lastna sredstva, ki jih bodo temeljne organizacije združenega dela razporedile izdelave dohodka in bodo rasla po povprečni stopnji 5.8 % letno Amortizacija po predpisani minimalni stopnji pa po stopnji 5,3 % letno;
dolgoročni krediti bank bodo gleae na zaostreno kreditno monetarno politiko, omejenih možnosti dodatnega zadolževanja v tujini in
manjSega nagiba prebivalstva k varčevanju, relativno manjSi kot v preteklem srednjeročnem obdobju. Ocenjujemo pa, da bodo glede na predvidene investicijske naložbe v proizvodnjo m predelavo aluminija in pospeSena vlaganja v kmetijsko proizvodnjo in predelavo v naSi občini oblikovani dolgoročni krediti znatno večji kot v preteklem obdobju in bodo po ocenah v tem srednjeročnem obdobju rasli po stopnji 18,2 % letno, vključujoč inozemske kredite za naložbe v proizvodnjo in predelavo aluminija. V skupno oblikovanih sredstvih za reprodukcijo v materialni proizvodnjibodo dolgoročni krediti udeleženi s 34,4 %;
— znatno se bodo povečala sovlaganja v posamezne investicijske projekte predvsem na področju barvne metalurgije in kmethske proizvodnje. Ocenjujemo, da bo znašala povprečna rast ten sredstev 39 % letno.
Celotna sredstva za reprodukcijo v materialni proizvodnji bodo v tem srednjeročnem obdobju v naSi občini rasla znatno hitreje od rasti družbenega proizvoda po stopnji 12,4 % letno.
Upoštevaje obveznosti, kijih bo gospodarstvo moralo pokriti iz razpoložljivih sredstev za reprodukcijo (dolgoročna posojila, plasmani za samoupravne interesne skupnosti v SR Sloveniji, prirast zalog) obveznosti iz najetih kreditov, združevanje sredstev z organizacijami združenega dela zunaj občine, itd., bo za nove naložbe v osnovna sredstva razpoložljivo 7.214 mio din ali 76.6 % vseh oblikovanih sredstev (v SR Sloveniji 56,2 %). Njih rast bi tako bila 19 % letno.
Celotna razpoložljiva sredstva za naložbe v osnovna sredstva družbe-.nega in zasebnega sektorja gospodarstva bodo znašala v obdobju 1981 — 1985 po ocenah 7.905 mio din ali 25,7 % družbenega proizvoda celotnega gospodarstva občine (v SR Sloveniji 17,5 %).
Razpoložljiva sredstva na področju stanovanjske in komunalne dejavnosti bodo znašala po oceni 2.156 mio din in v družbenih dejavnostih 358 mio din. kar skupaj znaša 8,8 % družbenega proizvoda celotnega gospodarstva (v SR Sloveniji 9 %).
V tem srednjeročnem obdobju je na področju investicijske politike usmeritev na povečanju deleža proizvodnih investicij v industriji in kmetijstvu. Poleg tega bodo potekala vlaganja v dokončanje začetih investicij v preteklem obdobju, povečana bodo vlaganja v sodobne tehnološke raziskave. družbeni razvoj pa zahteva tudi večja vlaganja v urejanje prostora (industrijskih con in stanovanjskih sosesk), v varstvo in urejanje okolja na sploh in boljšo prometno povezanost.
2.4.	Osebni dohodki
Ob usmeritvi, da bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju rast sredstev za osebne dohodke zaostajala za 10 % za rastjo dohodka, bi morala sredstva za osebne dohodke v globalu rasti po stopnji 3,9 % letno.
Ker računamo, da bo v tem srednjeročnem obdobju rast zaposlenosti v združenem delu znašala 2,3 %, bi na tej osnovi realni osebni dohodki na zaposlenega mogli rasti okoli 1,5 % letno, kar pomeni, da bodo nekoliko zaostajali za rastjo produktivnosti dela (2 %).
2.5.	Oblikovanje in razporeditev sredstev za skupne potrebe
Sredstva za skupno porabo, ki se oblikujejo s svobodno menjavo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti v občini, bodo glede na usmeritev 10 % zaostajanja za realno rastjo dohodka, rasla po povprečni stopnji 3.9 % letno.
V okviru globalno opredeljenih sredstev bo njihova rast, glede na naloge, kijih prevzemajo posamezna družbena področja, različna. Nadpovprečna bo na področju kulture, zdravstva in zaposlovanja. Ob takih preavidevanjih bodo celotna sredstva za skupne potrebe v občini, oblikovana s svobodno menjavo dela naraščala po povprečni stopnji 3,7 % letno,
Spremenila se bo struktura sredstev za skupne potrebe po namenu porabe (redna dejavnost, investicije). Relativno visoka vlaganja v objekte na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva in zdravstva v preteklem srednjeročnem obdobju bodo zahtevala večji obseg sredstev za redno dejavnost organizacij združenega dela. ki izvajajo storitve družbenih dejavnosti. Tako se bo povečala udeležba sredstev za redno dejavnost v skupnih sredstvih od 87 % v letih 1976-1980 na 91 % v letih 1981-1985.
2.6.	Splošna poraba in druga združevanja sredstev
2.6.1.	Splošna poraba
Splošna poraba se bo v skladu z usmeritvami, gibala za 10 % počasneje od realne rasti dohodka, t. j. po stopnji 3,9 % povprečno letno.
2.6.2.	Druga združevanja sredstev iz dohodka
Združevanje sredstev za programe samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, za programe krajevnih skupnosti ter za druge skupne in splošne naloge, bi lahko rasla glede na sprejete usmeritve po povprečni stopnji 3,9 % Jetno. Nadpovprečno se bodo gibala sredstva za naloge na področju kmetijstva, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za gradnjo vodovodnega omrežja. Nove obveznosti iz dohodka so oblikovane na osnovi ustreznih samoupravnih sporazumov za sofinanciranje obvozne ceste v Ptuju in za komunalno opremljanje zemljišč v industrijski coni v Ptuju.
2.7.	Vključevanje v mednarodno menjavo
Najpomembnejša naloga organizacij združenega dela iz gospodarstva v novem srednjeročnem obdobju bo ustvarjati pogoje za čim Kvalitetnejše mednarodno sodelovanje in menjavo, zaradi izboljšanja plačilne bilance in ustvarjanja deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala in opreme za potrebe izvozno usmerjene proizvodnje. Tako se Dodo odločneje usmerjale v izvoz predvsem organizacije, ki proizvajajo izdelke višje stopnje predelave na osnovi domačih surovin, znanja in tehnologije m s tem izboljšale svoj položaj v mednarodni delitvi dela tudi glede na strukturo izvoza. Izvoz blagu in storitev bomo pospeševali tudi prelto samoupravnega sporazumevanja o soudeležbi v skupnem deviznem prihodku in z združevanjem deviznih sredstev za uresničevanje skupnih programov.
Izvoz blagu in storitev bo v novem srednjeročnem obdobju po predvidevanjih delovnih organizacij, rastel po povprečni letni stopnji lo,9%, uvoz opreme in reprodukcijskega materiala pa po povprečni stopnji 14,7 % letno.
Izvoza izdelkov in polizdelkov barvne metalurgije, ki so v tem srednjeročnem obdobju predstavljali glavnino izvoza, zaradi izrednega pomanjkanja metala, ne bo mogoče pospeševati v tej obliki. Zato bo potrebno zaradi zagotovitve potrebnih deviznih sredstev pri modernizaciji pro-uzvodnje primarnega aluminija pridobiti le-te na osnovi samoupravnih sporazumov s proizvajalci aluminijskih proizvodov višje stopnje predelave in na osnovi soudeležbe v skupnem deviznem prihodku z delovno organizacijo Impol in drugimi organizacijami združenega dela.
Najpomembnejši izvozni proizvod pa bo v novem srednjeročnem obdobju predstavljal izvoz perutninskega mesa in piščancev v Mesokom-binatu Perutnina Ptuj, kije v glavnem usmerjen v dežele v razvoju.
Ob taki izvozni usmerjenosti ptujskega gospodarstva ocenjujemo, da se bo povečala udeležba blaga in storitev v družbenem proizvodu združenega dela od 10% v obdobju 1976—1980 na okoli 25,0 % v obdobju 1981—1985,
V	okviru celotnega uvoza blaga bo hitreje naraščal uvpz reprodukcijskega materiala, zlasti za potrebe izvozno usmerjene proizvodnje.
V	letu 1985 bo v občini doseženo 110 % pokritje uvoza z izvozom.
2.8.	Zaposlovanje
Zaostreni pogoji gospodarjenja in izvajanja politike produktivnega zaposlovanja v tem srednjeročnem obdobju bodo pogojevali, da bo rast zaposlenosti v občini v tem srednjeročnem obdobju znatno nižja, kot je bila v obdobju 1976—1980. Zaposlenost se bo lahko gibala le v mejah, kijih dopuščajo okviri združenega plana. V združenem delu se bo v tem srednjeročnem obdobju zaposlenost povečala za 2,3 % povprečno letno, vendar ob pogoju, da se bo večal tudi realni dohodek na zaposlenega. V samostojnem osebnem delu bo zaposlenost rasla znatno hitreje, po stopnji 7,6 % letno. Na področju gospodarstva, predvsem v industriji, bo število delavcev raslo v povprečju za 2,3 % na leto. V družbenih dejavnostih bo rast zaposlenosti možna le, če bo to zahtevalo aktiviranje novih ali razširjenih zmogljivosti ter z notranjim prestrukturiranjem dejavnosti. Rast števila zaposlenih bo zahtevalo tudi uveljavljanje usmerjenega izobraževanja. Zaradi tega se bo povečalo število zaposlenih v družbenih dejavnostih v tem srednjeročnem obdobju za okoli 1,9 % povprečno letno,
Rast števila delavcev na režijskih nalogah in opravilih v gospodarstvu, družbenih dejavnostih in v družbenih organizacijah in skupnostih bo možna le v primerih, ko gre za izboljšanje strokovne strukture delavcev v teh dejavnostih.
V okviru predvidene rasti zaposlenosti bo imela prednost pri zaposlovanju mladina iz šol. Zaposliti pa bo mogoče tudi druge iskalce zaposlitve zlasti delàVce, ki se bodo vrnili iz začasnega dela v tujini in usposobljene invalidne osebe.
V tem srednjeročnem obdobju bodo zaradi neusklajenosti med strukturo priliva iz šol in potrebami organizacij združenega dela po strokovnih delavcih še vedno prisotni problemi pri prvi zaposlitvi, zlasti pri zaposlovanju delavcev s suficitamimi poklici. Zato se bo število prijavljenih iskalcev zaposlitve pri skupnosti za zaposlovanje še povečalo.
N a osnovi predvidene rasti zaposlenosti sebo v občini dokonča leta 1985 na novo zaposlilo okoli 2.350 delavčev, od tega v združenem delu okoli 2.100 delavcev ali 89 %. Ob koncu 1985. leta bo s tem v občini zaposlenih okoli 20.200 delavcev. S tem se bo delež zaposlenih v skupnem številu prebivalstva povečal od 26 % v letu 1980 na 29 % v letu 1985 (V SR Slpveniji 45 %).
Kvalifikacijska struktura zaposlenih se bo v skladu s potrebami združenega dela ob koncu srednjeročnega obdobja spremenila. Povečal se bo delež delavcev z višjo in visoko strokovno izobrazbo od 4,2 % v letu 1978 na 7,6 % v letu 1986, zmanjšal se bo delež nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev od 40,2 % v letu 1978 na 36,7 % v letu 1986.
Zaposlovanje novih delavcev bo potekalo le v okviru sprejetih planov zaposlovanja ter ob pogoju zagotavljanja celotnih družbenih stroškov novega zaposlovanja na osnovi določil samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju novih delavcev.
3.	NALOGE RAZVOJA PO PODROČJIH
3.	1. Smeri prestrukturiranja gospodarstva
Dosedanji gospodarski razvoj naše republike kot tudi občine je v preveliki meri temeljil na ekstenzivnem zaposlovanju, nizki produktivnosti in tehnični opremljenosti, slabem izkoriščanju domačih surovinskih, energetskih in drugih virov, preveliki uvozni odvisnosti v premajhni usmerjenosti v izvoz itd.
Zaradi vedno bolj zaostrenih ekonomskih razmer v svetu, kot posledica pomanjkanja energije, hrane in surovine, bomo v novem srednjeročnem obdobju na osnovi dogovora o temeljih družbenega plana občine, usmerili naš gospodarski razvoj v proces kvalitetne preobrazbe, ki se bo izvajala v modernizaciji proizvodnih procesov oziroma kapitalno intenzivnih naložbah na področju industrije v smislu kriterijev prestrukturiranja gospodarstva, katerih cilji so v:
—	hitrejšem naraščanju dohodka na delavca in relativnem zmanjše-
vanju stroškov oziroma predmetov dela in energije in transportnih stroškov v enoti proizvoda,	/
—	večjem vključevanju v mednarodno delitev dela s poudarkom na krepitvi naše izvozne konkurenčnosti,
—	izboljšanju kadrovske strukture zaposlenih s poudarkom na večanju deleža znanstveno raziskovalnega dela v domači tehnologiji,
—	zaščiti kmetijskih površin, vodnih virov, smotrni rabi prostora in varstva okolja,
—	večji proizvodnji hrane, zlasti osnovnih kmetijskih pVoizvodov in osnovnih živil.
Posebne razvojne pozornosti in vzpodbude v tem srednjeročnem obdobju bodo deležna tista gospodarska področja, ki so osnova in pogoj za kakovostno gospodarsko rast. To so najpomembnejše usmeritve na naslednjih področjih: v barvni metalurgiji, primarni in predelovalni kmetijski proizvodnji, kovinsko predelovalni industriji, drobnem gospodarstvu in turizmu.
Prednostna obravnava razvojnih usmeritev na teh področjih mora v prihodnje zagotoviti kakovostno nadpovprečno dinamično rast teh podro-čij in celotnega gospodarstva občine, ki se v tem srednjeročnem obdobju ne bo v celoti izražala. Izvajanje posameznih investicijskih projektov in proizvodnih programov se bo začelo šele sredi tega srednjeročnega obdobja, njih učinki pa bodo v celoti vidni šele v naslednjem obdobju po letu
Navedene preusmeritve bodo povzročile naslednje spremembe v gospodarski strukturi občine:
% v družbenem proizv.
— industrija	1980 38,9	1985 41,4
— kmetijstvo	14,0	14,5
drobno gospodarstvo	5,9	6,0
Skupaj	58,8	61,9
- CELOTNO GOSPODARSTVO	100.0	100,0
Na posameznih gospodarskih področjih bodo v obdobju 1981—1985 v ospredju naslednje razvojne usmeritve in programi:
■k2. Naloge razvoja po posameznih gospodarskih področjih ■*•2.1. Industrija
Industrijska proizvodnja, ki že v sedanjih razmerah ustvari 38,9 % aružbenega proizvoda, bo še nadalje glavni nosilec gospodarskega razvoja y občini. Ta delež se bo v novem srednjeročnem obdobju še povečal, saj bo ndustrijska proizvodnja rasla po stopnji 6,0 povprečno letno, toje po znatno Vl5Ji stopnji kot v ostalih gospodarskih dejavnostih.
Zato bo industrijska proizvodnja deležna posebne razvojne pozornosti ž'asti pa tiste proizvodne usmeritve, ki so podlaga za modernizacijo in j*vtomatizacijo proizvodnih procesov in ki predstavljajo hkrati pogoj za kvalitetnejšo gospodarsko rast in enakopravnejše vključevanje v medna-r°dno delitev dela. To so ključne usmeritve predvsem v proizvodnji in Predelavi aluminija in v kovinsko predelovalni industriji in predelavi hrane.
, Prednostna obravnava naštetih proizvodnih usmeritev mora v pri-nodnje zagotoviti kvalitetno in nadpovprečno rast v teh pomembnih pro-,l'" ''	'	........ " ' na področju industrije oziroma gospo-
—‘j*, /.agwujvm Nvaiiituiu 111 uau
lžvodnih sektorjih, ki predstavljajo Uarstva občine največjo udeležbo.
Novi kvalitetnejši proizvodni programi in postopne preusmeritve semnje tehnološko manj zahtevne in razvojno zastarele proizvodnje v tehnološko zahtevnejše sektorje, bodo že v tem srednejročnem obdobju pri-Povale k izboljšanju kvalitete gospodarske strukture.
Da bi tak bistveni premik v kvaliteti gospodarske strukture dosegli, bomo morali pospešiti procese povezovanja, združevanja sredstev in delitev dela znotraj obstoječih organizacijskih tvorb, kot tudi med njimi.
Tako bodo tisti nosilci razvoja na področju industrije, ki še niso čvrsto dohodkovno ali organizacijsko povezani v sklopu ekonomsko in tehnološko dobro organiziranih velikih sistemov, morali pospešiti tako povezovanje s ciljem pridobitve ustreznejših proizvodnih programov, širjenja proizvodnje in zaposlovanja v občini.
Upoštevaje našteta temeljna izhodišča in naloge bodo organizacije združenega dela razvijale naslednje pomembnejše investicijske in proizvodne programe:
—	v barvni metalurgiji bo TGA »Boris Kidrič« pristopila k izgradnji novih kapacitet za proizvodnjo primarnega aluminija v količini 27.000 ton letno. Po opustitvi proizvodnje v sedanji zastareli in iztrošeni elektrolizi A in po izvedeni modernizaciji elektrolize B se bodo povečale kapacitete za proizvodnjo primarnega aluminija od sedanjih 45.000 ton na 53.000 ton v letu 1985 oziroma 60.000 ton po končani prvi fazi modernizacije, po izvedeni drugi fazi pa se bodo kapacitete povečale na 80.000 ton letno.
Z izgradnjo nove elektrolize se bo specifična potrošnja električne energije po toni aluminija zmanjšala za 20 % v celoti pa bo izločen sedanji najresnejši problem toje onesnaževanje okolja in zdravju škodljivo delo v elektrolizi A.
Vrednost nove kapitalno intenzivne naložbe 1. faze, ki je velikega pomena v prestrukturiranju gospodarstva občine in SR Slovenije, bo znašala po oceni 3.116 milijonov din, zagotovljena pa bodo poleg lastne udeležbe predvsem z združevanjem sredstev sovlagateljev, bančnimi in tujimi krediti. Pričetek prve faze,gradnje se predvideva v začetku leta 1982, zaključek pa koncem leta 1985. Lokacija pa je predvidena v okviru proizvodnega kompleksa Tovarne glinice in aluminija,
Poleg navedene investicije bo Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo v okviru SOZD Unial razvijala in posodobila lastno predelavo aluminija v smeri večanja izvoza in proizvodnje izdelkov višje stopnje predelave.
— Kovinsko predelovalna industrija in proizvodnja prometnih sredstev, katere glavni nosilec je AG IS se bo v srednjeročnem obdobju 1981 —1985 intenzivno vključevala v proizvodnjo raznovrstnih agregatov oziroma delov za avtomobilsko industrijo, pri čemer bo usmerjala napore k večji specializaciji in delitvi dela znotraj jugoslovanske avtomobilske industrije, še zlasti pri proizvodnji gospodarskih vozil in kmetijske mehanizacije. Po izgradnji nove gumarne v letu 1980 bo AGIS znatno razširil tudi program proizvodnje specialnih gumijevih izdelkov, predvsem za potrebe avtomobilske industrije. Naložbe v delovni organizaciji AGIS bodo znašale v obdobju 1981 —1985 373 milijonov din in bodo locirane v industrijski coni.
Usmerjene pa bodo predvsem v:
—	rekonstrukcijo galvanike,
—	razširitev orodjarskih in vzdrževalnih kapacitet,
—	razvoj novega tahografa,
—	razširitev programa vzmetnih elementov in kmetijske mehanizacije,
—	izgradnjo skupnih objektov (energetike, skladišča).
Na področju hidravlične dvižne opreme, strojev in elementov, ki so bili do sedaj pretežno predmet uvoza in na področju avtomobilske, pohištveno kovinske in kovinske opreme bo delovna organizacija ELKOM H1KO »Olga Meglič« v sklopu nove tovarne v Dolanah ter obrata v Dobrini še nadalje širila in razvijala omenjeno proizvodnjo predvsem na osnovi lastnega razvojno raziskovalnega dela ter poslovno tehničnega sodelovanja z domačimi in tujimi proizvajalci.
Vrednost naložb bo znašala 120 milijonov din, od tega za opremo 95 milijonov din s čimer bo zagotovljena hitrejša rast proizvodnje in zaposlovanja od povprečja v občini.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bo ŽG Centralne delavnice Ljubljana, TOZD za vzdrževanje voz Ptuj razširila in posodobila svoje kapacitete za vzdrževanje tovornih ootniških vagonov za potrebe železniškega gospodarstva Ljubljana. V ta namen bo vložila v širitev in posodobitev proizvodnih zmogljivosti 130 milijonov din, sama širitev pa bo izvedena na že obstoječi lokaciji.
Za potrebe avtomobilske industrije bo TAM, TOZD Karosernica v svojem obratu v Ptuju povečala proizvodnjo kolesnih zavor od sedanjih
54.000	na 100.000 letno, pri čemer bo vložila v izgradnjo novih kapacitet skupno 550 milijonov din.
— V proizvodnji električnih strojev in aparatov, ki je z temeljno organizacijo združenega dela Elektronika vključena v proizvodni program TGO Gorenje Velenje, bo razvoj usmerjen zlasti v vključevanje v sistem telekomunikacij in informatike. Temeljna organizacija združenega dela Elektronika bo še nadalje razvijala industrijsko in zabavno elektroniko ter birotehnične aparate. Sedanje proizvodne programe bo razširila z novimi izdelki, ter se vključevala v alternativni program SOZD Gorenje.
Ostali predstavniki proizvodnje električnih strojev, toje Elektrokovina, TOZD Mali motorji bo izpopolnjevala in modernizirala svoje proizvodne zmogljivosti v okviru svoje delovne organizacije^ predvsem pa bo zagotovila izboljšanje delovnih pogojev.
— Industrija gradbenega materiala ne bo bistveno širila obstoječega proizvodnega programa. Naj večja naložba v srednjeročnem obdobju pa je gradnja novega obrata za proizvodnjo stropnih panelov, kije bila predvidena že v tem srednjeročnem obdobju. Predračunska vrednost naložbe znaša 36 milijonov din, gradnja je predvidena v letu 1983 na zemljišču ob sedanji lokaciji.
— Na področju lesne industrije bo LIK, TOZD Lesna industrija povečevala predvsem predelavo žaganega lesa, pohištvenih elementov in polizdelkov iz lesa, v pripravi pa ima tudi novi proizvodni program.
— V proizvodnji tekstilne preje in tkanin in proizvodnje zgotovljenih tekstilnih izdelkov bodo vsa vlaganja usmerjena predvsem v nadaljnjo modernizacijo, katere cilj je povečanje produktivnosti dela in kvaliteta izdelkov.
— Razvoj proizvodnje usnjene obutve in galanterije bo temeljil na novih zmogljivostih oroizvodnie usniene in tekstilne zaščitne konfekcije v Mercator—Izbira—Panonija, TOZD Zaščita Kidričevo in v modernizaciji objektov in opreme za proizvodnjo copat in pohištvene galanterije v KO-NUS-u, TOZD Lahka obutev Majšperk.
— V proizvodnji živilskih proizvodov bodo v Perutnini Ptuj, TOZD Mesna industrija prizadevanja usmerjena zlasti v povečanje perutninsko klavniško predelovalnih kapacitet in v razširitev kafilerije v vrednosti 170 milijonov dinarjev. V Kmetijskem kombinatu, TOZD Mlekarna bodo vlaganja usmerjena v dograditev objektov na površini 3.000 m2 in v nakup opreme za proizvodnjo maslenih namazov in sprejemni terminal za mleko ter v izgradnjo proizvodne hale za proizvodnjo kazeina z linijo za kontinuirano proizvodnjo kapacitete 10.000 litrov posnetega mleka na uro. Navedena investicija predstavlja precejšnje povečanje produktivnosti, začetek obratovanja pa je predviden v letu 1983. Ostale naložbe pa so predvidene še v adaptacijo hladilnic za maslo in za nabavo kontinuirane linije za proizvodnjo kazeinatov. Vrednost investicij je 120 milijonov din za izvedbo pa so potrebne nove površine poleg sedanje lokacije.
Kmetijski kombinat, TOZD Kletarstvo bo povečala proizvodnjo vina od sedanjih 3,57 milijonov litrov na 5 milijonov litrov v letu 1985, hkrati pa bo izboljševala predvsem kvaliteto in osvajala nove vrste vin. Investicijska sredstva v višini 39 milijonov din pa bo vlagala v dokončanje polnilnice vina in zamenjavo dotrajane opreme.
INTES, TOZD Vinko Reš bo v novem srednjeročnem obdobju v letu 1982 pričel z novogradnjo pekarne v vrednosti 55 milijonov din oziroma v primeru, da novogradnja ne bo upravičena, bo izvedel samo rekonstrukcijo obstoječih zmogljivosti s čimer bo razširil asortiment in izboljšal kvaliteto svojih izdelkov.
— V proizvodnji krmil bodo vlaganja usmerjena v gradbjo žitnih silosov kapacitete 10.000 ton in nabavo opreme za povečame proizvodnje v Perutnini Ptuj, TOZD Tovarna krmil, za kar bo potrebnih 131 milijonovdin. V Kmetijskem kombinatu. TOZD Tovarna močnih krmil bodo povečali proizvodnjo krmil bd sedanjih 24.000 ton na 60.000 ton letno, za kar pa bodo potrebne naložbe v povečanju kapacitet sušilnic in v modernizacijo opreme v obstoječih starih silosih v skupni vrednosti 35 milijonov din.
— Razvoj grafične dejavnosti bo temeljil na tehnološki modernizaciji opreme in pa izgradnji novih kapacitet v proizvodnji kartonske embalaže v Perutnini Ptuj, TÓZD Ptujska tiskarna. Predračunska vrednost nove kar-tonaže znaša po cenah leta 1979 35 milijonov din, lokacija pa je predvidena ob zagrebški cesti na zemljišču ob Tovarni krmil.
3.2.ji. Kmetijstvo
Zaradi potrebe po izboljšani preskrbi s hrano bo imelo kmetijstvo kot osnovna surovinska baza, tudi v tem srednjeročnem obdobju prednosti. Razvoj kmetijstva bo temeljil na že doslej sprejetih družbenoekonomskih usmeritvah in nalogah združenega dela kmetijstva in živilstva.
Osnovna usmeritev je povečanje celotne kmetijske proizvodnje tako v organizacijah združenega dela in v zasebnem sektorju s širšim vključevanjem kmetij v družbeno organizirano proizvodnjo.
Nosilci razvoja kmetijstva bodo temeljne organizacije združenega dela s področja kmetijstva, ki bodo širile obseg proizvodnih kapacitet, se dohodkovno povezovale z živilsko industrijo in trgovino, hkrati pa izvajale modernizacijo celotne kmetijske proizvodnje. V zasebnem kmetijstvu so nosilci teh nalog kmetje združeni v kmetijskih organizacijah in temeljnih organizacijah kooperantov, ki bodo ob uresničevanju proizvodnih nalog zagotovile hitrejši razvoj družbenoekonomskih odnosov na podlagi različnih oblik združevanja zemlje, dela in sredstev kmetov med seboj, z zadrugami in s temeljnimi organizacijami združenega dela. Tako organizirana proizvodnja bo osnova za hitrejšo rast kmetijske proizvodnje in produktivnosti ter podlaga za hitrejše spreminjanje agrarne in zemljiške strukture v skladu z zahtevami sodobne kmetijske proizvodnje.
Po ocenah ter predvidevanjih bo kmetijska proizvodnja rasla po poprečni letni stopnji 5.0 % in sicer v družbenem sektorju po poprečni letni stopnji 7,3 % ter v zasebnem sektorju po poprečni letni stopnji 2,5 %. Realizacija predvidene stopnje rasti zahteva dosledno uresničevanje vseh začrtanih nalog, pravočasno izvajanje vseh investicijskih vlaganj na tem področju ter pravočasno in zadostno zagotavljanje mineralnih gnojil ter zaščitnih sredstev.
Najpomembnejše naloge skupnega pomena v tem srednjeročnem obdobju so:
— zaščita kmetijskih površin, kar bomo dosegli z rajonizacijo kmetijskih zemljišč, izdelavo agrokarte in prostorskim planom.
3.2.2.	L Kmetijske prostorsko ureditvene operacije
V občini bomo izvajali naslednje kmetijske prostorsko ureditvene operacije:
—	meliorirali bomo 4.941 ha zamočvirjenih zemljišč. Od tega so predvidena dela v prvi prioriteti na 2.506 ha in sicer v družbenem sektorju na 1.400 ha ter v zasebnem sektorju na 1.106 ha. Dela bomo izvajali na območju Pesniške doline ter ob Polskavi. V drugi prioriteti so predvidene melioracije na 2.435 ha in sicer na 400 ha v družbenem sektorju ter na 2.035 ha v zasebnem sektorju in to na območju Polskave in Dravinje. Na melioriranih območjih se bo po opravljenih melioracijah struktura kultur spremenila tako, da bodo njivske površine povečane za cca 2.000 ha, prejšnji zamočvirjeni travniki in pašniki pa spremenili v intenzivne travnike na cca 2.900 ha.
—	komasacije bodo izvedene na melioracijskih območjih in izven njih na površini 2.850 ha. Povprečna velikost parcele se bo s tem ukrepom na komasacijskem območju povečala za približno šest do sedem krat,
—	družbeni sektor bo z nakupom kmetijskih zemljišč svoje površine povečal za 1.100 ha,
—	ob dovodnem kanalu SD-2 bo družbeni sektor intenziviral kmetijsko proizvodnjo z namakalnim sistemom na 20 ha, hkrati pa bo položen cevovod v dolžini 1.900 m ob kanalu SD-1 in SD-2.
3.2.2.2.	Poljedelstvo
Temeljna naloga kmetijstva pri zagotavljanju prehrane je uvajanje sodobnejše ter tržno usmerjene poljedelske proizvodnje s takšnim setvenim kolobarjem, ki bo zagotavljal večjo proizvodnjo pšenice, koruze, oljaric, sladkorne pese ter krme za živino. Površine posejane z žitaricami se bodo tako povečale v tem srednjeročnem obdobju za okoli 1.600 ha, sladkorna pesa pa bo leta 1985 posejane na 1.120 ha in sicer v družbenem sektorju na 520 ha ter v zasebnem sektorju na 600 ha. Kmetijske organizacije bodo v ta namen opravljale analize o izkoriščanju pridelovanju kapacitet in izdelale letne setvene programe.
3.2.2.3.	Živinoreja
Živinoreja bo tudi v bodoče dajala največji del dohodka v kmetijstvu, pri čemer bo dan večji povdarek govedoreji, prašičereji; pri perutninarstvu pa bo večja preusmerjenost v izvoz.
Govedoreja bo povečana z boljšim izkoriščanjem plodnosti krav, s povečanjem staleža plemenskih krav v zasebnem sektorju od 9.000 na 10.250 z intenzifikacijo proizvodnje na tržno usmerjenih kmetijah. V družbenem sektorju se stalež plemenskih krav ne bo spremenil.
Mlečna proizvodnja se bo do konca srednjeročnega obdobja povečala za 7 % dosežena pa bo s povečano poprečno molznostjo od 4.430 litrov na 5.200 litrov v družbenem sektorju in od 1.200 litrov na 1.500 litrov v zasebnem sektorju ter s povečanim staležem plemenskih krav v zasebnem sektorju.
Potrebe po mpsu zahtevajo večjo vzrejo pitancev. V obeh sektorjih bo povečan stalež pitancev na 3.100 komadov in sicer v družbenem sektorju za 1.600 komadov.
V prašičereji nosilci načrtujejo v srednjeročnem obdobju povečano vzrejo prašičev v družbenem sektorju ter kooperacijski proizvodnji od okoli 58 tisoč komadov na okoli 104 tisoč komadov v letu 1985. Za planirano povečanje vzreje prašičev pa Kmetijski kombinat, TOZD Farma načrtuje gradnjo nove farme za 30 tisoč komadov prašičev ter rekonstrukcijo hlevov za plemensko živino.
Potrebe po perutninskem mesu se na domačem kot tudi na tujem trge vedno večajo. Vse temeljne organizacije združenega dela Mesokombinata Perutnina ši bodo prizadevale izpopolnjevati tehnologijo in izboljševati tehnološke postopke ter tehniko dela, zagotavljati čim boljšo kvaliteto končnih proizvodov, povečati produktivnost dela ter izvajati še druge naloge. ki bodo omogočale čim ekonomičnejšo in rentabilnejšo proizvodnjo-
Skppna vzreja piščancev v občini se bo povečala na 21.000 ton piščancev v letu 1985. Za čim realnejšo izvajanje zastavljenih planskih nalog bodo v temeljni organizaciji združenega dela Perutninske farme dogradil' farme brojlerjev z 20 objekti. V kooperacijski vzreji pa bodo na območja občine Ptuj sofinancirali gradnjo 15 objektov. Z dograditvijo farme broj' lerskih staršev z 80 objekti se bo tudi povečala proizvodnja valilnih jajc za brojlerje od 45 mio na 80 mio komadov do leta 1985. Veliko povečanj® proizvodnje načrtujejo tudi pri dan starih piščancih brojlerjev in sicer od 34 mio komadov na 66 mio komadov.
Vzporedno s povečanjem vseh važnejših proizvodov bodo povečal' kapacitete: valilnice za dan starih piščancev brojlerjev za 45 mio komadov-
valilnice za dan starih piščancev brojlerskih staršev za 5 mio komadov, žitnih
^"“^’^Ytudrànje kultur in povečanje kompleksov s kmetijskimi silosov za 10.000 ton ter povečanje perutninsko klavniško predelovalnih prostorsko ureditvenimi operacijami,	kapacitet za proizvodnjo tn predelavo perutninskega mesa in izdelkov te
— povečanje poljedelske proizvodnje,	razširitev kafilerije tako, da se bo povečala predelava mesnih izdelkov n.
povečanje poljedelske proizvodnje,
’	'	mesa in
blagovno tržnih kmetij.
—	povečanje prireje mesa in
—	povečanje števila
6.000	ton v eni izmeni, predelali bodo 3.000 ton mesne moke več ter povečal' kapacitete klavnic za 4.000 komadov na uro.
V obdobju 1981 — 1985 predvidevajo tudi znatno povečati izvoz blaga. Izvoz se bo v tem obdobju povečal tako, da bodo leta 1985 izvažali 20 mio dan starih piščancev brojlerjev ter 400 tisoč komadov dan starih piščancev staršev. 10.000 ton perutninskega mesa ter 350 ton divjačine.
3.2.2.4.	Vinoaradništvo in sadjarstvo
Še naprej bo tekla intenzivna obnova vinogradov, povečala pa se bodo iddi vlaganja v intenzivne sadovnjake. Obnova dolgoletnih nasadov bo predvidoma potekala na večjih kompleksih s cilji čim večje proizvodnje. Skupno bi naj do leta 1985 obnovili 240 ha vinogradov (160 ha v zasebnem sektorju ter 80 ha v družbenem sektorju) ter 101 ha sadovnjakov (50 ha v zasebnem sektorju in 51 ha v družbenem sektorju).
5.2.2.5.	Združevanje zemlje, dela in sredstev
V občini Ptuj je 3.124 zaščitenih kmetij, tržnih pa je cca 4.000. Slednje se vključujejo z vsemi tržnimi viški ne glede na količino in vrsto pridelka. Navedene kmetije ne dajejo zagotovila za trajnejšo proizvodnjo kmetijskih pridelkov, zatoje nujno načrtovano preusmerjanje čimvečjega števila kmetij v blagovno tržne kmetije, Ekonomičnost proizvodnje na teh kmetijah na zavisi v veliki meri od velikosti kmetije in njene strojne opremljenosti. Ker ima kmetija na območju občine Ptuj le 2.44 ha obdelovalnih zemljišč, je v tem srcdmeročnem obdobju velik poudarek na združevanju zemlje, dela in 'sredstev med kmeti, z delavci v kmetijskih zadrugah in v drugih oblikah sodelovanja. Oblikovanje teh skupnosti pa pomeni preseganje preživelih v lastništvo uklonjenih oblik kmečke proizvodnje in istočasno zahteva strokovno usposobljenega kmeta. Predvidoma bo na novo ustanovljenih 77 skupnosti, predvsem strojnih.	\
3.2.3. Gozdarstvo
V gozdarstvu bo osnovna naloga izraba naravnih gozdnih potencialov ob povečani proizvodnji lesne surovine in hkratni krepitvi vseh splošnih funkcij gozdov, kol pogoja za biološko ravnovesje in zdravo življenjsko okolje. To zahteva:
—	gospodarjenje ./. gozdovi po načelu trajnosti odnosov in krepitve produktivne sposobnosti gozdnih zemljišč in sestojev,
—	smotrno racionalno in usmerjeno namensko rabo gozdnega prostora, ki bo rezultat vseh koristnikov ter postppno vključevanje vseh opuščenih zemljišč v gozdno proizvodnjo,
—	rast obsega letnih posekov in blagovne proizvodnje gozdnih sorti-mentov na osnovi prirastka in z. vlaganji v biološke naložbe m melioracije gozdov, v obliki enostavne in razširjene reprodukcije,
—	zadovoljevanje družbenih potreb po lesu,
—	vlaganja v modernizacijo proizvodnje, kadre in širši družbeni standard delovnih ljudi.
Po predvidevanjih ter ob sestavi gozdnogospodarskega načrta območja lahko pričakujemo, da se bo blagovna proizvodnja povečala po letni stopnji 1.8%, predvsem na račun boljše izrabe lesne surovine in intenziviranja gozdnogojitvenih del v družbenih in zasebnih gozdovih. Tako bo blagovna proizvodnja v letu 1985 znašala 28.450 m3 iz zasebnih gozdov.
Za zagotavljanje enostavne gozdne biološke reprodukcije bodo organizacije letno obnovile 99 ha gozdov in izvrševale nego na 476 ha gozdov. Dela pri negi gozdov se bodo povečala predvsem zaradi vključevanja nege nasadov, ki so bili osnovani v preteklem obdobju in zaradi povečanih gozdnogojitvenih posegov v gozdove.
Razširjeno gozdno biološko reprodukcijo bodo organizacije združenega dela izvajale v obliki melioracij gozdov na 21 ha, vzdrževale nasade na 204 ha ter zagotovile dodatno proizvodnjo lesa na 20 ha topolovih nasadih ter 4 ha drugih nasadov.
Svojo proizvodnjo sadik v drevesnici bodo preusmerile izključno v Proizvodnjo sadik listavcev, samo nizkih sadik macesna ter manjše količine sadnega materiala okrasnega grmovja. Planirana letna proizvodnja bo okoli y2 tisoč komadov vsega sadilnega materiala.
Slaba odprtost naših gozdov narekuje v planiranem obdobju večja investicijska vlaganja v gradnjo gozdnih cest in vlak. V obdobju 1981— 1985 b<> zgrajenih okoli 10 km gozdnih cest, 30 km vlak ter rekonstruiranih okoli 3,5 km že obstoječih gozdnih prometnic.
2-2.4. Gradbeništvo
Gradbeništvo sc bo v letih 1981 — 1985 razvijalo in prilagajalo pred-V|uenim vlaganjem na področju gospodarstva, stanovanjske gradnje in Pbjektov družbenega standarda, vendar pa bo ta razvoj manj intenziven, kot bil v preteklem srednjeročnem obdobju, saj bo realni družbeni proizvod i,scl po povprečni letni stopnji 2,4 %, temeljiti pa bo moral predvsem na P'-'cializaciji in industrializaciji gradnje z močnejšo razvojno —dejavnostjo, ni;|nj pa na povečanju zaposlenih.
( Ena izmed osnovnih nalog razvoja gradbeništva v tem srednjeročnem )hdobju je poslovno in dohodkovno povezovanje med gradbenimi, mon-
tažnimi in drugiirh zainteresiranimi proizvajalci reprodukcijskega materiala
gradbene operative razširiti dejavnost tudi na zaključna dela, kjer so kapacitete še vedno neusklajene ter s tem tehnološko zaokrožiti zmogljivosti gradbeništva v občini.
V skladu s tržno orientacijo bo moralo gradbeništvo v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 še močneje usmerjati svoje zmogljivosti na območju 1 zunaj občine po svojih možnostih pa tudi v izvoz. Glede na zaostrene pogoje investiranja in zmanjševanja del v stanovanjsko komunalni infrastrukturi bo namreč novih del v občini za gradbeništvo manj.
Gradbena montaža bo razširila proizvodni program na izdelavo čistilnih naprav oziroma posameznih sklopov za te naprave. Preusmerila se bo predvsem na industrijski način montaže in , servisiranja instaeij za potrebe gradbeništva, na pospešeno osvajanje industrijske proizvodne opreme in naprav za čiščenje voda. opreme in naprav za procesno industrijo tcropremc in naprav za zaščito okolja in na izpolnjevanje tehnologije na področju instalacij klima naprav ter preusmeritev na področju izdelave izolacij. Za izvajanje novega programa bodo potrebne naložbe v gradnjo novih proizvodnih prostorov na obstoječi lokaciji v industrijski coni.
Na področju antikorozijske zaščite pa bo razvoj temeljil predvsem na razvoju delavniške zaščite v novih proizvodnih prostorih organizacije združenega dela Pleskar, na posodobitvi obstoječe klasične antikorozijske zaščite ter uvedbi novih tehnologij na področju izolacij kol termo in hidroizolacije. zaščiti talnih površin in zaščiti v prehrambeni industriji. Vse močneje se bo Pleskar Ptuj vključeval z vsemi vrstami zaščite tudi na tujem trgu.
3.2.5.	Promet in zveze
Prometna dejavnost dobiva vse pomembnejšo družbeno-ekonomsko vlogo in prav od učinkovitosti in skladnosti njenega razvoja je v veliki meri /odvisen tudi razvoj celotnega gospodarstva. Ker je prometna dejavnost zelo Idinamična in sistemsko odprla dejavnost, je težko planirati njen razvoj samo v okviru občine, ampak le v okviru širše družbenopolitične skupnosti. Seveda pa ima prometna dejavnost v občini tudi specifične potrebe, ki se kažejo predvsem v močnejšem prometnem povezovanju mesta in ostalih industrijskih centrov v občini z manj razvitimi predeli občine, zaradi vse močnejše dnevne migracije zaposlenih iz oddaljenejših krajev občine z mestom Ptuj in v pospešenem razvijanju PTT dejavnosti na manj razvitih območjih občine.
Osnovne usmeritve na področju prometne dejavnosti v srednjeročnem obdobju 1981 —1985 bodo:
—	racionalnejša uporaba energije in v tem zlasti močnejše usmerjanje prometnih tokov na železniški promet ter uvajanje mestnega in krepitev medkrajevnega potniškega prometa,
—	zmanjševanje negativnega vpliva prometa na človekovo okolje,
—	pospešena racionalizacija pretoka blaga z uvajanjem vseh oblik integralnega transporta in zagotovitev ustreznega sistema zvez s povdarkom na znižanju deleža transportnih stroškov v celotnih stroških družbene reprod ukcijc,
—	racionalno povezovanje prometnih organizacij v občini in njih vključevanje v širše asociacije združenega dela s ciljem krepiti udeležbo zlasti na področju cestnega potniškega prometa.
Da bi sledili navedenim usmeritvam, bodo posamezne prometne panoge sledile naslednjim razvojnim ciljem:
—	v železniškem prometu bo železnica na osnovi boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti, na osnovi modernizacije železniške proge na območju občine in širitve tirnih zmogljivosti v Ptuju ter glede na ekonomske, tehnološke in prostorsko ekološke prednosti pritegnila večje količne blaga s cestnega prometa,
—	v cestnem tovornem prometu bodo ohranjene obstoječe zmogljivosti, delovna organizacija Agrotransport pa bo v povezavi z.drugimi nosilci transportnih storitev razvijala predvsem sodonne oblike integralnega transporta, zlasti pa si bo prizadevala povečati obseg prevozov v tujino,
—	glavna naloga javnega avtobusnega prometa bo v naslednjem srednjeročnem obdobju izboljšanje prometnih povezav, posebej še z. novimi naselji občine. Tako si bosta Certus, TOŽI) Potniški promet in Komunalno podjetje, TOZD Avtopark prizadevala postopoma uvajati mestni avtobusni promet in zboljševati prometno povezanost manj razvitih področij z mestom, kar je zaradi izredno velike dnevne migracije nujno. Javni promet bo tako zaradi stroškov energije in varstva okolja vse bolj nadomeščal individualne prevoze,
—	na področju PI I prometa, predvsem razvoja telefonije, bodo vsi napori vloženi v zmanjšanje razkoraka med potrebami in možnostmi zadovoljevanja PTT storitev. Tako bomo do konca leta 1985 dosegli 6,85 telefonskih naročnikov na l(X)prebivalcev. Temu primerno bo potekala tudi gradnja in modernizacija telelonskega omrežja in telefonskih central,
—	skladno z. družbenim dogovorom o prometni politiki v SFRJ in SRS bo občina usmerjala, glede na potrebe, razvoj režijskega cestnega tran-
|sporta, kakor tudi prevoze z zasennimi tovornjaki.
Skupnost za PTT promet bo preko TOZD za PIT promet v
Ptuju
upnost za PII promet ho preko IOZI) za PI I pr zagotovila gradnjo PTT zgradb v Moškanjeih, Polcnšaku, Zg. Leskovcu in Dornavi ter adaptirala poštno in drugo opremo. Povečala bo telefonski in telegrafski promet preuvsem z adaptacijami in gradnjo avtomatskih telefonskih central v Juršincih in Dornavi ter s širitvijo druge komunikacijske
opreme. Izvedla bo kabelsko kanalizacijo v Ptuju in Kidričevem, položitev simetričnega kabla na smeri Ptuj—Trnovska vas ter koaksialnega kabla na smeri Maribor—Ptuj. Prednostno bodo zagotavljali predvsem razvoj telefonije na manj razvitih območjih občine.
3.2.6.	Trgovina
Razaibanost ntuiskeea območja ter različna ekonomska moč je v preteklih letih vplivala predvsem na to, da se trgovska dejavnost ni razvijala ustrezno potrebam prebivalstva tako, da sedanji obseg, kvaliteta m razmestitev trgovin ni povsem zadovoljiva. Zato bo potrebno v srednjeročnem obdobju 1981 —1985 vložiti vse napore za izboljšanje osnovne preskrbe občanov na vseh področjih.
Primarna usmeritev delovnih organizacij s področja trgovine bo v, novem srednjeročnem obdobju predvsem v ureditvi trgovinske mreže ter tako izboljšati preskrbo prebivalstva z osnovnimi življenjskimi artikli, s predmeti trajnejše uporabne vrednosti in drugimi izdelki.
Razvoj trgovske mreže bo potekal v dveh smereh:
—	z dograditvijo novih zmogljivosti, skladno s poselitvijo v novo nastajajočih urbanih predelih mesta, kjer bodo urejeni centri osnovne in specializirane preskrbe prebivalstva,
—	z gradnjo novih maloprodajnih zmogljivosti na podeželju tako v razvitih, kot tudi na področju manj razvitih krajevnih skupnosti.
Pri tem pa bo potrebno izhajati ne le iz potreb potrošnikov, temveč tudi iz načela ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Na področjih kjer ni opravičljivo pričakovati ekonomsko pozitivnih rezultatov za organizirano trgovino bo potrebno osnovno preskrbo občanov organizirati v obliki ambulantne prodaje. Pristojni upravni organ bo proučil možnosti, kijih daje zakon v blagovnem prometu glede opravljanja blagovnega prometa z osebnim delom in obrtnega zakona. Tako bi v naseljih kjer družbeni sektor ni zadoti zainteresiran za razvoj prodajne mreže oblikovali prodajalne v lasti občanov.
Na osnovi gornjih usmeritev bo Mercator-Izbira-Panonija dogradila 1.850 m2 novih prodajnih površin in sicer v Vidmu, Leskovcu, Hajdini, Podlehniku, Kidričevem ter v krajevni skupnosti Cirkovce. Z dograditvijo večnamenskega objekta na Ziherlovi ploščadi koncem leta 1981 bo na skupno 2.400 m2 zagotovljena preskrba že obstoječega in novonastajajočega stanovanjskega kompleksa v Ptuju. V smislu boljše preskrbe v novonasta-jajoči soseski Rabeljčja vas — zahod bo zgrajen sodoben E center s 3.000 m2 prodajne površine. Nosilec naloge pa bo Emona-Merkur Ptuj. Gradnja bo potekala v skladu z izgradnjo novega stanovanjskega naselja po predvidenem načrtu Rabeljčja vas-zahod.
Za boljšo oskrbo maloprodajne mreže na področju občine kakor tudi Celotne severovzhodne Slovenije bo Mercator-Izbira-Panonija ob skladiščni coni ob Rogozniški cesti dogradila skladiščne zmogljivosti s skupno površino 3.500 m2, katere bo sodobno opremila ter povezovala z racionalno mrežo notranjega transporta. Za zadostitev povpraševanja po gradbenem materialu ter dvig obstoječe ponudbe pa bodo zgradili 700 mr prodajnih skladiščnih prostorov.
Da bi preprečili nastajanje motenj v osnovni preskrbi bodoorganizacije združenega dela za osnovno preskrbo občanov obvezno oblikovale minimalne zaloge, predvsem osnovnih življenjskih artiklov ter oblikovali nujne blagovne rezerve namenjene intervencijam v primerih motenj na trgu. Krajevne skupnosti in Občinska konferenca SZDL bodo preko potrošniških svetov in družbenopolitičnih organizacij dosegle, da si bodo individualna gospodinjstva zagotovila enomesečne zaloge osnovne preskrbe.
Za najnujnejšo preskrbo občanov na območju občine bodo z izgradnjo nove pekarne katere izvajalec bo Intes, TOZD Pekarna Vinko Reš razširili asortiment kruha in peciva. Pri Kmetijskem kombinatu, TOZD Mlekarna bodozdograditvijoobjektov na površini 3.000 m2 lahko ponudili potrošniku nove mlečne izdelke hkrati pa bodo izboljšali stopnjo predelave dosedanjih mlečnih izdelkov.
Za boljšo preskrbo z mesom in mesnimi izdelki bodo povečane zmogljivosti za predelavo mesa v Slovenji vasi—Zlatoličju.
Za nemoteno in uspešno delovanje organizacij združenega dela na področju trgovine oziroma preskrbe prebivalstva bo potrebno tesno sodelovanje in povezovanje trgovskih organizacij s proizvajalci ter samimi potrošniki.
3.2.7.	Gostinstvo in turizem
V preteklem srednjeročnem obdobju se področje gostinstva in turizma ni razvijala v pričakovanih okvirih kljub vsemu prirodnim danostim občine.
Organizacije združenega dela s tega področja bodo pripravile konkretne in usklajene programe razvoja turizma s tem, da bo dan večji povdarek izkoriščanju termalne vode, izgradnji pripadajočih objektov ter s tem možnostim razvoja poslovno-zdraviliškega turizma.
Z ustrezno davčno in kreditno politiko bo potrebno vzpodbujati vlaganja občanov, zlasti zdomcev, v gostinsko in turistično dejavnost*.
Uspešnost bodočega razvoja turizma bo v veliki meri odvisna od angažiranosti in vloge turistične družbene organizacije, ki se bo organizacijsko utrdila in prevzela funkcijo koordinatorja turističnih aktivnosti v ončini. Občinska turistična zveza in turistično društvo bodo na svojem območju še v večji meri kot doslej skrbela za lepši izgled kraja, varstvo in
ureditev, turistično izobraževanje prebivalstva in skrbela za'turistične prireditve.
Predvsem pa se mora turistično gospodarstvo v obeh sektorjih osredotočiti na formiranje kvalitetne in kompleksne ponudbe.
Svojo dejavnost bodo organizacije združenega dela s tega področja osredotočile predvsem na izboljšanje organiziranosti, povečanja poslovnega sodelovanja z domačimi in tujimi partnerji, (turistično-potovalnimi organizacijami in sorodnimi organizacijami združenega dela) produktivnosti dela in racionalnim poslovanjem. Svojo ponudbo bodo skušali obogatiti z j vključitvijo trgovine, domačo in umetno obrtjo ter prometom. Zagotavljali bodo redno in funkcionalno izobraževanje strokovnih delavcev. Z boljšo organizacijo dela, s stimulativno delitvijo osebnih dohodkov'po delu in rezultatih dela pa vplivale na večjo storilnost in zmanjševanje fluktuacije delavcev.
V občini se bo tudi v nadalje razvijal tranzitni, poslovni, stacionarni turizem novonastajajoči pogoji pa bodo omogočili še razvoj rekreativnega in zdraviliškega turizma. Glede na kvalitetne lastnosti termalne vode se bodo pri Kmetijskem kombinatu, TOZD Ptujske toplice povezali v skupnost slovenskih naravnih zdravilišč.
Za uspešno izvajanje vseh zastavljenih ciljev bodo v neposredni bližini sedanjega kompleksa Ptujskih toplic zgradili autokamp II. kategorije z 200 mesti. V okviru izgradnje le-tega pa bodo razširili še pokriti del restavracije Ptujskih toplic za 100 sedežev, kar je nujno predvsem zaradi zagotovitve prehrane gostov v avtokampu. Pri temeljni organizaciji Haloški biser bodo izgradili nov obrat Ribič na Hrvatskem trgu ter s to investicijo povečali nočitvene kapacitete za približno 31 ležišč.
Zaradi pomanjkanja nočitveni zmogljivosti bodo v drugi polovici srednjeročnega obdobja dogradili hotelske zmogljivosti ter tako pridobili še približno 50 ležišč.
Za povečanje nočitvenih zmogljivosti ,bo treba vzpodbuditi hitrejši razvoj kmečkega turizma in usposobiti ustrezno število kmetij za sprejemanje gostov na prenočevanje in hrano ali samo hrano. Organizacijsko in strokovno pomoč kmetom bosta nudili Kmetijska zadruga Ptuj in Občinska turistična zveza.
3.2.8.	Drobno gospodarstvo
Drobnemu gospodarstvu namenjamo v novem srednjeročnem obdobju prednostno mesto. Stopnja rasti proizvodnje, storitev in zaposlovanja bo v tem sektorju naraščala dvakrat hitreje od povprečij v gospodarstvu. Razvoj drobnega gospodarstva bomo v občini usmerjali in pospeševali na osnovi sprejetega Družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva za obdobje 1981 —1985 v občini Ptuj, kije vskla-jen s tovrstnimi dokumenti na nivoju federacije oziroma republike.
Na osnovi tega dogovora bodo udeleženci preko letnih programov aktivnosti konkretizirali posamezne naloge in cilje pri pospeševanju tega področja, pri čemer bodo veljale posebne ugodnosti za razvoj deficitarnih, storitvenih obrti. Te ugodnosti bodo zlasti na področju cenovne, davčne in kreditne politike ter pri dodelitvi poslovnih prostorov. •
Uresničevanje nalog drobnega gospodarstva terja tudi večje vključevanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini v to področja, zlasti v smeri krepitve kooperacijske proizvodnje z organizacijami združenega dela na osnovi dohodkovnega povezovanja. Družbeni sektor gospodarstva bo okrepil napore za ustanavljanje manjših obratov drobnega gospodarstva zlasti na manj razvitih območjih občine pri čemer bo deležen posebnih razvojnih vzpodbud (komunalno urejena zemljišča, ugodnejši kreditni pogoji). V okviru prenove starega mestnega jedra bo zagotovljeno večje število poslovnih prostorov zlasti za potrebe storitvene obrti in specializiranih gostinskih lokalov v posebej določenih obrtnih conah pa bo samoupravna komunalna skupnost — Enota za upravljanje in razpolaganje « stavbnimi zemljišči komunalno opremila potrebna stavbna zemljišča za obrtno dejavnost.
Izobraževalna skupnost, Skupnost za zaposlovanje in Center srednjega usmerjenega izobraževanja bodo vzpodbujali mladino v proizvodne poklice, zlasti za deficitarne usmeritve (kovinska, elektro, gradbena in drugi), ki jih primanjkuje v združenem delu, oziroma v zasebni obrti. Tem ciljem bo podrejena tudi štipendijska politika v občini, predvsem pa dopolnilno izobraževanje zaposlenih.
Na področju zasebne obrti bosta Obrtno združenje in Obrtna zadruga pospeševala združevanja in povezovanje samostojnih obrtnikov v občini s posebnim povdarkom na deficitarnih obrtnih dejavnostih. Obrtna zadruga bo organizirala tudi ustanovitev plansko-razvojne službe ter knjigovod-sko-računovodskega servisa za svoje člane ter nudenje strokovne pravne m druge pomoči. Pri tem bo širila družbeni vpliv na ta sektor gospodarstva ter se zavzemala za razvoj dohodkovnih odnosov med organizacijami združenega dela, zadrugo in svojimi člani.
Bančna politika bo sledila ciljem pospeševanja razvoja drobnega gospodarstva s tem, da bo uvajala ugodnejše kreditne pogoje za to področje (daljša odplačilna doba, nižje obrestne mere), razen za suficitarno obrt-ki bo opredeljena s spiskom deficitarnih in suficitarnih obrti za posarne^' no leto v občini Ptuj.
Z raznimi ukrepi ekonomske politike bomo omejevali tudi razV2! popoldanske obrti, razen storitvene, ker je v preteklem srednjeročnem obdobju močno preseglo začrtano rast, na škodo redne obrti.
V občini bomo pospeševali aktivnost za ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela in večjo povezanost ter sodelovanje zasebne obrti z organizacijami združenega dela (razne servisne storitve, vzdrževanje strojev, zgradb itd.).
4.	STANOVANJSKA IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI 4, 1. Stanovanjska dejavnost
Na področju stanovanjske gradnje bo samoupravna stanovanjska skupnost v obdobju 1981 — 1985 zagotavljala stanovanjsko gradnjo z uveljavljanjem novih družbenoekonomskih odnosov, temelječih predv-sem na:
—	sistemu financiranja gradnje stanovanj iz čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela ter nadaljevanju družbene pomoči, ki se financira iz dohodka,
—	večjem angažiranju osebnih sredstev občanov,
—	pospeševanju prehoda na ekonomske stanarine ter
—	racionalizaciji stanovanjske gradnje.
V sodelovanju s samoupravno komunalno skupnostjo ter enoto za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi	zemljišči	znotraj te	skupnosti,
bodo samoupravna stanovanjska	skupnost	ter	občani v	obdobju
1981—1985 zgradili naslednje število stanovanj:
a)	družbena gradnja stanovanj:
—	družbena najemna	324	stanovanj
—	solidarnostna	215	stanovanj
—	etažna — zasebna	12	stanovanj
—	nadomestna	49	stanovanj
Skupaj družbena gradnja	600	stanovanj
b)	individualna gradnja	600	stanovanj
Skupaj	L200	stanovanj
Družbena gradnja stanovanj, navedena pod a) bo realizirana na naslednjih lokacijah oz. na območjih naslednjih krajevnih skupnosti: Rabeljčja vas—zahod, Kidričevo, Majšperk in drugih večjih naseljih.
Ob navedeni usmeritvi gradnje novih stanovanj bo samoupravna stanovanjska skupnost izvajala prenovo stanovanj predvsem v starem mestnem jedru ter zagotavljala gradnjo stanovanj v taki kvaliteti, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrževanja teh stanovanj kot tudi vsi ukrepi kompleksnega varčevanja z energijo. Ob upoštevanju načel za racionalno gradnjo stanovanj, bo samoupravna stanovanjska skupnost v največji možni meri upoštevala ukrepe za varstvo človekovega okolja, izhodišča in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot tudi tako zemljiško politiko, ki bo omogočala načrtovano stanovanjsko gradnjo ob hkratni usmeritvi, da se stanovanjska gradnja izvaja praviloma na takih površinah, ki so neprimerne ali manj primerne za intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
Materialna osnova za ustreznejše gospodarjenje s stanovanjskimi hišami bo zagotovljena s postopnim prehodom na ekonomske stanarine, ki bodo uveljavljene do 1985, leta, hkrati pa bo uveljavljena lastna udeležba interesentov za pridobitev družbeno najemnih stanovanj, ki bo vračljiva. Z uveljavitvijo ekonomskih stanarin bo zagotovljeno tudi delno nadomestilo stanarine občanom z nizkimi dohodki.
Sredstva, namenjena za gradnjo družbeno-najemnih stanovanj, za kreditiranje nakupa etažnih stanovanj ter za kreditiranje graditve stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti občanov, bodo angažirana v naslednjih razmerjih:
—	za gradnjo družbenih stanovanj	63 %
—	za nakup etažnih stanovanj	2 % in
—	za gradnjo individualnih hiš	35 %
Samoupravna stanovanjska skupnost bo v sodelovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela predvsem v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala zagotavljala del sredstev za študnske in raziskovalne dejavnosti na stanovanjskem področju s ciljem, da se doseže bolj kontinuirano vključevanje razvoja znanosti tudi na področju stanovanjske graditve.
— razvoj, vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav ter po enoti za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči znotraj te skupnosti še
rabe.
— urejanje, gospodarjenje in oddajanje stavbnih zemljišč skupne
— opravljanje komunalnih storitev (odvoz smeti, pogrebne storitve,
4,	2. Komunalne dejavnosti
Upoštevaje dejstvo, daje od komunalne in prometne infrastrukture v mnogočem odvisen družbenoekonomski razvoj občine kot celote, bomo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 izvajali gradnjo komunalnih in prometno infrastrukturnih objektov ter s tem zagotavljali večjo oprcmlje-nosi in povezanost prostora. S tem bomo omogočili večjo mobilnost prebivalstva ter izboljšali njihove življenjske pogoje.
Aktivnosti na področju komunalne in prometne infrastrukture bodo usmerjena na reševanje prostorske problematike, stanovanjske graditve, urbanizacije ter varstva človekovega okolja.
Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj bo izvajala v srednjeročnem obdobju 1981—1985 svojo dejavnost na naslednjih področjih:
—	razvoj, vzdrževanje in obnavljanje vodovodnih objektov in naprav,
—	razvoj, vzdrževanje in obnavljanje kanalskih objektov in naprav,
itd.).
4. 2. 1. Vodovod
Skladno z razvojnimi možnostmi bo samoupravna komunalna skupnost v obdobju 1981 — 1985 zasledovala na področju gradnje vodovodnih kapacitet, ob upoštevanju dejstva, daje zdrava pitna voda eden od temeljnih dejavnikov za zdravje delovnih ljudi in občanov, predvsem naslednje usmeritve:
—	da sc vodovodno omrežje širi predvsem na manj razvita območja ptujske občine t. j. Haloze in Slovenske gorice,
—	da se na že zgrajenih primarnih vodih v tem obdobju zgradijo sekundarni (razdelilni) cevovodi.
—	da se zgradi primarno in sekundarno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti za družbeno usmerjeno stanovanjsko in poslovno gradnjo v območju mesta Ptuj (druga tlačna cona),
—	da se opravijo potrebne raziskave in pridobitev tehnične dokumentacije za zajemanje potenciala (količin) pitne vode na Dravskem in Ptujskem polju ter zaščiti obstoječe in nove rezervate pitne vode ter
—	da se obnovijo vodnjaki za preskrbo s pitno vodo.
Za izkazane naloge v srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo zagotavljali sredstva iz virov samoupravne komunalne skupnosti, virov krajevnih skupnosti v občini Ptuj, solidarnostnih sredstev republike in območne vodne skupnosti, hkrati pa bo prispevan ustrezni delež tudi z delom mladinskih delovnih brigad.
Organizacije združenega dela materialne proizvodnje bodo zagotavljale ustrezen del sredstev po samoupravnem sporazumu po stopnji
0.29 % od odhodka.
Sredstva, ki jih bodo za realizacijo programa razvoja vodovodnega omrežja v obdobju 1981 — 1985 prispevale krajevne skupnosti, se oblikujejo na ta način, da krejvne skupnosti, na katerih območju se gradi vodovodno omrežje, prispevajo delež 50% od investicijske vrednosti del oziroma 25 %, če se dela opravljajo na območju krajevne skupnosti, kije na manj razvitem območju.
Območna vodna skupnost »Drava« sofinancira gradnjo primarnih vodooskrbnih objektov tako, da prispeva 50 % investicijskih sredstev za navedena dela na manj razvitih območjih občine, oz. 25 % od investicijske vrednosti del na razvitem območju občine.
Vzdrževanje, obnavljanje vodovodnih objektov in naprav zagotavlja Komunalno podjetje Ptuj, TOZD Vodovod in kanalizacija. Sredstva za vzdrževanje in obnavljanje po pogojih, standardih in normativih, dogovorjenih med uporabniki in izvajalci v samoupravni komunalni skupnosti se bodo zagotavljala iz dohodka od prodane vode.
Cena na enoto porabljene vode, spričo ekonomsko manj razvitih območij v občini, bo formirana tako, da bo solidarna in enotna za vse porabnike v občini in bo zagotovaljala redno in nemoteno obratovanje, vzdrževanje in obnavljanje vodovodnih objektov in naprav.
Po sprejetem programu za obdobje 1981 — 1985 bo samoupravna komunalna skupnost v tem obdobju realizirala:
—	primarne vode premer 140—280 v skupni dolžini 30,5 km na odsekih oz. lokacijah Desenci—Ločič 1,7 km, Formin 1,4 km, Podlože—Medvedce 2,5 km, Medvedce—Scsterže 1,5 km. Ločič—Ločički vrh 1,5 km, Ptuj—II. tlačna cona 2,7 km. Majski vrh—Leskovec (1. etapa) 3,6 km, Ločki Vrh—Destrnik 2,0 km, Nadol—Polenšak 3,0 km, Tržeč—Dolena 4,5 km in Ločič—Trnovska vas—Biš 2,0 km;
—	sekundarne vode premera 90—110 v skupni dolžini 38,1 km na odsekih oz. lokacijah Gorca 0,5 km, Gorišnica (2. etapa) 5,0 km, Ptujska gora—Sp. Savinsko—Slape 2.0km. Peršonova ulica—Rabcličja vas 2,0 km Kukava (1. etapa) 2,5 km, Ptujska gora—Zg. Savinsko 2,6 lem, Sp. in Zg. Velovlak, Levajnci—Desenci 2,7 km, Grajena 2,0km, Kukava (2, etapa) 3,0 km, Kicar 3,0 Km, Destrnik 2,8 km, Ločič, Trnovska vas in Biš 3,3 km, Polenšak 3,0 km in Prvenci, Strelci, Sobetinci 3,7 km;
—	vodohrame v količini 7 objektov s prostorninami od 100—300 m1 na lokacijah oz, vodih Ločki vrh I kom 200 m5, Kicar 1 kom 100 m\ Ptuj — II. tlačna cona I kom 300 m5, Ločki vrh—Desternik 1 kom 200 m*. Majski vrh—Leskovec 1 kom 100 m3, Grajena—(zbiralnik) Ikom in Nadol-—Polenšak 1 kom 100 m3;
—	prečrpalnice v skupni količini lOobjcktov na lokacijah Gorca 2 kom, Desenci I kom, Podlože—Medvedcè 1 kom, Kicar 1 kom, Ptuj — II. tlačna cona I kom. Ločki vrh—Destrnik 1 kom, Gnani vrh 1 kom, Majski vrh—Leskovec 1 kom, Majski vrh—Leskovec 1 kom in Nadol—Polenšak 1 kom;
—	raztežilnike v količini 3 objektov na lokacijah Podlože—Medvedce 1 objekt in Majški vrh — Leskovec 2 objekta;
—	obnova vodnjakov v skupnem številu 88 vodnjakov na lokacijah krajevnih skupnosti mesta Ptuj, začenši z 1982. letom in sicer 22 vodnjakov letno;
— rekonstrukcija črpališč na dveh lokacijah in sicer v Skorbi in Lancovi vasi, kar bo realizirano v dveh etapah.
4.2.2. Kanalizacija
N a področju kanalskih objektov in naprav bodo v obdobju 1981—1985 usmerjene aktivnosti predvsem v:	...
—	dograditev kanalizacijskega omrežja zlasti v območju mesta Ptuj,
—	zgraditev kanalizacijslce mreže v krajevnih skupnostih, kjer so dani pogoji za komunalno urejanje stavbenih zemljišč,
—	prevzem v uporabo čistilne naprave mesta Ptuj od Dravskih elektrarn kot investitorja, ko bodo zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno obratovanje te naprave ter dogovorjeni stroški obratovania.
Sredstva za izvajanje navedenih nalog v obdobju 1981 — 1984 bodo zagotavljale tudi organizacije združenega dela materialne proizvodnje po sklenjenem samoupravnem sporazumu o zvišani kanalščini.
Območna vodna skupnost bo sofinancirala gradnjo primarnih kolek-torjev ter tehnološko čiščenje odpadnih voda, predvsem na območju mesta Ptuja.	' .
Gradnjo primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja bodo sofinancirale tudi krajevne skupnosti mesta Ptuj.
Komunalno podjetje Ptuj, TOZD Vodovod in kanalizacija, skrbi za nemoteno obratovanje in funkcioniranje kanalskih objektov in naprav, prenešenih tej temeljni organizaciji združenega dela v upravljanje in gospodarjenje po pogojih, standardih in normativih, dogovorjenih pred predajo ten objektov in naprav v upravljanje in gospodarjenje.
Po dogovorjenem programu bodo aktivnosti poleg uvodoma izkazanih usmeritev, orientirane predvsem v zgraditev zbiralnika ob Mariborski cesti v dolžini 2,1 km, sekundarne kanalizacije ob Mariborski cesti v dolžini |,5 km, sekundarne kanalizacije v krajevni skupnosti » Bratje Reš« Ptuj v dolžini
0.6 km. kolektorja Vičeva—Orešje v dolžini 1 km, sekundarne kanalizacije v krajevni skupnosti »Olga Meglič« Ptuj v dolžini 0,5 km, sekundarne kanalizacije v krajevni slcupnosti »Budina—Brstje« v dolžini 0,3 km, sekundarne kanalizacije v krajevni skupnosti »Tone Žnidarič« Ptuj v dolžini 0,6 km ter I. etape glavnega zbiralnika ob železnici v dolžini 1 km.
4.2.3. Komunalni objekti in naprave skupne rabe
ro-
razvoju občine Ptuj v srednjeročnem obdobju 1981—1985, bomo pri spravljanju te dejavnosti orientirani predvsem h kakovostnemu vzdrževanju in obnavljanju komunalnih objektov in naprav, da bi zagotovili delovnim ljudem in občanom optimalne pogoje za delo in življenje ter pospešeni rekonstrukciji komunalnih objektov in naprav skupne rabe in sicer:
—	rekonstrukciji in gradnji nekaterih frekventnejših mestnih ulic (Volkmerjeva ulica, Ciril Metodov drevored, Potrčeva ulica),
—	semaforizaciji frekventnejših mestnih križišč,
—	gradnji javnih parkirišč, postajališč, otroških igrišč ter javne razsvetljave in drugih objeatov in naprav skupne rabe,
—	urejanje novega pokopališča v Rogoznici ter
—	opredelitvi lokacije ter ureditvi novega centralnega odlagališča komunalnih odpadkov.
Za vzdrževanje, urejanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe bodo prispevale del sredstev tudi krajevne skupnosti, na Katerih območju se bodo določena dela izvajala kot tudi izvajalci komunalnih, energetskih in PTT storitev na območju občine Ptuj.
Osnova za določitev obsega in kakovosti vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe je dogovorjeni komunalni standard in program, ki zajema naslednje storitve:
—	vzdrževanje in obnavljanje ulic. trgov, hodnikov, peš poti v naseljih ter javnih parkirišč,
—	vzdrževanje in obnavljanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic in zelenih površin v stanovanjskih naseljih, javnih otroških igrišč ter ribnikov v sklopu javnih parkovnih površin,
—	vzdrževanje in obnavljanje omrežja javne razsvetljave ter
—	opravljanje komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki so določena z odlokom Skupščine občine Ptuj.
Za zagotavljanje realizacije programiranih nalog na področju vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe bodo ob že navedenih virih sredstev za določene namene, združevali sredstva tudi delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih po stopnji 0,64 % od osebnih dohodkov iz dohodka.
V obdobju 1981—1985 bo na tem področju komunalne dejavnosti realizirano naslednje:
—	rekonstrukcija Volkmerjeve ulice in Ciril Metodovega drevoreda,
—	rekonstrukcija 300 m Prešernove ulice,
—	1„ 2. in 3. etapa semaforizacije križišč v mestu Ptuj
—	gradnja pločnikov, parkirišč in javne razsvetljave v krajevnih skupnostih mesta Ptuj, Kidričevem in Majšperku,
—	gradnja podhoda pod Grajeno,
—	2. etapa ureditve pokopališča v Rogoznici,
—	rekonstrukcija 300 m Krempljeve ulice,
—	ureditev sejmišča v Ptuju,
—	ureditev odlagališča komunalnih odpadkov,
—	ureditev spominskega parka na starem pokopališču v Ptuju,
—	sofinanciranje obvoznice mesta Ptuj,
—	dovoz s Potrčeve ulice na parkirišče za avtobusno postajo,
—	asfaltiranje 250 m ulice Heroja Lacka ter
—	odplačevanje anuitet za najete kredite in zagotavljanje investicijsko tehnične dokumentacije za nadaljnje aktivnosti.
4.2,4. Upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči
Na področju upravljanja in razpolaganja s stavbnimi zemljišči pri samoupravni komunalni skupnosti Ptuj, bodo aktivnosti v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 orientirane, izhajajoč iz sedanje stopnje urejenosti, k popolnemu ali delnemu urejanju stavbnih zemljišč (maksimalni ali delni standard), predvsem za naslednje namene:
—	za usmerjeno stanovanjsko gradnjo,
—	za individualno stanovanjsko gradnjo ter
—	za industrijsko in drugo gradnjo,
Urejanje stavbnih zemljišč za navedene namene se bo izvajalo predvsem na območju Rabeljčja vas-zahod, Budina, Brstje, Njiverce, Toplice, Majšperk-Breg, Mariborska cesta, Selška cesta, Industrijska cona Ptuj in obrtna cona, Kidričevo-naselie in Ptuj-mesto in okolica.
Urejanje stavbnega zemljišča zajema pripravo stavbnega zemljišča za gradnjo ter komunalno opremljanje stavbnega zemljišča. Za zagotovitev izvajanja opredeljenih nalog bo samoupravnakomunalna skupnost po enoti za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči ter drugimi udeleženci zagotavljala:
1.	ža pripravo stavbnega zemljišča:
—	geološke, geomehanske in mikroseizmične raziskave, izdelavo temeljnih topografskih načrtov ter izdelavo parcelacijskega načrta,
—	izdelavo zazidalnega načrta, s katerim se določijo meje posameznih območij izgradnje in natančneje razčleni namenska raba površin,
—	pridobitev zemljišča ali plačilo odškodnine ter drugih stroškov v zvezi s prenosom pravice na nepremičnini,
—	sanacijska dela kot n. pr. poravnanje, nasipavanje in osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter podobno,
—	odstranitev obstoječih objektov, naprav in opreme ter nasadov na zemljišču.
—	izgradnjo nadomestnih prostorov za preselitev uporabnikov objektov, predvidenih za odstranitev kot tudi sredstva, ki predstavljajo stroške preselitve.
2.	za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč:
—	izdelavo potrebne tehnične dokumentacije ter
—	izgradnjo komunalnih objektov in naprav za individualno in skupno rabo.
Prioritetno bo zagotovljena priprava in ureditev stavbnih zemljišč na področju Rabelčje vast-zahod, kije predvideno za usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
Na področju energetike bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju zgrajeni toplovodni vodi od kotlarne v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem do stanovanjskih in drugih objektov v naselju Kidričevo in Njivercah v skupni dolžini 8.500 m.
Za izvedbo opredeljenih nalog bodo zagotovljena sredstva s soudeležbo krajevnih skupnosti, nakaterih območju se dela izvajajo, z neposrednim ali posrednim financiranjem investitorjev, kreditnimi sredstvi ter soudeležbo organizacij združenega dela, ki bodo s prispevno stopnjo 0,32 % od osebnih dohodkov iz čistega dohodka zagotavljale del sredstev za urejanje stavbnega zemljišča v industrijskih in obrtnih conah v občini Ptuj v skupni izmeri
200.000	mJ (190.000 nr in 10.000 mJ),
Razen navedenega bodo za namene urejanja stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo v skupni površini 166.(M)0 m3 združevale sredstva temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini po prispevni stoppji 0,78 % od osebnih dohodkov iz čisfega dohodka.
4. 2. 5. Ceste
Gradnji in vzdrževanju cest, kot pomembnemu dejavniku družbeno ekonomskega razvoja občine kot celote, bo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 posvečena posebna pozornost, predvsem gradnji obvoznice mesta Ptuj s spremljajočimi objelcti in napravami ter vzdrževanju in modernizaciji lokalnih cest v občini, pri čemer bodo prioritetno realizirane nedokončane obveznosti iz srednjeročnega obdobja 1976-1980.
Ob izvajanju del na obvoznici mesta Ptuj in spremljajočih objektov bc zagotovljeno nadomestilo za vse objekte, ki bodo z gradnjo obvoznice porušeni oziroma, ki bodo deloma izgubili na funkcionalnosti.
1.	Lokalne ceste
Lokalna skupnost za ceste bo v tem srednjeročnem obdobju, upoštevaje, daje na območju občine Ptuj 477 km lokalnih cest od katerihveljk del nima ustreznih prometno tehničnih elementov in daje kar 52 % ali 251 km teh cest še vedno makadamskih ali s slabim cestiščem, usmerila svojo
aktivnost
ist predvsem v naslenje:	~	:
dolcončanje nerealiziranega programa modernizacije cest v obdobju 1976—1980 kot prednostna naloge,
— izboljšanje prometne varnosti z izboljšanjem stanja in vzdrževanja
cest,
—	izvedbo ojačitev na že moderniziranih cestah v preteklem obdobju,
—	zgraditev novih namesto že dotrajanih lesenih mostov na prelazih lokalnih cest čez vodotoke, s tem, da se modernizacijo cest zagotavlja predvsem z vidika zagotavljanja medkrajevnih povezav ter povezav s središči krajevnih skupnosti oziroma družbeno politične skupnosti ter v mejah danih materialnih in drugih možnosti predvsem na manj razvitih območjih občine.
Skladno s programsko orientacijo, bo lokalna skupnost za ceste zagotovila v tem srednjeročnem obdobju redno vzdrževanje vseh lokalnih cest, položitev asfalt-betona na 65 km moderniziranih cest, zgradila bo 4 nove mostove ter modernizirala 21 km lokalnih cest na odseku: Dornava—Savci 1,7 km. Kozminci—Dobrina 2,0 km, Zavrč—Cirkulane 3,0 km, Desen-ci—Florjan 2,0 km, Podlože—Sestrže 3,0 km, Mostje—Hlaponci 0,5 km, Vitomarci—Gabernik 3,3 km, Juršinci—Gomila 0,5 km, Leskovec—Podlehnik 3.0 km in Žamenci—Podgorci 2,0 km.
Mostovi bodo zgrajeni na Dravinji v Tržcu, Doleni in Stogovcih ter na Pesnici v Zamušanih.
Sredstva za realizacijo programa lokalne skupnosti za ceste bodo zagotovljena iz prihodkov lokalne skupnosti za ceste, s sredstvi krajevnih skupnosti, na katerih območju se bodo dela izvajala, z bančnimi krediti ter združenimi sredstvi iz gospodarstva.
Krajevne skupnosti, na katerih območju se izvajajo določena dela, prispevajo 30 % investicijske vrednosti del, če so na manj razvitem območju občine oziroma 50 % investicijske vrednosti, če so na razvitem območju
občine.
Del sredstev za realizacijo srednjeročnega programa te skupnosti predstavljajo združena sredstva iz gospodarstva, kijih zagotavljajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, ki ustvarjajo dohodek po prispevni stopnji 0,21 % od dohodka.
2.	Obvoznica mesta Ptuj ,
Skladno z Dogovorom o sofinanciranju izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ptuj v desetletnem obdobju, sklenjenim med Skupščino občine Ptuj in Republiško skupnostjo za ceste, ki obsega:
—	obvoznico na desnem bregu Drave,
—	gradnjo mostu čez Dravo,
—	obvoznico na levem bregu Drave z izvennivojskim križanjem ter
—	obvoznico od priključka na R-346 do križišča proti Ormožu,
bo v tem srednjeročnem obdobju zatovoljen delež občine Ptuj za sofinanciranje etapne gradnje navedene obvoznice v tem srednjeročnem obdobju.
Od skupne predračunske vrednosti 480.056 tisoč dinarjev, bo občina Ptuj v 10 letnem obdobju sofinancirala gradnjo v višini 138.034 tisoč dinarjev, kar bo zagotovljeno z združevanjem sredstev gospodarstva ptujske občine 0,25 % od dohodka iz čistega dohodka organizacij združenega dela ter delom sredstev od nadomestil za stavbna zemljišča.
V obdobju 1981 — 1985 bomo od skupno izkazane obveznosti občine Ptuj v višini 138.038 tisoč din zbrali 66,8 mio din za realizacijo obvoznice od priključka na R-346 do križišča proti Ormožu (nadvoz), I. etape obvoznice na levem bregu Drave — izvenmvojsko križanje M/3 (podvoz) in začetek I. etape obvoznice na desnem bregu Drave. Pri tem bo Republiška skupnost za ceste v obdobju 1981 — 1985 zagotovila 29,2 mio din, oziroma ob povečanju svojih virov 42,5 mio din.
Konkreten pristop k realizaciji izgradnje obvoznice mesta Ptuj s terminskim planom investiranja ter dinamiko gradnje, bo določen s pogodbo med Republiško skupnostjo za ceste, Skupščino občine Ptuj ter Lokalno skupnostjo za ceste občine Ptuj. 3
3.	Magistralne in regionalne ceste
Republiška skupnost za ceste bo v obdobju 1981 —1985 rekonstruirala 5 km ceste 1/3 Spuhlja—Ormož, zagotovila investicijsko vzdrževanje iste ceste na dolžini 7 km (ojačitev!, kakor tudi odcepov 11/346 Majšperk—Ptuj (ureditev vozišča). 11/347 Spuhlja—Zavrč (ojačitev) in modernizacijo ceste 11/346 Ptuj—Lenart v dolžini 5 km.
V istem obdobju bo skupnost zagotovila gradnjo mostu čez Rogoznico v Budini ter čez Dravinjo v Vidmu pri Ptuju.
Vrednost planiranih sredstev republiške skupnosti za ceste znaša za območje občine Ptuj v tem obdobju 241,3 milijone din (vključno s sofinanciranjem obvoznice), ob povečanju virov pa 326,6 milijona din. V tem primeru bodo sredstva usmerjena še v modernizacijo republiške ceste 11/346 m 11/360 Ptuj—Žihlava.
4.2.6. Energetska oskrba
Območna skupnost preskrbovalnega območja »Elektro« Maribor bo zagotovila gradnjo oziroma obnovo nujnih elektrodistribucijskih objektov in naprav na območju občine preko TOZD »Elektro« Ptuj predvsem z gradnjo 20 KV in 0,4 KV vodov ter ustreznega števila transformatorskih postaj 20/0,4 KV. Prednostno bodo izvajana dela na območjih, kjer so elektroenergetske razmere najslabše.
Hkrati bo zagotovila pogoje za gradnjo ter gradnjo male hidroelektrarne na območju občine.
Za področje komunalne energetike bo zgrajena skupna toplarna za Tovarno glinice in aluminija Kidričevo ter naselja Kidričevo in Njiverce. V Ptuju bo realizirana gradnja 1. faze centralne kotlarne Rabeljčja vas—zahod:. sočasno pa izdelana analiza energetske oskrbe mesta Ptuj s poudarkom na gradnji skupne toplarne v industrijski coni Ptuj 1 ter na postopnem uvajanju uporaoe zemeljskega plina.
4.2.7.	Vodno gospodarstvo
Območna vodna skupnost Drava bo omogočila nadaljnji vodnogospodarski razvoj občine Ptuj, s posebnim poudarkom na vzdrževanju in urejanju hidrosistemov Dravskega in Ptujskega polja. Pesnice, Dravinje in Polskave ter namenila del sredstev za varstvo voda in boljšo oskrbo s pitno vodo na vododeficitarnin območjih občine. Za celotno dejavnost v občini Ptuj bo namenila 270.9 milijona din.
5.	RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Z nadaljnjo krepitvijo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v družbenih dejavnostih bo povečan vpliv delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela na opredeljevanje celotne socialne politike ter zagotovljen usklajevalni proces obsega storitev družbenih dejavnosti in socialnih pravic zdoseženo produktivnostjo in ustvarjenim dohodkom. V procesu svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci storitev družbenih dejavnosti bo preko samoupravnih interesnih skupnosti in z neposredno menjavo zagotovljeno povezovanje, ki bo omogočilo večje uveljavljanje družbenih dejavnosti in njihovo povezanost z gospodarskim razvojem.
Pri nadaljnem razvoju družbenih dejavnosti bo imela pomembno vlogo tudi socialna struktura prebivalstva. Ocenjujemo, da bo do leta 1985 zaposlenih 29 % prebivalcev občine. Zaposlovanje delavcev iz perifernih delov občine bo zahtevalo bolj razvito družbeno infrastrukturo in enakomernejše usposabljanje sosesk in stanovanjskih naselij za urejeno življenje občanov. V skladu s lem bo razvoj usmerjen na tista področja družbenih dejavnosti, ki predstavljajo pogoje za dolgoročno ekonomsko stabilizacijo z vidika delavcev v združenem delu, neposredno vplivajo na dvig produktivnosti dela na vseh področjih družbenega razvoja ter omogočajo izenačevanje pogojev vstopa v življenje in delo mladi generaciji, kar je predpogoj za odpravljanje socialnih razlik med prebivalstvom.
Z razvojem svobodne menjave dela med organizacijami združenega dela gospodarskih in družbenih dejavnosti bo doseženo njihovo popolnejše medsebojno povezovanje ter zagotovljena racionalna poraba sredstev v družbenih dejavnostih. Učinkovitejše zadovoljevanje skupnih potreb na posameznih področjih bo zagotovljeno z uveljavitvijo uporabe načela socialistične solidarnosti in vzajemnosti. Združevanje sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb bo temeljilo na načelih svobodne menjave dela.
Iz tega vira bo v obdobju 1981-1985 združenih 75,5 % vseh sredstev za izvajanje programov. Delež solidarnostnih sredstev za izvajanje enotnih zajamčenih programov bo znašal 14,3 % od skupnih sredstev in se bo znižal pd 1,9 % v družbenem proizvodu v prejšnjem srednjeročnem obdobju na 1,8 % sredstev. Iz drugih virov (samoprispevek, prispevek OZD, nepovratna sredstva drugih SIS, sredstva krajevnih skupnosti m drugi viri) bo v obdobju 1981-1985 zagotovljenih 10,2 % sredstev za pokrivanje celotnih programov SIS. S prestrukturiranjem virov sredstev bo delež sredstev iz naslova svobodne menjave dela v primerjavi z vsemi sredstvi ne glede na vir združevanja v tem srednjeročnem obdobju za 9,1 % večji kot v prejšnjem. Za izvajanje skupnih nalog na področju družbenih dejavnosti v SRS bo združeno delo v občini v letu 1985 zagotovilo 57,7 mio din, kar ie za 8,7 % več kot v letu 1980.
V okviru družbenega standarda, ki bo imel še naprej prednost pred osebnim standardom bo ohranjena dosežena raven področij družbenih dejavnosti kot celote. S prestrukturiranjem sredstev med področji družbenih dejavnosti kot tudi v okviru posameznega področja nodo z racionalnejšo rabo sredstev ustvarjeni pogoji za pospešen razvoj prednostnih področij.
Samoupravne interesne skupnosti bodo pri zagotavljanju materialnih pogojev izvajalskim organizacijam s področja družbenih dejavnosti upoštevale izhodišče razvoja uresničevanja politike ekonomske stabilizacije ob trajnejšem uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja, večjo produktivnost dela, boljše izkoriščanje delovnega časa in kvaliteto opravljenega dela. Proučiti bo potrebno ustreznost veljavnih normativov in standardov na posameznih področjih družbenih dejavnosti in jih glede na
materialne možnosti prilagajati ob upoštevanju doseženega stanja oziroma standarda na posameznem področju.
V skladu Z načrtovan' dohodkovnimi možnostmi vodnje bodo oblikovane bodoče naloge
sredstev za skupno porabo v celotnem srednjeročnem obdobju zaostajala za rastjo družbenega proizvoda.
Prednost v programih družbenih dejavnosti bo dana zajamčenim enotnim programom, kot jih opredeljujejo zakoni in dogovor o temeljih družbenega plana občine. Sredstva za te programe bodo združevana na osnovi enotnih prispevnih stopenj v republiki in solidarnostno združenih sredstev.
S svobodno menjavo dela bo po 3,7 % poprečni letni stopnji rasti združeno v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih v celotnem srednjeročnem obdobju 3,223 milijonov din, kar je 10,5 % v družbenem proizvodu. V tem globalu so zajete tudi nove obveznosti do posebnih izobraževalnih in posebnih raziskovalnih skupnosti. Brez teh obveznosti znaša delež v družbenem proizvodu 10,2, kar je(za 0,3 % manj kot v prejšn- 5, 2. Umerjeno izobraževanje jem srednjeročnem obdobju. Po posameznih vrstah dejavnosti bodo v skladu z dogovorjenimi prioritetami dosežene različne povprečne letne stopnje rasti sredstev do leta 1985 in sicer:
—	za razvoj otroškega varstva 2,5 % poprečno letno,
—	za razvoj izobraževanja 3,0 % poprečno letno,
—	za razvoj kulturnih dejavnosti 6,1 % poprečno letno,
—	za razvoj telesne kulture 3,8 % poprečno letno,
—	za razvoj socialnega skrbstva 3,6 %
—	za razvoj zdravstvenega varstva 3,9 % poprečno letno,
—	za izvajanje nalog na področju zaposlovanja 3,9 % poprečno letno,
—	na novo se vključuje občinska raziskovalna skupnost.
S tako zbranimi sredstvi bodo samoupravne interesne skupnosti
poleg dogovorjenih prednostnih nalog zagotavljale prioritetno izvajanje nalog, ki so bile dogovorjene v preteklem srednjeročnem obdobju, pa niso bile izvedene. Nadaljevale bodo investicijsko izgradnjo, kije bila dogovorjena s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana.
Skupnosti: socialnega skrbstva, "otroškega varstva, zdravstva, telesne kulture, izobraževanja in drugi zainteresirani bodo sofinancirali letovanje otrok, predvsem iz socialno ogroženih družin.
Dostopnost storitev družbenih dejavnosti se bo povečala s tem, da bpdo izvajalci prilagodili svoj delovni čas potrebam občanov ai vseh tistih mestih, kjer občani neposredno uporabljajo te storitve. Organizacije združenega dela družbenih dejavnosti bodo sprejele odločitve o prilagoditvi poslovnega časa v soglasju z organi družbenega upravljanja in krajevnimi skupnostmi.
Administrativni postopki v teh organizacijah in službah bodo poenostavljeni, strnjeni in zmanjšani tako, da bo občan ob enkratnem obisku deležen celovite storitve.
Samoupravne interesne skupnosti bodo v skladu z investicijsko politiko pri investicijskih odločitvah usmerjale razpoložljiva sredstva predvsem v dokončanje že začetih objektov in objektov, ki se po investicijskem programu prenašajo iz preteklega srednjeročnega obdobja.
Pri prpgramiranih investicijah bodo investitorji izhajali iz načela racionalnosti in funkcionalnosti izvedbe ter bolj uporabljali tipske projekte in večnamensko uporabnost objektov.
Na osnovi programa investicij na področju izobraževanja bodo izvedene aktivnbsti za zagotovitev virov financiranja iz sredstev samoprispevka občanov in prispevka na osnovi dohodka temeljnih organizacij združenega dela od 1/1-1982 do konca srednjeročnega obdobja.
Pri izvajanju investicij bodo imele prednost tiste investicije, ki bodo ustrezale kriterijem opredeljenim v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije.
Delež sredstev v družbenem proizvodu za investicije na področju družbenih dejavnosti se bo v obdobju 1981-1985 v primerjavi s prejšnjim srednjeročnim obdobjem znižal od 1,68 na 1,16 %, večji delež sredstev bo zagotovljen iz naslova prispevne stopnje, samoprispevka in namenskih sredstev drugih samoupravnih interesnin skupnosti. Struktura sredstev za investicije v tem srednjeročnem obdobju sc v primerjavi s prejšnjim obdobjem bistveno ni spremenila.
se ne bo povečalo ter bo v obdobju 1981-1985 vključenih 11,3 % učencev v te oddelke.
Z novogradnjo osnovne šole v Lovrencu in dograditvijo prizidka osnovne šole Ivan Spolenjak bodo izboljšani delovni pogoji v ten šolah. Sredstva za izvajanje investicij bodo zbrana iz samoprispevka in prispevka TOZD. Predračunska vrednost znaša 31,3 mio din, pridobljenih pa bo 632 m2 novih površin.
Občinska izobraževalna skupnost bo tudi v tem srednjeročnem' obdobju podpirala združevanje amortizacije izvajalskih organizacij in bodo ta sredstva smotrno uporabljena za izboljšanje delovnih pogojev osnovnih šol.
Z enotno prispevno stopnjo bo občinska izobraževalna skupnost združevala sredstva za izvajanje enotnih in skupnih nalog v Izobraževalni skupnosti Slovenije.
5.	1. Osnovno šolstvo
V	prihodnjem srednjeročnem obdobju bodo pri izvajanju zagotovljenega progruma na področju osnovnega šolstvu upoštevani normativi v skladu z zakonom o osnovni Soli. Do letu 1985 bo omogočen prehod na 32 učencev V oddelku in sicer v letu 1983 50 % odddelkov in v letu 1984 50 % oddelkov. Število oddelkov bo v letu 1985 v osnovnih šolah v primerjavi z letom 1981 večje za 8 oddelkov.
Kljub težnji za odpravo oziroma zmanjševanjem večizmenskega pouku do v obdobju 1981-1981 le-ta ostal na enakem nivoju in sicer 1,3 izmene, ker v občini ne bo grajenih večjih zmogljivosti, ki bi omogočile znižanje izmenskega pouka.
V	okviru materialnih možnosti bo do leta 1985 organiziran prehod na celodnevno osnovno šolo poleg šole v Kidričevem še v drugih šolah. Število oddeikov celodnevne osnovne šole se bo povečalo od 22 na 34, oziroma bo zajetih 10 % učencev. Število oddelkov podaljšanega bivanja
V	obdobju 1981-1985 bo osrednja naloga postopno uvajanje in razvoj usmerjenega izobraževanja. Organizacije združenega dela bodo morale pospeševati izobraževanje ob delu in iz dela, predvsem prekvalifikacije, dopolnilno in funkcionalno izobraževanje. Pri izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe bodo organizacije združenega dela dajale prednost tistim profilom poklicev, ki jin najbolj primanjkuje, zato bodo morali biti programi usklajeni s potrebami združenega dela in celotne družbene skupnosti.
Za dosego usklajenosti med izobraževanjem in potrebami po kadrih za deficitarne poklice bodo organizacije združenega dela skrbele prek štipendijske politike (kadrovske štipendije) in politike osebnih dohodlcov. V skladu s kadrovsko politiko bo sposobnejšim in bolj ustvarjalnim delavcem zagotovljeno nadaljnje izobraževanje in omogočeno poglabljanje strokovne izobrazbe že zaposlenih delavcev.
Za zagotavljanje družbenoekonomskega razvoja bo prioritetno ustvarjanje pogojev za razvoj vzgojnoizobraževalnih programov za proizvodne poklice oziroma usmeritve predvsem pa za kovinsko predelovalno, metalurško, kmetijsko, ekonomsko in družboslovno, v skladu z republiškim odlokom.
Zaradi usklajenega obsega izobraževanja s potrebami združenega dela ter s potrebami in interesi posameznikov bo potekala akcija poklicnega usmerjanja in usmerjanja vpisa mladine in odraslih v prve letnike izobraževanja po novih izobraževalnih programih v srednjem izobraževanju.
Za zagotovitev izvajanja praktičnega pouka proizvodnega dela oziroma delovne prakse, bodo srednje šole z drugimi organizacijami združenega dela in zasebnimi obrtniki sklepale samoupravne sporazume oziroma pogodbe.
Organizacije združenega dela bodo glede na svoje obstoječe in razvojne potrebe opredelile kadrovsko izobraževalno funkcijo in v skladu s tem ustrezno organizirale in okrepile kadrovsko izobraževalna centre in druge oblike dejavnosti, ki bodo omogočale uspešno izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov.
V	letu 1982 bo na osnovi referendumskega programa nadaljevana gradnja II. faze Centra srednjega usmerjenega izobraževanja, ki zajema gradnjo športnih objektov, kuhinje in zaklonišča. Sredstva bodo zbirana s posebnim samoprispevkom občanov in z združevanjem iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
5. 3. Otroško varstvo
Skupnost otroškega varstva bo v obdobju 1981 — 1985 izvajala naloge zagotovljenega, dopolnilnega in skupnega programa.
Skrbela bo za izvajanje 120-urnc male šole za otroke pred vstopom v šolo tako, da bo v letu 1985 vključenih 984 otrok, za vzgojo in varstvo predšolskih otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju in za izplačevanje minimalnih otroških dodatkov v višini razlike med minimalnimi življenjskimi stroški za otroka in dohodkom na družinskega člana, kijih bo prejemalo 13,329 otrok v letu 1985,
V okviru Skupnosti otroškega varstva Slovenije bodo uresničevane skupne potrebe in interesi. Tako bo občinska skupnost izvajala izplačevanje nadomestil osebnih dohodkov v času porodniškega dopustu v trajanju 246 dni in v višini 100 % poprečnega osebnega dohodku upravičenca v preteklem letu. za kur sc bodo zbirala sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti v republiški skupnosti otroškega varstvu, Zagotovljena bo pomoč pri opremi vsem novorojenim otrokom v SR Sloveniji.
Za izenačevanje pogojev in približevanje vzgojnovurstvenih dejavnosti vsem otrokom, bo sltupnost razvijala vzgojnovarstveno dejavnost za otroke, ki ne bodo vključeni v vzgojno varstvene zavode in sicer bo v letu 1985 vključenih 670 otrok v starosti 5 let v 80 urni vzgojni program.
Nadaljnja gradnja zmogljivosti v otroškem varstvu bo usmerjena v dograditev I. faze vzgojnovarstvenega objekta na Ziherlovi ploščadi v Ptuju za 100 otrok jasličnega varstva in kuhinjo. V skladu z osnovno usmeritvijo pospeševanja cenejših oblik varstva, bo skupnost v obdobju 1981—1985 opremila vsako leto po 2 varstveni družini in sicer v Ptuju, v letu 1984 pa tudi eno v Majšperku.
Z dograditvijo jasli in opremo varstvenih družin ter z vključenimi otroki v razvojno motenem oddelku bo v letu 1985 v vzgojo in varstvo zajetih 1.460 otrok v starosti od 8 mesecev do 6 let oziroma 21,8 %, kar je za 3 % več kot v letu 1980.
5. 4. Zdravstveno varstvo
V tem srednjeročnem obdobju bo težišče razvoja zdravstvenih dejavnosti usmerjeno na krepitev osnovnega zdravstvenega varstva. Tako bo zagotovljen hitrejši razvoj splošne ambulantne dejavnosti, medicine dela in zobozdravstvene dejavnosti ter primernejša teritorialna razporejenost zdravstvene mreže v občini. Pomembneje tudi razvijanje in širitev obsega dela na področju zdravstvene vzgoje, izboljšanje opremljenosti splošnih in zobnih ambulant, širjenje zdravljenja in zdravstvene nege obolelih na domu in krepitev dispanzerskih metod dela pri izvajanju zdravstvenega varstva delavcev.
Zdravstvene organizacije bodo racionalizirale postopke preddiagno-stičnih preizkav in odpravile nepotrebno podvajanje dela v različnih zdravstvenih ustanovah.
Da bi cene zdravstvenih storitev počasneje naraščale, bodo zdravstvene organizacije racionalizirale porabo zdravil, sanitetnega materiala in opreme.
S smotrnejšo organizacijo delovnega procesa v zdravstvu (izmensko delo, dežurstvo, služba pripravnosti) ter z delitvijo dela na vseh nivojih zdravstvene službe, se bodo bistveno zmanjšali izdatki za delo izven rednega delovnega časa.
Pri izvajanju kadrovske politike v zdravstvu se bo zaradi poenotenja administrativnih postopkov skrčilo število administrativnega kadra, povečalo pa število zdravstvenih delavcev, v tistih specialističnih dejavnostih, kjer je dejanska zasedba pod veljavnimi normativi. Tako se bo skrajšala čakalna doba, delovni čas pa bo prilagojen potrebam uporabnikov, tako, da obisk zdravstvene ustanove ne bo pomenil izgube delovnega časa.
Na področju investicijske dejavnosti bodo prednostno izvajane investicije prenešene iz preteklega srednjeročnega obdobja. Nadaljevana bo gradnja prostorov za dispanzerske dejavnosti z zakloniščem v Ptuju, zgrajena bo zdravstvena postaja Majšperk in kotlovnica s funkcionalnim traktom v bolnišnici Ptuj. Za omenjene investicije so sredstva v znesku 44,6 milijonov din že zgotovljena iz preteklega srednjeročnega obdobja. Manjkajoča sredstva (33,9 milijonov din) do polne investicijske vrednosti bodo v okviru realnih materialnih možnosti združenega dela zagotovljena z združevanjem iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
Za regijske investicije (dograditev mariborske bolnišnice in prizidka k psihiatričnemu oddelku v Ormožu) bd združeno 25,1 milijona din.
Z realizacijo omenjenih investicij se bodo izboljšali delovni pogoji zdravstvenih delavcev, prav tako čakalni in bivalni prostori uporabnikov zdravstvenih storitev.
Skladno s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah zdravstvenega informacijskega sistema v SR Sloveniji bo do konca 1981. leta organiziran na območju SV Slovenije enoten zdravstveni informacijski sistem s sedežem v Mariboru.
5. 5. Socialno skrbstvo
V	skladu z zakonom o socialnem skrbstvu bo ustanovljen center za socialno delo, tako, da bo izvajalska funkcija ločena od samoupravne funkcije delovanja socialnega skrbstva. Delo v centru za socialno delo bo usmerjeno predvsem v preventivno dejavnost. V ta namen bo krepil sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in vzpodbujal organizacije združenega dela, vzgojnovarstvene in izobraževalne ustanove k oblikovanju ukrepov za preprečevanje in sanacijo socialnih problemov delavcev oz. varovancev.
V	okviru republiške skupnosti socialnega skrbstva bo občinska skupnost socialnega skrbstva solidarnostno zagotavljala sredstva za delo centrov za socialno delo, vendar največ do normativa en strokovni delavec na 4000 prebivalcev.
Občinska skupnost socialnega skrbstva bo še naprej zagotavljala družbeno varstvo in pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov, ki sami ne morejo skrbeti zase oz. si ne morejo ustvariti z delom pridobljenih pravic in s pomočjo svojcev osnovnih pogojev za življenje, usposabljanje in delo ter reševati svoje osebne, družinske in druge težave. Prav tako bo izvajala oblike socialnega skrbstva s področja varstva otrok in družin, telesno in druševno prizadetih ter osebnostno in vedenjsko motenih otrok, mladoletnikov in odraslih oseb. Na področju varstva starejših oseb bo solidarno zagotavljala denarno pomoč do višine minimalnih življenjskih stroškov starostnika vsem občanom, katerih dohodki so nižji od ten življenjskih stroškov.
Zmogljivosti splošnega socialnega zavoda za varstvo ostarelih občanov so premajhne. Zato bodo zagotovljena sredstva za 60-posteljni prizidek za nepokretne oskrbovance k Domu upokojencev Ptuj-Muretinci v Ptuju. Vrednost investicije je predvidena v znesku 34,9 milijona din, od tega bo Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja prispevala 23,6 milijonov din, Krajevna skupnost Boris Ziherl 1,7 milijona din in iz prispevne stopnje bo zbranih 9,6 milijona din. Investicijska dela bodo začeta 1984. leta, končana pa 1985. leta.
Kot prenešena naloga iz prejšnjega srednjeročnega obdobja bodo ustanovljene delavnice pod posebnimi pogoji v letu 1982. Delavnice bodo locirane v obstoječih prostorih Zavoda dr. Marjana Borštnarja v Dornavi.
5. 6. Kultura
Občinska kulturna skupnost bo predvsem skrbela za razvoj tistih kulturnih dejavnosti, ki približujejo kulturne dobrine delovnim ljudem, mladini in občanom ali omogočajo kulturno aktivnost velikemu številu občanov. Prednostno bo obravnavala področje knjižničarstva in varstvo kulturne dediščine. Dejavnost knjižnic bo usmerjala v tiste oblike, ki povečujejo dostopnost knjižnega fonda širšemu krogu prebivalcev. Ob subvencioniranju republiške kulturne skupnosti bo skrbela za nakup knjig za vaške knjižnice. Knjižni fond bo povečan, tako, da bo leta 1985 znašala temeljna knjižna zaloga 1,5 knjige na prebivalca.
Področje varstva kulturne dediščine bo v obdobju 1981-1985 predvsem usmerjeno v varstvo kulturnih spomenikov in v spomeniško varstvene posege na najbolj ogroženih pomembnih kulturnih spomenikih. Ti so: ureditev mestnega obzidja, ureditev fasade na gradu v Dornavi, na Prešernovi 4. Slovenskem trgu 5 in 6, Murkovi 1, Prešernovi 1, Proštijskicerkvi. Ptujski gori in restavriranje peči Hajdina. Sredstva za te posege bodo združevana s prispevno stopnjo, s solidarnostjo Kulturne skupnosti SRS in udeležbo neposrednih uporabnikov.
Z ustanavljanjem in podpiranjem kulturnoumetniških društev v organizacijah združenega dela ter z neposredno menjavo dela s kulturnimi organizacijami, ki razpolagajo s prostorskimi in kadrovskimi zmogljivostmi za ljubiteljsko dejavnost, bo delavcem zagotovljena večja možnost aktivne udeležbe na tem področju.
Kulturna skupnost bo tudi v tem obdobju sodelovala pri financiranju dejavnosti Radio-Tednika.
V smislu racionalnejšega notranjega gospodarjenja bodo pospešene aktivnosti za organiziranje skupnih služb znotraj kulturne dejavnosti in med njimi.
Na kulturnem področju bo v letih 1984 in 1985 pripravljena dokumentacija za gradnjo ljudske in študijske knjižnice kot 1. faze kulturnega centra. Izvajala pa se bo tudi'gradbena sanacija gradu Bori, kije vključena v skupni program republiške skupnosti v okviru naložb širšega republiškega pomena.
5. 7. Telesna kultura
Telesnokulturna skupnost bo skrbela za uresničevanje temeljne naloge, t.j. razvoj množične športno rekreativne dejavnosti. Z racionalnejšo rabo že obstoječih telesnokulturnih objektov in širitvijo dejavnosti osnovnih tele-snokulturnih organizacij, bo omogočena dostopnost množičnemu telesno-kulturnemu udejstvovanju občanov. V obdobju 1981-1985 bo skrbela za izobraževanje kadrov in za zboljšanje kadrovske strukture.
S težnjo za izboljšanje pogojev za telesnokulturno udejstvovanje bo skupnost sofinancirala izgradnjo zelenih in asfaltnih večnamenskih površin v 11 krajevnih skupnostih.
5. 8. Zaposlovanje
Skupnost bo usmerjala svoje naloge v smeri produktivnega zaposlovanja prebivalstva, zato bo gibanje zaposlovanja in plane zaposlitvenih potreb trajno postavljala v odvisnost od kakovosti usmeritve vlaganj in obsega razširjene reprodukcije.
Pri zaposlovanju novih delavcev bo dosledno izvajan samoupravni sporazum o zagotavljanju minimalnih standardov za življenje in kulturne pogoje dela, družbeni dogovor o kadrovski politiki in o štipendiranju.
Prednostno bo izvajana naloga na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidov. V primeru, ko zaposlitev ne bo možna v okviru organizacije združenega dela, kjer je invalidnost nastala, bodo komisije pokojninskega in invahdskegu zavarovanja v sodelovanju s skupnostmi za zaposlovanje, opredelile možnosti zaposlitve takega delavca v drugi organizaciji združenega dela in se z njimi dogovorile o zagotovitvi sredstev za ^njihovo rehabilitacijo in zaposlitev.
5. 9. Socialno varstvo
Skupnost socialnega varstva bo na podlagi ugotovljenega stanja izvajanja socialno varstvene politike v občini zavzemala predvsem takšne ukrepe, ki bodo
—	zmanjševali in odpravljali socialne razlike, ki izvirajo iz neenakih možnosti za življenje in delo in s tem zagotavljali ustrezno socialno varnost občanom,
—	spodbujali interese delavcev za boljše delo in nenehno večanje družbeneproizvodnosti dela tako, da si bodo z delitvijo ustvarjenega dohodka zagotavljali višji osebni standard, kot bi ga na račun prejemanja nadomestil iz socialnih dajatev in s tem preprečevali nastajanje socialnih problemov.
Interesne skupnosti, ki se vključujejo v skupnost socialnega varstva, se bodo dogovarjale o skladnem izvajanju socialnih pravic ter enotni politiki socialnega varstva, pa tudi o višini socialnih prejemkov in njihovem usklajevanju z gibanjem osebnih dohodkov.
Občinska skupnost socialnegu varstva bo v okviru centra za socialno delo organizirala enotno evidenco prejemnikov socialnih dajatev in pomoči ter višino njihovih družinskih dohodkov.
5. 10. Raziskovanje
Raziskovalna dejavnost je opredeljena kot temeljni dejavnik za hitrejše uveljavljanje kakovostnih elementov gospodarjenja in razvoja družbene proizvodnosti. Raziskovalna dejavnost bo v tem srednjeročnem obdobju imela v procesu prestrukturiranja našega gospodarstva povečano vlogo in pomen.
Organizacije združenega dela bodo uresničevale razvojno raziskovalno dejavnost neposredno in s svobodno menjavp dela preko občinske, posebne ali republiške raziskovalne skupnosti. Zagotavljale bodo, da bodo sredstva za raziskovalno dejavnost naraščala znatno hitreje od rasti dohodka. Pospeševale bodo množično inventivno dejavnost ter v svojih samoupravnih aktih zagotovile ustrezno mesto in vrednotenje te dejavnosti.
Skladno s programom raziskovalne skupnosti občine bodo opravljene raziskave s področja:
—	prestrukturiranja gospodarstva občine v dolgoročnem obdobju;
—	socioloških raziskav prebivalstva glede na prestrukturiranje kmetijske proizvodnje;
—	agroživilstva.
6.	SPLOŠNA PORABA
vskl:
Izvršni svet skupščine občine Ptuj bo v skladu z družbenimi dogovori in lajenimi programi usmerjala sredstva po enotnih osnovah in merilih za izvajanje nalog in delovanja organov družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, zagotavljanja občinskih priznavalnin borcem NOV, za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih ter drugih v skladu z ustavo in zakoni določenih splošnih družbenih potreb v občini ter s tem planom opredeljenih intervencij v gospodarstvu, tj. oblikovanje in dopolnjevanje občinskih blagovnih rezerv ter občinskih kompenzacij in intervencij.
Obseg proračunskih sredstev za delo upravnih, pravosodnih in drugih državnih organov se bo gibal v skladu z obsegom sredstev, kijih bo občina ustvarila ob potrebi, da bo rast teh sredstev zaostajala za rastjo dohodka gospodarstva ter namenila za splošne družbene potrebe in sicer tako, da bo zagotovljeno učinkovito izvrševanje njihovih funkcij.
Pri tem bo dan poseben povdarek racionalnejšemu poslovanju, uvajanju sodobnih metod dela in tehničnih sredstev.
Višina sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki jih bodo delavci pridobivali kot dohodek delovnih skupnosti upravnih, pravosodnih in drugih državnih organov in sredstev za delo teh organov, bo odvisna od pravočasnega, zakonitega, popolnega in smotrnega opravljanja del in nalog v skladu s programom dela posameznega organa.
Za financiranje družbenopolitičnih organizacij bodo zagotovljena sredstva v skladu z njihovim delovnim programom na podlagi obsega, narave, vrste in zahtevnosti del in nalog.
Pri družbenih dejavnostih bo občina financirala le obveznosti, ki izhajajo iz že sprejetih odlokov oziroma sklenjenih dogovorov, t. j. priznavalnine, kadrovske podpore in vzdrževanje pokopališč in grobov borcev NOV in drugih sklenjenih sporazumov in dogovorov.
Na področju krepitve državne varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe, bo občina skupaj z drugimi nosilci nalog in obveznosti zagotovila sredstva za naloge na področju teritorialne obrambe, civilne zaščite, obrambne vzgoje, lastnih obrambnih priprav, vojnih zvez in OJOA, za nekatere specifične naloge iz področja gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki se nanašajo na njihovo obrambno sposobnost ter za blagovne rezerve.
Za negospodarske investicije bo občina zagotavljala sredstva za obstoječe obveznosti ter za nove obveznosti, ki bodo vključene v družbeni plan občine.
Tako bo občina v tem obdobju v skladu z razpoložljivimi sredstvi zagotavljala:
—	zidavo podstrešja na obstoječi stavbi sodišča, kjer je možno pridobiti 320 nv' koristne površine. Skupna investicijska vrednost po cenah leta
1980	znaša 4 milijone din, ki jih bo zagotovil iz sredstev proračuna v obdobju
1981	— 1985, deloma pa tudi že v letu 1980;
—	prostorske pogoje dela Postaje milice v Ptuju in dopolnilno ureditev zadelo oddelkov milice v Gorišnici, Majšperku, Podlehniku in Destrniku, za kar bo zagotovila sredstva v skupni vrednosti po cenah leta 1980 v znesku 31 milijonov din. Sredstva bo zagotovila iz sredstev proračuna v obdobju 1981 — 1985;
—	v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju planov geodetskih del in razvoja geodetske službe v SR Sloveniji in občinah bo izvršni svet
zagotovil organizacijske, kadrovske, finančne in druge pogoje za delo geodetske službe;
—	zagotovil bo sredstva za razvoj AOP službe v višini 5 milijonov din vobdobju 1981 — 1985;
—	izvršni svet bo, glede na prostorske probleme, ki ovirajo učinkovito delovanje upravnih in drugih državnih organov v letu 1981 pripravil program za kompleksno in postopno reševanje prostorskih problemov državnih organov.
Iz tega programa bo prioritetno reševal skupaj z občino Ormož prostorski problem uprave za inšpekcije.
Izvršni svet bo med letom ugotavljal, ali so sredstva za splošno porabo naraščala 10 % počasneje od rasti dohodka v občini.
Če bodo ob enotnem izvajanju davčne politike ustvarjena sredstva od davkov, taks in drugih davščin presegla dogovorjeno raven, bo izvršni svet ssvojimi ukrepi zagotovil, da tako ustvarjeni presežki ne bodo porabljeni za splošno porabo v občini, pač pa vrnjeni gospodarstvu v obliki nujnih gospodarskih intervencij, ki so opredeljene s tem planom ali pa za odpravljanje posledic naravnih nesreč na področju splošne porabe.
7.	DRUGA PODROČJA, POMEMBNAZA SKUPEN RAZVOJ OBČINE
7.	1. Ljudska obramba in družbena samozaščita
Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita kot oblika in vsebina obrambne in samozaščitne organiziranosti socialistične samoupravne družbene skupnosti se morata razvijati kot samoupravno izpeljan obrambni sistem, ki ga je treba graditi in razvijati kot množično gibanje. Naloge delovnih ljudi in občanov na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite morajo postati neločljiv del njihovih samoupravnih stališč, dolžnosti in aktivnosti pri obrambi dežele.
Splošna ljudska obramba mora postati sestavina samoupravljanja, ki ga delovni ljudje razvijajo kot zavestno obrambno aktivnost v skladu s svojimi skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami. V procesu pod-ružbljanja splošne ljudske obrambe je treba krepiti moralno politično pripravljenost delovnih ljudi in občanov, da varujejo in branijo pridobitve revolucije in socialistično samoupravno družbeno ureditev. V izvajanje aktivnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se morajo vključevati še zlasti subjektivne sile in vse ostale samoupravno organizirane strukture v občini.
V srednjeročnem obdobju 1981 —1985 bodo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite zagotovljeni organizacijski, kadrovski in materialni pogoji za:
—	razvoj enot in štabov teritorialne obrambe, njihovo strokovno usposabljanje in materialno opremljanje za vodenje oboroženega boja,
—	razvoj enot in štabov civilne zaščite, njihovo strokovno usposabljanje in materialno opremljanje za preventivno in zaščitno ukrepanje in reševanje ob elementarnih nesrečah, izrednih razmerah in v vojnih razmerah,
—	pospeševati razvoj vseh oblik organiziranega obrambnega in sa-
mozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov za izvajanje posameznih nalog s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite,	'
—	dograjevanje in izpopolnjevanje sistema vojnih zvez in centra za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje,
—	obrambno usposabljanje mladine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter usmerjanje mladih v vojaške šole in obrambne poklice,
—	zagotoviti dosledno uresničevanje predpisov s področja gradnje, uporabe in vzdrževanja zaklonišč v občini,
—	izvajati stalno strokovno usposabljanje vseh struktur na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za lastno organiziranost in delovanje v izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni,
—	oblikovanje občinskih blagovnih rezerv posameznih prehrambenih in drugih artiklov široke potrošnje,
—	oblikovanje materialnih rezerv za preprečevanje in odpravljanje posledic elementarnih nesreč,
—	zagotavljanje nalog deficitarnih surovin in repromateriala za delovanje v izrednih in vojnih razmerah,
—	nadaljnje organiziranje narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
Pri uresničevanju nalog s področja družbene samozaščite bomo aktivnosti usmerili v varovanje družbenega in zasebnega premoženja ter onemogočanje in preprečevanje vseh oblik ogrožanja samoupravne socialistične družbe, kar bodo zlasti izvajali organi za notranje zadeve, v sklopu izvajanja varnostnih zadev. Občani in delovni ljudje se bodo prav tako organizirali ib usposabljali za opravljanje vseh oblik delovanja in aktivnosti s področja družbene samozaščite.
Za uresničevanje nalog s področja ljudske obrambe bodo zagotovljena združena sredstva proračuna in sredstva organizacij združenega dela po sklenjenem samoupravnem sporazumu za izvajanje nalog, ki so skupnega pomena za razvoj ljudske obrambe v občini. Po svojih razvojnih programih pa bodo vsi ostali načrtovalci obrambnih priprav zagotavljali sredstva za lastne obrambne priprave. Pri tem skupno porabljena sredstva na področju
ljudske obrambe v občini lahko dosegajo 0,5 % narodnega dohodka v obdobju 1981-85.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine bo sprejel aneks o ljudski obrambi k družbenemu planu občine za obdobje 1981-1985, s katerim bodo podrobneje razčlenjene in opredeljene naloge s področja razvoja ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini.
7.	2. Požarna varnost
Skupnost požarnega varstva bo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 zagotavljala dejavnost požarnega varstva v glavnem na ravni, ki je bila dosežena ob koncu preteklega srednjeročnega obdobja.
V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bo skupnost požarnega varstva izvajala predvsem naslednje naloge:
—	razvijanje požarnovarstvene kulture pri vseh uporabnikih storitev te skupnosti,
—	strokovno usposabljanje kadrov za učinkovito interveniranje ob požarih, naravnih in drugih nesrečah,
—	zagotavljanje skladnega razvoja enot izvajalcev požarnega varstva,
—	zagotavljanje učinkovitejše in racionalnejše oblike požarnega var-
stva ter	'
—	zagotavljanje sodobnejše opreme proti požarnih enot izhajajoč iz določb dogovora o skupnih osnovah za delitev dela na področju požarnega varstva in formiranja regijskega centra za požarno varnost.
Skupnost bo zagotavljala z združenimi sredstvi po samoupravnem sporazumu o temeljih plana in drugimi sredstvi pogoje za delovanje desetih gasilskih centrov, v katere je združeno 61 gasilskih društev.
Za realizacijo dogovorjenega programa v obdobju 1981-1985 bodo zagotovljena sredstva iz
—	6 % tehničnih premij, kijih izloča za požarno varstvo zavarovalna skupnost »Triglav«,
—	0,17 % od dohodka TOZD in delavcev, ki s sredstvi v lasti občanov
opravljajo gospodarsko dejavnost, — 150,- din letno od občani
občanov, ki plačujejo davek na dohodek po
določenem pavšalu.
Razen navedenih sredstev, bodo določena sredstva prispevale krajevne skupnosti kot tudi sama gasilska društva iz svojih virov.
V obdobju 1981-1985 bo ta skupnost poleg obveznosti za anuitete ter financiranje redne dejavnosti občinske gasilske zveze in skupnosti, zagotavljala finančna sredstva iz prej navedenih virov predvsem za:
—	sofinanciranje vzdrževanja gasilskih objektov,
—	sofinanciranje nabave gasilskih vozil ter
—	sofinanciranje nabave gasilske opreme in orodja.
7.	3. Družbeni sistem informiranja
Na področju družbenega sistema informiranja bodo v tem srednjeročnem obdobju ustvarjeni pogoji za postopen prehod na celovit in enoten sistem družbenega informiranja v občini. Izgraditi bo treba tehnične osnove, ki bodo omogočile subjektom družbenega sistema informiranja, da bodo lahko iz skupnih baz podatkov racionalno pridobivali tisto, kar potrebujejo. Temeljnim nosilcem odločanja je treba zagotoviti racionalno oskrbo s podatki in znanjem za njihovo aktivno udeležbo pri odločanju o vseh vprašanjih družbenega življenja in dela ter usmerjanje družbenega razvoja.
7.	4. Krajevne skupnosti
Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju se bodo na podlagi ustavnih temeljev razvijali in poglabljali samoupravni socialistični odnosi in delegatski ter skupščinski sistem z namenom, da bodo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sami reševali svoje interese in sodelovali pri sprejemanju vseh odločitev in pogojev ter rezultatov razvoja, življenja in dela v krajevni skupnosti.
Dosledno bomo izvajali politiko hitrejšega razvoja manj razvitih območij Haloz in Slovenskih goric in uveljavljali načelo solidarnosti na vseh področjih družbenega razvoja, da bi tako postopoma odpravili razlike v razvitosti posameznih območij in med krajevnimi skupnostmi.
Z modernizacijo cestnega, vodovodnega, električnega in telefonskega omrežja (prioriteta bo dana nedokončanim investicijam in investicijam, prenešenim iz preteklega srednjeročnega obdobja) z gradnjo novih oskrbovalnih zmogljivosti (s prehrambenimi in kmetijskimi proizvodi), z zagotavljanjem boljšega zdravstvenega varstva in pomoči socialno ogroženim družinam, bodo ustvarjeni humanejši pogoji za življenje in delo občanov na nerazvitih in oddaljenejših območjih Haloz in Slovenskih goric, s tem pa zaustavljen vse bolj izrazit proces odseljevanja prebivalstva (predvsem mladih družin) s teh območij.
Za delovanje samoupravnih in družbeno-političnih struktur v krajevnih skupnostih bodo krajevne skupnosti, ki nimajo pogojev za delo le-teh,
zagotovile prostore in opreme, oz. kjer je to nujno potrebno, zgradile nove 1 objekte, prt tem pa strmele za tem, da bodo ti objekti večnamenski. Tako bodo večnamenski objekt v tem srednjeročnem obdobju gradili v KS Stoperce in Cirkulane.
Še naprej pa bodo kot primarne naloge krajevnih skupnosti v tem srednjeročnem obdobju:
—	vzdrževanje in urejanje krajevnih cest
—	dosledno izvajanje določb v zvezi z varstvom in urejanjem človekovega okolja
—	gradnja mrliških vežic in urejanje pokopališč	i
—	skrb za ostarele občane, ki jih bodo organizirali v različne rekreativne dejavnosti
—	skrb za socialno ogrožene družine in nudenje sosedske pomoči,
—	skrb za racionalno rabo prostora pri gradnji individualnih hiš,
—	podružbljanje LO in DSZ, vključevanje občanov v enote civilne zaščite ter nabava opreme.
Potrebna sredstva za realizacijo planskih nalog v obdobju 1981 —1985 bodo zagotovljena iz naslednjih virov:
—	krajevni samoprispevek,
—	sredstva zbrana po pogodbah z občani,
—	prostovoljno delo in material,	c
—	sredstva samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela,
—	sredstva proračuna in
—	lastni prihodki.
Samoprispevek delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju primaren vir sredstev za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog v krajevni skupnosti. V tem srednjeročnem obdobju bodo ta sredstva rasla po poprečni stopnji 3 % letno.
Zaradi pomembnosti tega vira so nekatere krajevne skupnosti uskladile obdobje za katero je uveden krajevni samoprispevek, s planskim srednjeročnim obdobjem. Teh krajevnih skupnosti je 16 in sicer: Dolena, Hajdina, Kidričevo. Leskovec, Polenšak in 11 krajevnih skupnosti mesta Ptuj sije ta sredstva zagotovilo za celotno srednjeročno obdobje.
Krajevnim skupnostim: Cirkovce, Gorišnica, Grajena, Juršinci, Markovci. Videm in Vitomarci pa poteče krajevni samoprispevek med letom 1985. V letu 1984 poteče krajevni samoprispevek krajevni skupnosti Cirkulane, Dornava, Majšperk, Ptujska gora in Stoperce, v letu 1983 krajevni skupnosti Destrnik, Rogoznica in Zavrč ter v letu 1982 krajevni skupnosti Lovrenc, Podlehnik, Trnovska vas in Žetale. Te krajevne skupnosti nimajo usklajenih obeh obdobij, zato bodo morale pred iztekom krajevnega samoprispevka pričeti aktivnosti za uvedbo oziroma podaljšanje krajevnega samoprispevka za obdobje do konca leta 1985.
Z udarniškim in prostovoljnim delom bodo izpeljane številne akcije, kar bo prispevalo k izboljšanju pogojev življenja in dela v krajevni skupnosti, kot tudi k preraščanju krajevne skupnosti v vse bolj humano in medsebojno povezano skupnost delovnih ljudi in občanov.
Na osnovi posebnega medobčinskega dogovora in samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti bodo OZD po domicilnem principu delavcev združevale sredstva za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti po stopnji 0,5 % na osnovi osebnega dohodka. Sredstva so v skladu s samoupravnim sporazumom namenjena za naslednje naloge:
L 15 % po številu krajanov za:
a)	potrebe ljudske obrambe in družbene samozaščite
b)	vzdrževanje prostorov krajevnih skupnosti
c)	javno obveščanje
2.	30 % za vzdrževanje krajevnih cest (po številu tekočih kilometrov v krajevni skupnosti)
3.	35 % se uporabi kot,solidarnostni sklad za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti na manj razvitem območju
4.	20 % za obnovo starega mestnega jedra.
Za delovanje delegatskega sistema bodo krajevne skupnosti zagotavljale sredstva iz proračuna občine v skladu s sprejetim dogovorom in v okviru realnih možnosti proračuna.
Koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja in spremljanje delovanja krajevnih skupnosti v občini Ptuj, bo vsako leto s posebnim dokumentom kot izvedbenim aktom, določil višino planiranih sredstev, skladno zosnovami in merili opredeljenimi v tem dogovoru.
8.	UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
Skupščina občine bo na osnovi raziskanosti prostora in ovrednotenja družbenih potreb po namembnosti prostora, z normativnimi akti zavarovala naravne vire, pomembne za proizvodnjo, zlasti kmetijska zemljišča, območja za pridobivanje surovin, zaloge virov pitne vode, območja pomembna za reprodukcijo narave, območja naravne dediščine ter površine, pomembne za zmanjševanje negativnih učinkov človekovih dejavnosti v okolju, zlasti gozdovi s posebej izraženimi varovalnimi splošno koristnimi funkcijami.
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in skupščina občine bodo sklepale ustrezne dogovore in sporazume, da bi zagotovile zdravo okolje in preprečile onesnaženost okolja. Nosilci investicij in banke bodo dajale prednost projektom, ki ne onesnažujejo okolja.
Samoupravne interesne skupnosti, zlasti tiste s področja gospodarskih dejavnosti bodo pri pripravi posameznih projektov, zlasti na novih lokacijah, upoštevale naravne vire in druge prostorske vidike, medtem ko bo skupščina občine določila nosilce za posamezne prostorske evidence, za inventarizacijo prostora in dela prostorskega informacijskega sistema pa geodetsko službo.
Pri gradnji in urejanju v mestu in naseljih je treba upoštevati:
—	racionalno rabo stavbnih zemljišč in zagotoviti večjo gostoto prebivalstva v redno poseljenih območjih z ustreznimi tipi objektov in graditi na komunalno opremljenih zemljiščih,
—	štednja energije pri projektih objektov, pri razporeditvi objektov, pri ogrevanju naselij i. d.
Na področju urejanja prostora in varstva okolja je pravočasno zagotoviti izdelavo dogovorjene urbanistične in geodetske dokumentacije ter pogoje za opremljenost prostora v občini, tako da bomo izboljšali pogoje življenja in dela za vse prebivalce v občini.
V prostorskem planiranju bomo uveljavljali načelo, da bo načrtovanje urejanja prostora potekalo le na osnovi strokovnih gradiv, verificiranih v postopku samoupravno sprejetih odločitev v občini, temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih.
8.1. Kmetijska zemljišča
Na območju občine Ptuj znaša delež kmetijskih zemljišč skoraj polovico celotne površine, ki meri 64.527 ha. Na stopnjo varovanja kmetijskih zemljišč odločilno vplivajo naravne danosti glede na lego, velikost, rodovitnost in ne nazadnje tudi osnovna potreba drugih primarnih in sekundarnih dejavnosti v prostoru.
Stanje katastrskih kultur in načrtovane spremembe v planiranem obdobju prikazuje razpredelnica obdelovalnih in neobdelovalnih kmetijskih zemljišč:
SPRBtEHHE T STHUEPTOI KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V OBDOBJU 1981-198?
J
	StSnje 1980	M-i4 « Inten- ““S* SS5:	Pozi- dava	Gramoz- nice	Vode	Rekre- acija	Spre- membe 1980 T95F	e I?
I. OBDELOVALSA. ZEMLJIŠČA-								
SKUPAJ	32.003	+ 400	+ 150	- 140	- 20	- 50	- 15	+ 325	32.328
1. HJiv* in vrtovi	16.449	+1500	- 140	- 20		- 7	+1333	17.782
2. Sadovnjaki skupaj	1.544							1.544
- plantažni	226	+ 101					+ 101	327
- ekstenzivni	1.318	- 101					- 101	1.217
3« Vinogradi	1.678	+ 150					+ 150	1.828
A. HmeljiSča	108							108
5. Travniki	12.224	-1100			- 50	- 8	-1158	11.066
II. HE0BDEL0VAIAA. ZEMLJIŠČA-								
SKOPAJ	9.141	- 400	- 150	-	50		- 20		- 620	8.521
1. PaSnikL	9.026	- 400 - 150	- 50				- 600	8.426
2. Trstičja, močvirja	91				- 20		- 20	71
3> Plantaže gozdnega drevja	24							24
SKUPAJ I + II	41.144	-	- 190	- 20	- 70	- 15	- 295	40.849
Podatki v tabeli kažejo, da bodo v naslednjih letih nastale občutne spremembe v proporcih med njivskimi in travniškimi površinami. Izvedba obsežnih regulacij in hidromelioracij na območju Pesnice, Polskave in Dravinje bo omogočilo spremembo dela travnikov in pašnikov v njive, poleg tega pa izredno izboljšanje kvalitete pridelka krme na preostalih površinah travnikov. Varovanje pred poplavami, ki bo odpravilo dosedanje nihanje količin in kvalitete krme, bo kljub zmanjšanim površinam travnikov, ugodno vplivalo na obseg govedoreje.
V sadjarstvu se skupna površina, zasajena s sadnim drevjem ne bo povečala, pač pa se bo zmanjšala površina starih visokodebelnih nasadov v korist sodobnih plantažnih.
Povečanje vinogradniških površin bo izvršeno v škodo hribovitih pašnikov, ki so nastali pred dvemi do tremi desetletji na opuščenih vinogradniških površinah.
Navedene spremembe kažejo, da bo prestrukturiranje kmetijskih kultur usmerjeno v intenziviranje kmetijske predelave. V tabeli nakazane spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi pozidave in ureditev gramoznic, paje že sama razvrstitev kmetijskih zemljišč na podlagi 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, usmerila na najmanj kvalitetna ravninska zemljišča.
8.	2. Gozdna zemljišča
Gozdni prostor vrednotimo po naravnem in lesnoproizvodnem pomenu, sloni pa na naravnih razmerah. Razen pridobivanja lesa pa imajo gozdovi tudi rekreativni pomen in pomembno varovalno vlogo.
Najpomembnejše gozdne površine so v območju Haloz in Slovenskih goric in le deloma tudi v ravninskem delu Dravskega in Ptujskega polja. Vsa gozdna zemljišča merijo skupaj 17.520 ha, t. j. 27,15 % prostora občine.
V tem obdobju bo površina gozda minimalno povečana na 18.015 ha in bo v letu 1985 znašal njegov delež 27,92 % od prostora občine.
Lesnoproizvodnigozdovi zavzemajo prostor 16.805 ha, doleta 1985 bo obseg povečan na 17.300 ha.
Varovalni gozdovi še niso točno opredeljeni, ocenjujemo jih na 480 ha in se njihov obseg ne bo bistveno povečal do leta 1985.
Gozdovi s posebnim pomenom so ocenjeni na 260 ha in so opredeljeni z odlokom o razglasitvi in zavarovanju varovalnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 14—141/79)
V tem obdobju ni predvideno povečanje.
8.	3, Območja naselij
Po podatkih katastra zavzemajo poselitvene površine manjše površine. Hkrati z razvrstitvijo kmetijskih zemljišč so bila,opredeljena tudi zemljišča poselitve, vključno z gradbeno načetimi reali pri naseljih in po teh podatkih zavzemajo 3.103 ha. Meja naselij je tudi določena deloma z urbanističnimi ureditvenimi načrti in deloma z urbanističnim redom.
Območja sekundarnih počitniških naselij
Območja sekundarnih počitniških naselij so sedaj na zahodnem delu Slovenskih goric in severni ter srednji del Haloz, vendar brez organizirane strnjene zazidave. Ta vrsta stavb je v Krčevini pri Vurbergu. Dravinjskem vrhu, Sedlašku. Gradišču, Gruškovcu in Belskem vrhu. Površina dosedanje poselitve je približno ocenjena na 15 ha. Sekundarna počitniška naselja v naštetih krajih in drugih območjih bodo opredeljena v dolgoročnem družbenem planu. Do izdelave tega planskega dokumenta bomo nove lokacije usmerjali v navedene kraje na podlagi urbanističnega reda in vsestransice ocene vskladitve v predpisanih upravnih postopkih izdaje dovoljenj za graditev. Zagotovljena bo racionalna poraba prostora, vključno s komunalno opremo. Oblikovanje mora biti vsklajeno z značilnostmi pokrajine.
8.	6. 1. Odlagališča odpadkov
Obstoječe odlagališče komunalnih odpadkov je na prostoru severovzhodno od Ptuja, ob cesti proti Dornavi v velikosti približno 3 ha, ki v tem obdobju ne bo povečano. Novo odlagališče komunalnih odpadkov za mesto Ptuj, kakor tudi za vodilna in lokalna središča, boopredeljeno najkasneje do konca leta 1982 oziroma v dolgoročnem družbenem planu, ki mora določiti tudi lokacijo odlagališča industrijskih odpadkov.
Halda pri Kidričevem v velikosti 52,4 ha je odlagališče rdečega blata, ki nastaja kot stranski produkt TGA. Del tega blata pronica v podtalnico, zato je potrebno z ukrepi preprečiti onesnaževanje podtalnice.
8.	7. Specifična območja
8. 7. 1. Območje za pridobivanje rudnin
Glinokopi	,
Za opekarno Žabjak je dosedanji glinokop opuščen, oziroma ne bo širitve v Zabjaku. Bo pa širitev glinokopa v Janežovcih na površini 8 ha.
8. 4. Površine voda
V občini Ptuj zavzemajo vodne površine 1.325,00 ha (2,05 %). Med nje so štete površine vodotokov, ribnikov in akumulacij. Do leta 1985 se bodo vodne površine povečale za cca 80 ha, z gradnjo akumulacije Medvedce in akumulacije na Dravinji.	'	,	.	.. .
Z akumulacijo vode, oziroma zadrževalnik vode na Polskavi v Med-vedcah izdeluje projekta OVS in VGP Maribor in sicer za manjši del na območju občine Ptuj okrog 70 ha in za večji del na območju občine Slovenska Bistrica v površini 110 ha.
Za akumulacijo vode na reki Dravinji bo v tern obdobju izdelana tehnična dokumentacija EGS. Akumulacija bo predvidoma nlerila približno 10 ha.
8. 5. Prometne in energetske površine
8. 7. 2. Gramoznice
Dosedanji način pridobivanja gramoza je nenačrten v številnih nedovoljenih lokacijah z izjemo gramoznice pri Kidričevem, ki meri 15 ha. Deloma je gramoz eksploatiran iz struge reke Drave pri Vumpahu, v Tržcu pri Vidmu na površini cca 20 ha.
V tem obdobju bo pričela obratovati skupna centralna gramoznica na dolgoročni lokaciji, kije prostorsko opredeljena na manj kvalitetnih.zem-Ijiščih v bližini Starešine, alternativno pa na območju Kidričevega, če količine in struktura gramoza na prvi lokaciji ne bo ustrezna. Istočasno bodo koriščene možnosti pridobivanja gramoza iz struge reke Drave ter na drugih lokacijah oziroma manj vrednih kmetijskih zemljiščih s posebnim po-vdarkom na zaščiti talne pitne vode.
Lokacije teh gramoznic bodo opredeljene do leta 1982 oziroma z dolgoročnim družbenim planom občine.
Proučili bomo možnost koriščenja opuščenih kamnolomov, apnenca v Dobrini in laporjev ter kremenčevi peščenjaki v Narapljah, Hrastovcu in Zavrču.
8. 5. 1. Območja objektov in tras infrastrukture zunaj naselij (edina raba)
V ta območja spadajo površine cest, železnice in letališča, kar izključuje kakršno koli drugo rabo tal. Prometne in energetske površine zunaj naselij merijo cca 871 ha. Vse prometne površine v občini merijo 1.270 ha. Od tega odpade cca 400 ha na prometne površine v naseljih, kot funkcionalna zemljišča.
Prometne površine se bistveno ne bodo povečale v tem srednjeročnem obdobju. Ohraniti pa bo potrebno rezervat za obvoznico v Ptuju, katera gradnja je predvidena v dolgoročnem obdobju7
8. 5, 2. Območja objektov in tras omrežja infrastrukture
Sem uvrščamo površine, na katerih so druge oblike izrabe bistveno omejene. Gre za sočasno uporabo prostora, na katerem se določene oblike namembnosti ne izključujejo. V to kategorijo spadajo koridorji električnih daljnovodov in plinovodov, Obstoječe površine merijo 450 ha, predvidene Pa 34 ha (trasa 110 KV daljnovodu Cirkovce—Dogoše),
8. 5, 3. Območju letališč
Na območju občine je športno letališče v Moškanjcih, ki ima stezo dolžine 2,300 m, širine 100 m ter meri 23 ha,
Ožjo varstveno območje letališča meri 34,50 ha. V tem pasu je gradnja določenih objektov onemogočena, Širše varstveno območje meri 92 ha kjer so tudi določene omejitve glede višine postavljenih objektov, V tem obdobju niso predvidene širitve letališča,
8, 6. Nerodovitne in druge površine
Nerodovitnih površin v smislu kazalcev prostorskega razvoja ni na območju občine. Metodologija ppredeljuje kot nerodovitne površine le tista zemljišča, ki so nad gozdno mejo.
8, 7. 3. Območja varstva vodnih virov
V smislu zakonodaje o varstvu vodnih virov je treba zavarovati večja črpališča pitne vode. O zavarovanju in velikosti vodnega rezervata je sprejet republiški zakon, občinski odlok pa varuje območja črpališč na najožji in ožji varstveni pas.
Najožji varstveni pas obsega pri črpališčih:
Skorba	29 ha
Sikole	21 ha
Kidričevo	12 ha
Lancova vas	12 ha
Ožji varstveni pas pa obsega	
Skorba	54 ha
Sikole	80 ha
Kidričevo	47 ha
Lancova vas	47 ha
Večja lokalna zajetja pitne vode v Stopercah. Žetalah, Grajeni. Trnovski vasi in Polcnšaku bodo v manišem obsegu zavarovana z občinskim odlpkom na riujo^ii (cca 10 ha) ožji varstveni pus, Z odlokom bo tudi zavarovano črpališče v Sikoluh in Kidričevem.
Z najosnovnejšimi varstvenimi ukrepi bodo zavarovani tudi vsi važnejši vodnjaki, ki predstavljajo določeno rezervno pitno vodo na območju občine Ptuj,
Varstvene ukrepe pripravi Komunalno podjetje Ptuj, Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj in pristojen občinski upravni organ v letu
Pomemben vodni vir v občini Ptuj je izvir termalne Vode, Današnje termalno kopališče obsega 6 ha, za ožje ureditveno območje kopališča je predvideno 68 ha.
Zaščiten varstveni pas termalnega kopališča meri 153 ha in je na trikotu Skorba—Ptuj—Drava, zaščiten je z občinskim odlokom.
V	srednjeročnem obdobju bo zgrajena akumulacija Medvedce s površino cca 200 ha, od tega na območju občine Ptuj cca 70 ha.
V	srednjeročnem oodobju je predvidena akumulacija nà Dravinji za potrebe manjše HC pri Majšperku, velikost akumulacije še ni opredeljena (cca 10 ha). Manjša akumulacija je pri Podlehniku v velikosti cca 7 ha.
8. 7. 4. Nevarna območja Poplavna območja
Na območju občine Ptuj je še vedno cca 3.000 ha zemljišč, kijih občasno poplavljajo vode Dravinje, Polskave in pritokov. Pogostost poplav je odvisna od letnega časa in intenzitete padavin. Poplavna območja so v procesu sanacij ali se bodo sanirala v srednjeročnem obdobju 1981—1985. Vsa poplavna območja so prikazana na karti 5 v merilu 1:Ž5.000. Obratovanje HE na SD—2 ie bistveno poslabšalo vodne razmere ob novih hidroenergetskih objektih. Zato bodo podvzeti ukrepi za sanacijo vodnih razmer, ki bodo preprečili škodo na prizadetem prostoru.
Regulacije površinskih vodotokov brez nasipov
Izvršene so bile regulacije z nasipi na Pesnici v dolžini 4,5 km, brez nasipov pa v dolžini 17 km. Brez nasipov ie regulirana tudi Polskava v dolžini 18 km. V planskem obdobju 1981 —1985 je predvidena akumulacija Medvedce (cca 200 ha od tega 70 ha v ptujski občini) za preprečitev poplav. Regulira se nadalje brez nasipov še Dravinja v dolžini 20 km, Rogatnica v dolžini 1 km in nekateri pritoki Pesnice, Polskave in Dravinje (izlivni deli).
Območja, ogrožena z akumulacijo
Z obratovanjem hidroelektrarne na SD—2, s strojnico na Forminu, je glede na vodni potencial akumulirane vode. pronicanja skozi nasipe, zlasti v posebnih razmerah podana ogroženost območja obojestransko nasipov. Zato je potreben varovalni pas na posameznih odsekih:
— Ptuj-potok Rogoznica, širina varovalnega pasu 50 m
—	potok Rogoznica—Zabovci, širina varovalnega pasu 100 m — Zabovci-jez Markovci, širina varovalnega pasu 150 m.
Varovalni pas na desnem bregu reke je enak prej navedenim meram na
levem bregu reke Drave:
— Markovci—Bukovci, km 2,50 dov. kanala 50 m — Bukovci—Zagojiči, km 5,00 dov. kanala 100 m — Zagojiči—Gorišnica, km 7,50 dov. kanala 150 m ,	— Gorišnica—Formin — gor. terasa (kota 205)
— Formin, spodnja terasa (Kota 201 ) do Pesnice, severno od odvodnega kanala — do gornje terase in Pesnice
—	južno od odvodnega kanala.
Varstveni pasovi so prikazani na karti 5,1:25.000. Podrobni varstveni ukrepi bodo določeni z odlokom.
Predeli Slovenskih goric in Haloz so v I. in 11 kategoriji erodiranosti. Žarišče globinske in bočne erozije ni na območju občine.
8. 7. 5. Območju varstva naravne in kulturne dediščine Naravna dediščina
Osnovni cilj varstva naravne dediščine je ohranitev, vzdrževanje in smotrno aktiviranje kvalitetne naravne dediščine, opredelitev spomeniškega Tonda in na osnovi vrednotenja omejiti ali onemogočiti posege, ki spreminjajo značilnosti naravnih spomenikov. Varstveni ukrepi bodo usklajeni z istimi v sosednjih občinah za območja, ki segajo čez občinske meje. V občini Ptuj je to Donačka gora na meji z občino Šmarje.
Z odlokom o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj so določena zavarovalna območja in spomeniki narave ter varovalni ukrepi. Ker se fond naravnih spomenikov spreminja bosta na tem področju za ažurnost tega skrbela Kulturna skupnost in Zavod za spomeniško varstvo Maribor.
Kulturna dediščina
Pri izrabi prostora je treba upoštevati doslej znane kulturne spomenike in odkrivati še neznano kulturno dediščino. Tudi v bodoče bomo skrbeli za spoznavanje, varovanje in aktiviranje kulturnih spomenikov kot primarni turistično potencial občine. Dodatna območja, posamezne objekte in skupine objektov bodo zavarovali s posebnim odlokom s katerim bo določena vrsta kulturnih spomenikov in ravnanje z njimi, uatok bo pripravil ustrezni upravni organ v sodelovanju strokovne organizacije Zavoda zu spomeniško varstvo Maribor in Kulturna skupnost občine Ptuj.
kulturna skupnost Slovenije bo s kulturno skupnostjo občine Ptuj sofinancirala obnovo gradu v Dornavi, sakralna spomenilca v Ptuju in Turnišču, zgodovinski spomenik Bori in arheološke spomenike v Ptuju.
Evidenca kulturnih spomenikov v občini ni popolna, predvsem niso evidentirana vsa območja Kulturne krajine kot sinteza naravnih danosti in človekovega dela v preteklosti. V letu 1981 mora kulturna skupnost preveriti in dopolniti do sedaj znane postavke in skupno z ustreznim upravnim organom, s pristojno interesno skupnostjo in strokovno organizacijo sprejeti zakonske osnove za varovanje le-teh.
Na območju občine Ptuj je približno 100 spomenikov in spominskih obeležij NOV. Varstvo, uvajanje in vzdrževanje obravnava zakon o grobi-
ščih in grobovih borcev. Seznam obeležij NOV je v družbenem dogovoru o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in spominskih obeležij NOV v občini Ptuj kot posebna priloga.
8. 7. 6. Območja za rekreacijo na prostem
Za rekreacijo na prostem so na območju občine opredeljena območja, ki so dovolj atraktivna za obiskovalce in omogočajo rekreativne dejavnosti. Z analizo primernosti območja za posamezne oblike rekreacije so bila v ta namen izorana območja, kjer je rekreacija edina raba in tista, kjer je ta dejavnost sočasna in je torej primarna izraba prostora drugačna. Opredelitev teh območij je organizacijska naloga izdelave ureditvenih in drugih urbanističnih dokumentov, ki jih naroči občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve sočasno z načrti zazidav in urbanizacije.
Rekreacija kot edina raba
Med območja, kjer je edina raba rekreacija, spada območje ptujskih toplic z urejenim kopališčem s termalno vodo. Temperatura termalne vode je 40,5 °C na vrtini v bazenih po 32 0C. Kapaciteta edine vrtine je 10 1/sek. Danes obsega ponudba poleg gostinskih uslug 3 pokrite bazene, 3 bazene na prostem. 2 savni, prostore za fizioterapijo in športna igrišča na prostem.
V obdobju do leta 1985 je predvidena gradnja avtocampa za 200 šotorov. Površina zaščitenega kompleksa termalnega kopališča na območju med Dravo, Skorbo in Ptujem meri 153 ha. Predvideno ožje ureditveno območje bo obsegalo cca 68 ha. Sedanja površina kopališča pa je 6 ha. Celotno območje je zaščiteno z odlokom skupščine občine.
Rekreacija kot sočasna raba
Na teh domačjih so razvite pohodne dejavnosti, sprehodi, izletništvo, taborjenje, pikniki in podobno.
— Akumulacijsko jezero HE Formin (Ptujsko jezero) je vodna površina. kjer se lahko uveljavi jadranje na vodi. Območje je zaradi dobre dostopnosti iz širše okolice in velikosti izredno atraktivno za to zvrst rekreacije.
— Pomembno rekreacijsko območje je Podlehnik, kjer ie urejena Gorca pri Podlehniku za piknike, ribolov v jezeru in izlete. Odlikuje se kot lepo razgledišče.
— Tretje pomembnejše območje za izletniško dejavnost je Ptujska gora zokolico. Vas Ptujska goras cerkvijo, ki spada med bisere gotske arhitekture pri nas. je cilj ali izhodišče za izlete po tem delu Haloz, ki se ponaša z obilico razglednih točk.
— Največje območje za izletništvo (pikniki, gobarstvo ipd.)je območje evine pri Ptuju. Zaradi izrednih vedutnih kvalitet (razgled po Dravskem ,u do Pohorja, Boča, Donačke gore itd.), slikovite kulturne krajine in razmeroma dobre dostopnosti, spada območje med najatraktivnejše za tovrstno dejavnost.
— Naslednje območje za rekreacijo na prostem je območje Haloz na vzhodnem delu ptujske občine (Videm. Cirkulane, Zavrč, Bori), kije priljubljen izletniški cin občanov. Poleg slikovitosti in pestrosti pokrajine, je ta predel znan vinorodni okoliš z vinsko cesto. Pomembna turistična točka je grad Bori z urejeno okolico.
— Gozdiček ob spomeniku Lackovega odreda v Mostju je mesto taborov in tabornikov, cilj skupinskih pohodov organiziranih ah neorganiziranih skupin mladine in ostalih občanov. Okolica je slikovito, primerna za izlete v naravo. V bližini je zaščiteno rastišče narcis.
— Območja za rekreacijo bodo določena z odlokom v katerem bodo določene dejavnosti in ukrepi varovanja in vzdrževanja.
Odlok pripravi občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupaj s pristojnimi interesnimi skupnostmi.
8. 7. 7. Degradirana območja
Reku Drava priteče na območju občine Ptuj v II. — Ul. kakovosinen) razredu onesnaženosti. Nu območju mesta Ptuja pride vlil, razred. Na meji zobčino Ormož se vrača zopet v II. in III. razreefonesneženosti. Reka Pesnic® je v vsej svoji dolžini na območju občine Ptuj v 111. razredu onesnaženosti; V III, razredu onesnaženosti na območju občine je tudi reka Dravinja. Vsl ostali pritoki reke Drave, Dravinje, Pesnice so v L razredu, le Polskava je v
I.	in IL kakovostnem razredu.
Naj večji onesnaževalci zraka so v Ptuju in Kidričevem. Heteropolucij® v Kidričevem dosega III. območje in v Ptuju II. območje.
Interesna skupnost za varstvo okolja skupaj s pristojnim občinskim upravnim organom pripravi podatke o virih onesnaževanja zraka in nato pripravi predloge, da se prepreči ali vsaj zmanjša stopnja onesnaženosti
zraka v Kidričevem in Ptuju. Istočasno je z odlokom predpisati tudi pogoje, ki jih je upoštevati pri graditvi novih objektov, da se prepreči onesnaževanje zraka.
8. 8. Funkcije naselij v omrežju naselij
vloga se odraža v dejavnostih, ki se odvijajo v posameznem naselju in v prostorskih odnosih, ki s tem nastajajo (delovne migracije, oskrba, zdravstveno varstvo, vzgoja, izobraževanje ipd.).
Vloge oziroma funkcije naselij so izražene le s posameznimi značilnimi dejavnostmi oziroma sklopom določenih značilnih dejavnosti, kar omogoča vsaj delno primerljivo oceno vlojje posameznega naselja do drugih naselij. Osnovna členitev funkcij naselij je glede na:
—	oskrbno storitvene dejavnosti.
—	proizvodne dejavnosti.
8. 8. 1. Funkcije naselij glede na oskrbne storitvene dejavnosti
Naselja v občini Ptuj so na osnovi analize nekaterih pokazateljev dosedanjega razvoja, oziroma perspektivnosti razvoja, zbrane pri izdelavi urbanistične dokumentacije v letu 1978 (dosežena raven oskrbnostoritvenih dejavnosti, obseg gravitacijskega območja, gibanje števila in določenih struktur prebivalstva — starostna, socialno-ekonomska, zaposlitvena v naselju in njegovem gravitacijskem območju) razvrščamo v:
—	lokalna oskrbno storitvena središča.
—	vodilna (pomembnejša) lokalna središča in
—	središča občinskega pomena.
Lokalno-oskrbno storitveno središče je naselje z določeno stopnjo centralnosti. ki oskrbuje okrog 1.000 prebivalcev.
funkcij lokalnega
naslednji:
—	otroški vrtec,
—	osnovna šola.
—	trgovina osnovne preskrbe,
—	trgovina s kmetijskim reprodukcijskim materialom, odkupna postaja za kmetijske pridelke.
—	storitvene obrti,
—	dvorana za kulturne in druge namene,
—	sedež krajevne skupnosti,
—	športna igrišča in telovadnica v okviru šole, dostopna tudi ostalim prebivalcem.
—	gostišče, in
—	gasilska služba.
Pomembnejša lokalna središča so: Cirkovce. Destrnik, Dolena, Dornava, Grajena, Hajdina, Leskovec, Lovrenc na Dravskem polju, Markovci, Polenšak, Ptujska gora, Rogoznica, Stoperce, Videm pri Ptuju, Vitomarci, Zavrč in Žetale.
Obstoječe oskrbne in storitvene dejavnosti bodo v obdobju 1981 — 1985 dopolnjene v lokalnih središčih z objekti predvidenimi s srednjeročnimi plani za obdobje 1981 — 1985.
V lokalnih središčih, kjer dejanska opremljenost glede na kriterije še ni popolna in kjer tudi predvidene investicije v planiranem obdobju ne bodo zaooščale za potreben obseg dopolnilne opreme, bo ta naselja (Dolena, Grajena, Rogoznica in Žetale) smiselno dopolnjevati z oskrbo v ostalih naseljih njihovih gravitacijskih območij— kjer oskrbne dejavnosti obstojajo ali z oskrbo v sosednih lokalnih ali vodilnih naseljih,
Vodilna lokalna središča so naselja, ki oskrbujejo prebivalstvo iz dveh ali več krajevnih skupnosti s skupno 3.000 do 7.000 prebivalci. Značilne dejavnosti so tiste, ki so za del prebivalstva potrebne občasno, vendar morajo biti dostopne v krajšem času.
Praviloma so v vodilnih naseljih locirane tudi proizvodne dejavnosti.
Značilne funkcije vodilnega središča so:
—	otroški vrtec,
—	popolna osnovna šola,
—	zdravstvena postaja (zdravnik, zobozdravnik, lekarna),
—	trgovine osnovne preskrbe,
—	specializirana trgovina za splošne potrebe gospodinjstva,
—	trgovina s kmetijskim repromaterialom, odkupna postaja za kme-lijskc pridelke,
—	servis za poljedelske stroje,
—	storitvene očrti,
—	krajevni urad, sedaj krajevne skupnosti,
—	kulturni dom s knjižnico, dvorano in klubi,
—	športna igrišča, telovadnice, kopališča,
—	gasilci,
—	pošta,
—	enota banke in	'
—	gostišče s prenočišči.
Vodilna lokalna središča so: Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Trnovska vas, Juršinci, Gorišnica in Cirkulane, kjer je obstoječe oskrbne funkcije dopolniti ali izboljšati z dejavnostmi in objekti, naštetimi v prvem delu tega plana.
Oskrbne dejavnosti in funkcije, ki potrebujejo večje gravitacijsko območje (dravstvo, specializirane trgovine ipd.) bodo dopolnjene z dejavnostmi v bližnjem vodilnem lokalnem središču ali v Ptuju.
Občinsko središče s svojimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi oskrbuje gravitacijsko območje z okrog 68.000 prebivalci. Značilne dejavnosti so tiste, kijih prebivalstvo potrebuje delno dnevno, predvsem pa občano — te so:
družbene službe:
—	center predšolske vzgoje,
—	popolna osnovna šola,
—	šola s prilagojenim programom.
—	usmerjeno izobraževanje,
—	amaterska gledališča.
—	muzej.
—	občinska matična knjižnica.
—	oddelki regionalnih zavodov.
—	zdravstveni dom.
—	bolnišnica.
—	športna dvorana in kopališču.
—	specialna športna igrišča,
—	prostovoljne gasilske enote, javna uprava — sodstvo:
—	upravni organi občinske skupščine.
—	zavod za izmero in kataster zemljišč.
—	temeljno sodišče.
—	občinsko sodišče za prekrške.
—	občinske samoupravne skupnosti.
—	nekatere medobčinske upravne službe,
—	sedeži družbenopolitičnih organizacij,
—	postaja mlice. denarni zavodi, zavarovalništev:
—	podružnica SDK,
—	poslovne enote bank,
—	zavarovalnice, trgovina, gostinstvo in obrt:
—	trgovine osnovne preskrbe,
—	specializirane trgovine,
—	hotel, gostišče,
—	vse storitvene obrti, ,
—	proizvodna obrt.	"
V obdobju 1981—1985 bodo izpolnjene predvsem dejavnosti, ki služijo prebivalstvu Krajevnih skupnosti v mestu.
8.8.2. Funkcije naselij glede na proizvodne dejavnosti
Glede na obstoječo in predvideno stopnjo razvitosti proizvodnih (industrijskih, oziroma obrtnih) dejavnosti, se naselja v občini Ptuj uvrščajo med:
—	naselja z monostrukturno dejavnostjo: Dolane, Dobrina, Slovenja vas,
—	naselja z 2—3 industrijskimi obrati: Majšperk, Formin,
—	naselja z večjimi Industrijskimi obrati: Ptuj, Kidričevo.
Obstoječe proizvodne dejavnosti bodo v tem obdobju dopolnjene z novogradnjami, ki jih v svojih planskih dokumentih predvidevajo nosilci planiranja. Novi proizvodni objekti bodo locirani v industrijskih conah, ki so že opredeljene s sprejetimi urbanističnimi dokumenti in sicer v Ptuju, industrijska cona I in II; v Kidričevem in Majšperku. Nove objekte proizvodnih in servisnih dejavnosti je še možno locirati v krajih Slovenja vas, Dolane—Cirkulane, Podlehnik, Videm pri Ptuju in Oabernik—Juršinci na podlagi obdelanih gradbenih programov, ki morajo upoštevati tudi popolno komunalno opremo.
Na manj razvitih območjih: Haloze In Slovenske gorice sp možnosti za lociranje proizvodnih objektov v Majšperku, Podlehniku, Cirkulanah, Dolanah, Videm In Juršinci—Oabernik, Vrsta proizvodnje In opredelitev lokacij bo določena na osnovi predhodno Izdelanih razvojnih programih malega gospodarstva.
8.9. Naselja In območja, ki se urejajo s prostorskimi načrti ' |
Urbanistični program, ki je bil sprejet v letu 1979 je lahko osnova za oceno teh potreb. Glede na načrtovani razvoj In z zakonom predvidene vrste urbanističnih dokumentov so dane naslednje obdelave:
i/.i.i.iiii'jb’
— Urbanistični načrti:
— ureditveno območje Ptuja: Za mesto Ptuj je izdelan urbanističrii načrt, ki je bil sprejet po SO Ptuj z odlokom, objavljenim v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, štev. 15—149/79, katerega vsebino je vskladiti ? usmeritvami, danimi z družbenim planom za obdobje 1981—1985;	'	,
—	ureditveno obmoSje Kidričevo;
—	ureditveno območje MajSperk;
—	ureditveno območje Podlehnik.
— Zazidalni načrt;
—	ureditveno območje Trnovska vas,
—	ureditveno območje JurSinei,
—	ureditveno območje OoriJnica,
—	ureditveno območje Cirkulane.
Zazidalne načrte je Izdelati tudi za lokalna srediSča; Cirkovce, Destrnik, Dolena, Dornava, Grajena, Hajdina, Leskovec, Lovrenc na Dravskem polju, Markovci, PolenSak, Ptujska gora, Rogoznica, Stoperce, Videm pri Ptuju, Vitomarci, Zavrč in Žetale.
V — Urbanistični red:
Za naselja in območja v občini, ki niso prej navedena in imajo danosti za razvoj. Ta naselja so prikazana na karti v merilu 1 : 5000.
Za urbana naselja s perspektivnim razvojem bo izdelana osnovna dispozicija dejavnosti in programsko zazidalna osnova (razporeditev prometne mreže, komunalne infrastrukture, osnovnih funkcij in drugih pomembnih dejavnosti).
združenega dela v širšem slovenskem kot tudi jugoslovanskem prostoru. Poseben poudarek bo dan na povezovanju avtomobilske industrije v cilju delitve dela, povečdnja serij polizdelkov in združevanja sredstev v skupne naložbe.
Organizacije združenega dela bodo ob podpori izvršnega sveta skupščine občine povečale napore za pridobitev novih proizvodnih programov.
9.	5. Za krepitev akumulacijske sposobnosti in zagotavljanja samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov v razširjeni reprodukciji, bo treba v okviru politike razporejanja čistega dohodka z vsakoletnimi dogovori o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, opredeljevati tako rast sredstev za tekočo porabo, ki bo v celotnem srednjeročnem obdobju za 10 % zaostajala za realno rastjo dohodka.
Organizacije združenega dela, ki imajo v virih sredstev velik delež bančnih kreditov bodo pri razporejanju dohodka namenjale sorazmerno več sredstev za krepitev materialne osnove dela. V smeri povečanja aku-mulativnosti bodo delovali tudi vsi ukrepi, ki so namenjeni za izboljšanje reproduktivne sposobnosti na ravni republike in federacije.
9.6. Ukrepi samoupravnih organizacij in skupnosti ter občine na področju investicijske politike bodo izhajali iz nalog prestrukturiranja gospodarstva, ki so določene v dogovoru o temeljih družbenega plana občine, kar bomo zagotovili z dosledno uporabo kriterijev prestrukturiranja gospodarstva in z usmerjanjem kreditne politike banke.
9.	SMERI IN OKVIRI ZA SPREJEMANJE UKREPOV RAZVOJNE POLITIKE
9.1. S tem družbenim planom opredeljujemo tudi smernice in okvire za ukrepanje na področjih, ki so temeljnega pomena za družbeni razvoj občine. Ukrepi bodo temeljili na nalogah, ki so jih sprejele samoupravne organizacije in skupnosti v samoupravnih sporazumih o temeljih planov ter z dogovorom o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981—1985. V teku uresničevanja družbenega plana občine bodo, poleg navedenih, podvzeti še drugi ukrepi, če bo prihajalo do večjega odstopanja v razvoju od sprejetih ciljev In politike družbenega plana občine oz. do neuresničevanja s samoupravnimi sporazumi in dogovorom o temeljih plana prevzetih obveznosti na področjih, ki so ključnega skupnega pomena za razvoj občine, in to:
—	temeljna razmerja na področju delitve dohodka za tekočo porabo in razširitev materialne osnove združenega dela,
—	oskrba prebivalstva s hrano predvsem z osnovnimi prehrambenimi proizvodi, oblikovanje občinskih blagovnih rezerv in intervencij,
—	zagotavljanje z zakonom določenih pravic na področju skupne in splošne porabe,
—	prometna in komunalna Infrastruktura, zaščita vodnih virov, urbanizacija in varstvo okolja, in
—	zagotavljanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Skupščina občine bo v navedenih primerih z odloki in drugimi predpisi določila obvezno združevanje dela sredstev družbene reprodukcije in sprejela druge ukrepe.
9.	2. Ukrepi skupščine občine bodo usmerjeni v uveljavljanje kriterijev za prestrukturiranje gospodarstva, ki so določeni v dogovoru o temeljih družbenega plana občine in v samoupravnem sporazumu o temeljih plana banke ter sestavljenih organizacij združenega dela. Te in druge kriterije prestrukturiranja bodo nosilci razvoja uporabljali pri načrtovanju in ocenjevanju investicijskih naložb v nove proizvodne programe v industriji, smiselno pa tudi na drugih področjih gospodarstva,
Z ukrepi se bo občina zavzemafa za racionalno rabo in varčevanje z energijo in za nadomestitev porabe tekočih goriv s premogom, kjer je to tehnološko izvedljivo in ekonomsko upravičeno.
9.3. Samoupravne organizacije tn skupnosti bodo ssvojimi aktivnostmi vzpodbujale tehnološki napredek v gospodarskih in drugih dejavnostih. V ta okvirsodi vrsta aktivnosti zlasti na področju organizacije dela. usmerjanjem
Skladno z dogovorom o temeljih družbenega plana občine bo treba zagotoviti počasnejšo rast neproizvodnih vlaganj, zmanjševanje vlaganj v gradbena dela in relativno zmanjševanje vlaganj v negospodarstvo, razen v stanovanjsko gradnjo. Na ta način bo moč doseči s tem družbenim planom predvideni odnos med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami.
Banka bo na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana prednostno dajala dopolnilna sredstva pri financiranju tistih investicij, za katere več organizacij združenega dela združuje svoja sredstva.
9.7.	Z dogovorom o uresničevanju plana razvoja kmetijstva, živilske industrije in ribištva v obdobju 1981 —1985, ki ga bomo sklenili na ravni SRS bomo določili kriterije in pogoje vlaganj ter način združevanja sredstev za proizvodnjo in porabo hrane.
Skladno s tem dogovorom bo občina sprejela predpis, s katerim bo najkasneje do konca leta 1981 zagotovila izdelavo bilance primarne rabe kmetijskih površin z namenom, da se zagotovi pokrivanje bilančno opredeljene razlike med tržno proizvodnjo in porabo osnovnih prehrambenih proizvodov ter oskrba z nekaterimi reprodukcijskimi materiali za kmetijstvo ter ugotovijo potrebni interventni ukrepi. Glede organiziranosti kmetijstva ni usmeritve za pokrivanje bilančno ugotovljenih razlik posameznih kmetijskih pridelkov oziroma proizvodov.
Kmetijska zemljiška skupnost bo do konca leta 1981 zagotovila izdelavo agro karte. Zagotavljala bo racionalno koriščenje kmetijsko zemljiškega sklada s tem, da bo zemljišča dajala v zakup kmetijskim organizacijam ali kmetom v organizirano kooperacijsko proizvodnjo ter zagotavljala obdelovanje kmetijskih površin ostarelih občanov skupno s skupnostjo socialnega skrbstva v skladu z zakonom o preživninskem varstvu.
Samoupravni interesni skupnosti za melioracijo Pesniške in Polskavske doline bosta skupno z organizacijami združenega dela usmerjali izvedbo melioracij po sprejetem programu ter skrbeli za vzdrževanje melioracijskih sistemov. Samoupravna interesna skupnost za melioracijo Polskavske doline bo Izvršnemu svetu SR Slovenije predlagala sprejem odloka o uvedbi melioracijskega postopka v Polskavski dolini.
Kmetijska zemljiška skupnost, območna samoupravna skupnost za gozdarstvo ter druge zainteresirane samoupravne organizacije bodo sklenile samoupravni sporazum o ukrepih za zmanjševanje zaraščanja kmetijskih površin.
Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva, bo zagotavljala skupno s kmetijskima zadrugama, obdravskim zavodom za veterinarstvo in živinorejo in TOZD Mlekarno ob povezovanju s centrom srednjega usmerjenega Izobraževanja izobraževanje kmetovalcev ob delu.
koruze in sladkorne pese, stimulirala povečanje prireje govedi in prašičev v zasebnem sektorju, predvsem na osnovi na kmetiji pridelane krme premi-
P'
skupščine občine na področju davkov, Ti ukrepi morajo biti dolgoročno zasnovani, da bi lahko pomembno prispevali k uresničevanju diljev druž'
sredstva za razvoj skupnih programov razvojno raziskovalnega dela, Temeljne organizacije združenega delu bodo v svojih samoupravnih splošnih aktih o delitvi sredstc z z,a osebne dohodke, v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in razporejanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo zagotavljale osnove za razvojno raziskovalno delo. ki se bo moralo dejansko uveljaviti kot sestavni del vseh aktivnosti za uspešnejši in dolgoročnejši razvoj.
Za vzpodbujanje inovatorstva, tehničnih izboljšav, dviga tehnološke ravni proizvodnje in novih tehnologij z uvajanjem in uporabo domačih
patentov v proizvodnji, bo v občini z boljšo povezanostjo inovatorjev in izločanjem dela dohodka za te namene, oživela in pospešei
šena ta dejavnost.
9. 4.
Organizacije združenega dela bodo pospešile proces združevanja dela in sredstev v okviru občine, regije, kot tudi z organizacijami
deljevala denarne stimulacije zn največjo proizvodnjo mleka. Zagotavljala sredstvu za izdelavo načrtov za preusmerjanje kmetij.
Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo bo okrepil napore za napredek in pospeševanje živinoreje in izvajal preventivno (in kurativno) varstvo živali.
9.8.	Na področju komunalne in prometne infrastrukture bo samoupravna komunalna skupnost na osnovi samoupravnega sporazuma p temeljih plana realizirala program gradnje vodovoonega omrežja na osnovi katerega bo v letih 1981 — 1985 združeno 138 milijonov din in sicer: iz dohodka TOZD 49,9 milijonov din, sredstva krajevnih skupnosti 17,2 milijonov din, območne vodne skupnosti 29 milijonov din ovrednotene akcije mladinskih delovnih brigad 17,3 milijonov din in 24,6 milijonov din sredstva komunalne skupnosti m komunalnega podjetja.
Za izvedbo programa gradnje kanalizacijskih objektov bo komunalna skupnost zagotovila 48,1 milijona din tako bo s sredstvi prispevkov ob ceni kanalščine in od priključkov zbrala 7,1 milijonov din. Udeležba območne vodne skupnosti Maribor s katero bo sklenila ustrezne pogodbe oziroma sporazume, bo znašala 8 milijonov din, kjrajevne skupnosti mesta Ptuj bodo prispevale 14,2 milijona din, organizacije združenega dela pa bodo po sprejetem odloku o povišani kanalščini združile 9,3 milijone din. Bodoči uporabniki kanalskih objektov bodo na osnovi posebnih pogodb s komunalno skupnostjo prispevali 9,5 milijona din.
Občina in komunalna skupnost bosta z Dravskimi elektrarnami Maribor in območno vodno skupnostjo Maribor dosegle sporazum o delitvi stroškov za obratovanje čistilne naprave ter uredili vprašanje odškodnin in sanacije povišane oziroma znižane podtalnice v območju akumulacije in dovodnega kanala Hidroelektrarne Formin.
Za izvedbo programa razvoja komunalnih objektov in naprav skupne rabe bo samoupravna komunalna skupnost zagotovila 79,9 milijona din. Na osnovi nadomestila za uporabo mestnega zemljišča bo zagotovila 59,3 milijona din, krajevne skupnosti bodo v ta namen usmerile 20 milijonov din in 18,6 milijonov din bodo zagotovili izvajalci programa.
Samoupravna komunalna skupnost — enota za upravljanje in razpp-Iagame s stavbnimi zemljišči bo za izvedbo svojega programa opremljanja stavbnih zemljišč zagotovila na osnovi združevanja sredstev po osnovi bruto osebnih dohodkov 138 milijonov din. Na osnovi posebnih pogodb in sporazumov z bodočimi koristniki stavbnih zemljišč bo zagotovljeno 103,5 milijonov din. z deležem krajevnih skupnosti 1,9 milijonov din. Za reali-zacijo programa bo komunalna skupnost zagotovila tudi bančna sredstva v višini 21.9 milijonov din.
Občina bo pospešila prenose in razlastitve zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugo gradnjo ter jih dala v uporabo enoti pri komunalni skupnosti.
Lokalna skupnost za ceste bo za svoj program modernizacije občinskih in krajevnih cest zagoto.vila iz izvirnih prihodkov, združenih sredstev organizacij združenega déla in sredstev krajevnih skupnosti skupno 187,4 milijone din ter 10 milijonov din bančnih sredstev.
Občina, republiška skupnost za ceste in Železniško gospodarstvo Ljubljana bodo na osnovi sklenjenega samoupravnega sporazuma pospešili aktivnosti za pričetek L faze gradnje obvozne ceste mesta Ptuj. V ta namen bo Občinski komite za stanovanjske in komunalne zadeve zagotovil potrebno kadrovsko rešitev za izvedbo strokovnih opravil.
Samoupravna stanovanjska skupnost bo na osnovi novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu sprejela potrebne samoupravne akte (pravilnike) o zagotavljanju lastne udeležbe pri pridobitvi družbenih najemnih stanovanj, dodeljevanju solidarnostnih stanovanj in delno nadomestilo stanarine, način delovanja vzajemnosti pri združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo ter predlagala skupščini občine sprejem potrebnih odlokov in drugih ukrepov za izvajanje zastavljenih ciljev stanovanjske gradnje. Samoupravna stanovanjska skupnost bo tudi v bodoče nastopala kot investitor usmerjene stanovanjske gradnje družbenih stanovanj, stanovanjski servis, pa bo zagotovil strokovno vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada skupaj z drugimi ustreznimi organizacijami in zasebniki s področja gradbeništva.
Vloženi bodo skupni napori za boljšo in učinkovitejšo organiziranost strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje.
9.	9. Na področju družbenih dejavnosti bo potekalo uresničevanje načrtovanja razvojne usmeritve v pogojih skrajnega varčevanja, skrbnega gospodarjenja in racionaliziranja vseh programov v okviru dogovorjenih materialnih sredstev. Zato bo potrebno dosledno izvajati naslednje ukrepe:
Razen v primerih, ko je to izrecno dogovorjeno z dogovorom o temeljih družbenega plana občine ne bo moč v samoupravnih interesnih skupnostih uvajati novih programov in dejavnosti in ne izboljševati kadrovskih tehničnih in potrošnin normativov.
Konkreten materialni položaj posamezne izvajalske organizacije na področju družbenih dejavnosti iti osebni dohodek njenih delavcev bo bolj odvisen od skrbnosti gospodarjenja, od varčevanja z materialnimi in režijskimi izdelki, od racionalnega zaposlovanja in večje izrabe izvajalskih zmogljivosti. Zato bodo organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti že na začetku planskega obdobja, kasneje pa vsako leto sproti (ob zaključnem računu) valorizirale strukturo lastne cene ter izvajale ukrepe za racionalnejše notranje gospodarjenje.
Izvajalske organizacije se bodo združile ali organizirale skupne službe znotraj dejavnosti ali med njimi ter prevzele v upravljanje vse objekte in naprave svoje dejavnosti. Pri tem bodo zniževale delež režijskih stroškov, smotrneje razporejale svoje delavce in delovni čas, se dogovarjale o skupni nabavi in uporabi določene opreme ter o več namenski uporabi prostorov in zagotovile dodatno zasedenost svojih zmogljivosti z dejavnostmi, o katerih se bodo dogovarjale z uporabniki v neposredni menjavi dela.
Absolutno prednost v programu družbenih dejavnosti bodo imeli zajamčeni enotni programi, kot jih opredeljujejo zakoni in dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije. Ti programi se v tem petletnem obdobju ne bodo spreminjali.
Pri združevanju sredstev svobodne menjave dela s prispevki, ki se bodo združevali na osnovi osebnih dohodkov in dohodka bo dana prednost odpravljanju ozkih grl v osnovnem zdravstvenem varstvu, odpravi večiz-menskegji pouka na področju izobraževanja in uvajanju celodnevne šole.
V	neposredni menjavi dela med organizacijami združenega dela uporabnikov in izvajalcev bo imela prednost aplikativna raziskovalna dejavnost, preventivno zdravstveno varstvo zaposlenih ter izobraževanje ob delu in iz dela, (prekvalifikacije in dokvalifikacije). V ta namen bodo v organizacijah združenega dela povečali delež čistega dohodka, namenjenega neposredni svobodni menjavi dela.
Mimo investicij, dogovorjenih v dogovoru o temeljih družbenega plana občine, se ne bodo začenjale nove. Za investicije v šolstvu bo izveden referendum za II. občinski samoprispevek in aktivnosti za združevanje sredstev organizacij združenega dela i iz dohodka. Sredstva samoprispevkov krajevnih skupnosti bodo udeležene za tiste investicije, ki so predvidene z družbenim planom občine.
9.	10. Na področju cen bodo v tem srednjeročnem obdobju uveljavljene nove zakonske rešitve, ki omogočajo večjo vlogo in vpliv združenega dela pri določanju in izvajanju politike cen ter pri družbeni kontroli cen. Povečana vloga na tem področju bo zagotovljena tudi s strani organiziranih potrošnikov in družbenopolitičnih organizacij (SZDL in Sindikati), ki bodo preko občinske oziroma republiške skupnosti za cene vplivali na celovito urejanje tega področja.
Za proizvodnjo in storitve komunalnih infrastrukture bo v naslednjem srednjeročnem obdobju postopno zagotovljeno učinkovitejše gospodarjenje in take cene. ki bodo zagotovile pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije.
Skladno z vsakoletno politiko cen v SR Sloveniji bomo v tem srednjeročnem obdobju, postopno uresničevali politiko ekonomskih stanarin tako. da bodo do konca leta 1985 stanarine pokrivale stroške enostavne reprodukcije.
Na področju cen drugih storitev, ki so v pristojnosti občine, bomo vodili tako politiko, ki bo omogočala uspešno delovanje storitvenih dejavnosti v občini ob istočasni zagotovitvi določene ravni življenjskega
Na področju blagovnega prometa bo občina izvajala tako politiko cen, ki bo omogočala reproduktivno sposobnost organizacij združenega dela s tega področja.
9.	11. Izvajanje stabilizacijske politike bo zahtevalo sprejemanje ukrepov na področju življenjskega standarda. Zato bomo pri razporejanju čistega dohodka zagotavljali razmerja, ki jih zahteva usklajevanje tokov reprodukcije in po katerih bo realna rast sredstev za osebne dohodke v globalu za 10 % zaostajala za rastjo dohodka. Sredstva za skupno in splošno porabo bomo uravnavali v enakem razmerju kot sredstva za osebne dohodke.
Z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, ki ga bomo vsako leto sprejeli na ravni republike bodo realizirana srednjeročna razmerja, upoštevaje konkretne vsakoletne pogoje in možnosti, opredeljene v resolucijah o uresničevanju družbenega plana občine in republike. Uresničevali bomo tudi družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in razporejanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki bo vzpodbujal k odpravljanju uravnilovke in usmerjal k večji materialni vzpodbudi ter na podlagi produktivnosti in kakovosti dela k stimulativnejšemu nagrajevanju.
V	skrbi za socialno varnost delovnih ljudi, zlasti tistih, z minimalnimi osebnimi dohodki in tistih, ki prejemajo socialne prejemke, bo treba spremljati gibanje in sproti ukrepati, upoštevaje dejstvo, da je mogoče uresničevati učinkovito socialno politiko le z večenjam dohodka in na podlagi rasti produktivnosti dela. V tem obdobju bodo preverjene vse socialne pravice tako, da le-.te ne bodo destimulativno vplivale na produktivnost delavcev v združenem delu.
Socialne pravice se v tem obdobju ne bodo širile, razen pravic s področja starostnega zavarovanja kmetov ob pogoju ustrezne zakonske ureditve.
9. 12. Združeno delo bo usklajevalo svoje potrebe po novih zaposlitvah v občinski skupnosti za zaposlovanje, ki bo v ta namen oblikovala zaposlitvene plane za srednjeročno obdobje in na osnovi usmeritev vsakoletnih resolucij letne zaposlitvene plane kot sredstva za uresničevanje družbenega plana občine. Pri tem bo v planih opredeljeno tudi učinkovito zaposlovanje mladih delavcev, ki so končali šolanje jn omejeno zaposlovanje upokojencev, zmanjševanje nadurnega dela in dela po pogodbah ter uvedba več izmenskega dela v tistih organizacijah združenega dela, kjer jim tržišče omogoča večjo prodajo. Z ustreznimi ukrepi bodo pristojni organi omejevali vse oblike brezpravnega dela (šušmarstvo) ter uvajali druge stimulacije za večje zaposlovanje v zasebni obrti in kmetijstvu.
Za urejanje življenjskih in kulturnih pogojev delavcev pri zaposlovla-nju bomo v občini izvajali republiški dogovor in sprejeli ustrezni samoupravni sporazum.
Posebna skrb bo v tem srednjeročnem obdobju namenjena organiziranemu vračanju in zaposlovanju naših delavcev na začasnem delu v tujini. V ta namen bodo organizirane skupne informativne službe, da bodo ti delavci lahko urejali vprašanja povezana z njihovim povratkom in zaposlitvijo.
9. 13. Na področju davčne politike bo sprejet nov odlok o davkih občanov s katerim bodo uveljavljena določila novega zakona zlasti v smeri obdavčitve kmetov po dejanskem dohodku, istočasno pa uveljavljene v
večji meri davčne olajšave pri vzpodbujanju kmetijske^proizvodnje ^ter zasebnih sredstev v stanovanjsko gradnjo.
Za razvoj kmetijstva bodo uveljavljene oprostitve za lastnike zemljišč, kjer se bodo izvajale melioracije in komasacije, za pridelovalce sladkorne pese ter olajšave za vse oblike združevanja kmetov, zlasti tiste, ki zagotavljajo glede na stopnjo združenosti dela in sredstev večjo kmetijsko proizvodnjo, storilnost dela in dohodek združenih kmetov.
9. 14. Ukrepi politike hitrejšega razvoja Haloz in Slovenskih goric bodo usmerjeni v celovito reševanje problemov in v reševanje določenih specifičnih vprašanj teh območij.
Prizadevanja bodo usmerjena v odpiranje proizvodnih in drugih gospodarskih obratov na za to predvidenih lokacijah, v reševamu problema zaposlovanja in socialnih vprašanj, nadaljevanje gradnje infrastrukture in razvoja družbenih dejavnosti, v skladu z opredeljenimi funkcijami
naselij.	.	,	,• -,
Razvoj bo stimuliran z ustrezno davčno' in kreditno politiko pri pospeševanju razvoja kmetijstva in malega gospodarstva in pri razvoju drugih gospodarskih dejavnosti in s politiko, ki so jo opredelile samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti v svojih planskih aktih. Na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje programov krajevnih skupnosti bo del združenih sredstev namenjen za hitrejši razvoj manj razvitih območij v občini.
Občina si bo kot udeleženka družbenega dogovora o mladinskih delovnih akcijah prizadevala, da bodo pri večjih delovnih akcijah na manj razvitih območjih sodelovale mladinske delovne akcije. V ta namen bc izdelan srednjeročni program mladinskih delovnih akcij na osnovi katerega bodo sklenjeni letni samoupravni sporazumi.
9.15.	Ukrepi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so ustrezno vključeni v posamezna področja razvoja, podrobno pa soopredeljeni v aneksu k družbenemu planu občine zaobdobje 1981—1985.
Sredstva za razvoj in izvajanje nalog na tem področju bodo oblikovane v višini 0,5 % narodnega dohodka občine ustvarjenega v obdobju 1981 — 1985. V tem obdobju bodo zagotovljena tudi sredstva za oblikovanje blagovnih rezerv, skladiščnih zmogljivosti ter gradnjo zaklonišč.
Se naprej bodo veljale stopnje prispevkov za financiranje zaklonišč. V ta namen bo tudi banka zagotovila ustrezna kreditna sredstva.
V okviru ukrepriv na področju družbene samozaščite bodo zagotovljena sredstva za funkcionalne prostore organov za notranje zadeve v skladu s tem družbenim planom.
9.16.	Na področju urejanja prostora in varstva okolja bodo smeri in okviri za sprejemanje ukrepov razvojne politike naslednji:
Občina bo za zaščito okolja ugotovila vire onesnaženja ter s posebnim predpisom določila ukrepe sanacije.
Problem onesnaževanja vodotokov Drave, Dravinje in Pesnice bo občina reševala v dogovarjanju z občinami: Maribor, Slovenske Konjice in Lenart.
Občinski odlok o zaščiti vodozbirnih območij podtalne pitne vode na Dravskem in Ptujskem polju bo dopolnjen z ustreznimi varstvenimi ukrepi za zajetja v Šikolah in Kidričevem.
Za varstvo zraka bo občina sprejela odlok, s katerim bo razvrstila območja onesnaženosti zraka po kategorijah stopnje onesnaženosti. Opredelila bo tudi izredne ukrepe v primerih, če so prekoračene dovoljene ravni onesnaženosii zraka. Ustanovljena bo Samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka.
Občina bo sprejela posebne ukrepe za preprečevanje in omejevanje hrupa'na območju stanovanj, zdravstvenih zavodov, vzgojno-izobraževal-nih in socialnih ustanov.
Za zavarovanje kulturno-zgodovinskih spomenikov, ki pomenijo nepremično kulturno dediščino, bodo zavarovana območja in posamezni objekti te vrste.
Občina, kulturna skupnost in medobčinska gospodarska zbornica bodo sklenile dogovor o vzdrževanju, sanaciji in aktiviranju zlasti tipičnih ali ključnih kulturnih in gospodarskih objektov, ki so na osnovi strokovnega vrednotenja ali družbenega interesa v občini ali republiki nenadomestljivi in najvišji dosežki, ali najznačilnejši primeri arheološko, arhitekturno, etnološko, zgodovinsko in tehnične dejavnosti ter objekti ali kraji zgodovinskih dogodkov.
Občina bo sprejela varstvene ukrepe za zavarovana območja in objekte, s katerimi bo omejen ali onemogočen razvoj dejavnosti in posegi, ki vplivajo na spreminjanje njihovih naravnih ali kulturnih značilnosti.
Pri izdelavi urbanističnih zazidalnih načrtov ter urbanističnih redov, ki so osnova za pripravo dokumentacije za poseg v prostor, bo zagotovljena celovitost urejanja z. arhitektonskimi in komunalnimi rešitvami. V okviru razpoložljivih finančnih sredstev bo dana prednost pri pripravi urbanistične dokumentacije v predvidenih središčih s širšimi vplivnimi območji.
V tem srednjeročnem obdobju bo treba postopno zagotoviti celoviti sistem informiranja o prostoru. Zato bodo v skladu z dogovorom o uresničevanju srednjeročnega programa geodetskih del za obdobje 1981 — 1985, ki bo sklenjen na ravni republike, zagotovljeni ustrezni pogoji.
Štev.: 30-13/80
Datum: 31/3-1981
• Predsednik Skupščine občine Ptuj Dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.
101.
Po 35. Členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 165. Člena statuta obCine Ptuj (Uradni vestnik obCin Ormož in Ptuj, št. 5/78) je Skupščina obCine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. maja 1981, sprejela
ODLOK
o zakljuCnem raCunu o izvršitvi proraCuna obCine Ptuj za leto 1980
1.	Člen
Sprejme se zakljuCni raCun o izvršitvi proraCuna obCine Ptuj za leto 1980, katerega sestavni del je zakljuCni raCun sredstev rezerve.
2.	Člen \
1.	ZakljuCni raCun o izvršitvi proraCuna izkazuje:
—	prihodke v višini	144,585.271,10 din
—	odhodke v višini	144.141.862,75 din
—	presežek prihodkov v višini 443.408,35 din
2.	ZakljuCni raCun sredstev rezerve izkazuje:
—	prihodke v višini	6,092.994,45 din
—	odhodke v višini	8.000,00 din
—	presežek prihodkov v višini 6,084.994,45 din
3.	Člen
Presežki prihodkov nad odhodki po zaključnih raCunih za leto 1980 iz 2. Člena tega odloka se razporedijo:
1.	Presežek prihodkov proraCuna v
višini	443.408,35 din
se razporedi kot prenos v pro-raCun za leto 1981
2.	Presežek prihodkov sredstev rezerve v višini	6.084.994,45 din
se razporedi za prenos v sredstva rezerve za leto 1981.
4.	Člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem vestniku obCin Ormož in Ptuj.
Številka: 400-8/80-2
Datum: 28/5-1981
Predsednik Skupščine obCine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.

102.
Na podlagi 21. Sena pravilnika o knjiženju davkov obCanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) ter 244. Člena statuta obCine Ptuj (Uradni vestnik obCin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74) je SkupšCina obCine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. maja 1981 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega raCuna davkov in prispevkov obCanov za leto 1980
L
Potrdi se zakljuCni raCun davkov in prispevkov obCanov za leto 1980 na predlog posebne strokovne komisije.
II.
ZakljuCni raCun izkazuje:
1.	Obremenitve
2.	Piacila
3.	Dolg
4.	PreplaCila
III.
ZakljuCni raCun, katerega je pregledala strokovna komisija, imenovana s sklepom Izvršnega sveta SO Ptuj, št. 020-1/81-2 z dne 11/2-1981 je pravilno sestavljen in obsega: 1
1.	Bilanco
2.	Bruto bilanco
3.	Pregled skupno doseženega prometa
4.	Pregled dolgov in preplačil zavezancev
5.	Zapisnik strokovne komisije o pregledu zakljuCnega raCuna. Dokumentacija od 1 do 5 je sestavni del tega sklepa.
IV.
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku obCin Ormož in Ptuj.
Številka: 400-3/81-2 Datum: 28/5-1981
Predsednik
Skupščine obCine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.
103.'
Na podlagi 21. Člena Pravilnika o knjiženju davkov obCanov (Uradni list SRS, štev. 2-4/73) ter 24. Člena zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, štev. 29-1443/75) in 244. Člena Satuta obCine Ptuj (Uradni vestnik obCin Ormož in Ptuj, štev. 5-45/71) je SkupšCina obCine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. maja 1981 sprejela
SKLEP
o potrditvi zakljuCnega raCuna prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980
L
Potrdi se zakljuCni raCun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980 na predlog tričlanske strokovne komisije.
II.
ZakljuCni raCun izkazuje:	.
1. Obremenitve	12.568.909,50
2. PlaCila	^	11.304.333,15
3. Dolg	1.339.351.35
4. PreplaCila	74.775,00
m.
ZakljuCni raCun, katerega je pregledala strokovna komisija imenovana s sklepom Izvršnega sveta SO Ptuj, štev. 020-1/81-2 z dne 11/2-1981 je pravilno sestavljen in obsega:
1.	Bilanco
2.	Bruto bilanco
3.	Pregled skupno doseženega prometa
4.	Pregled dolgov in preplaCil zavezancev
5.	Zapisnik strokovne komisije o pregledu zakljuCnega raCuna. Dokumentacija od 1 do 5 je sestavni del tega sklepa.
IV.
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku obCin Ormož in Ptuj.
Številka: 400-4/81-2 Datum: 28/5-1981
Predsednik Skupščine obCine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.
110.238.261,15 din 105.706.690,90 din 6.896.748,00 din 2.365.177,75 din
104.
Na podlagi 141. filena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS. 5t. 11/80) in 154. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, 5t. 5/78) je Skupščina občine Ptuj na seji družbenopolitičnega zbora, dne 26. maja 1981 ter seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. maja 1981, sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svet Centra srednjega usmerjenega Izobraževanja Ptuj
1.
— Ivica SOKOLlC, roj. 20/6—1939, zdravnik, Potrčeva M, Ptuj — Janez ZAMPA, roj. 15/11—1954, ing. kmetijstva, Levanjci 10,
— Magda LESNIK, roj. 22/7—1927,, trg. poslovodja, CMD 17, Ptuj, se izvolijo za delegate družbeno-politične skupnosti v svet Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj.
- 2.
Mandatna doba imenovanih delegatov v svetu CSU1 traja dve leti.
3.
Naloge predstavnikov družbeno-politične skupnosti v svetu določa statut Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj.
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-6/81-2 Datum: 28/5—1981
Predsednik Skupščine občine Ptuj Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.

106.
Na podlagi 128. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 154. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. maja 1981 ter seji družbeno-političnega zbora, dne 26. maja 1981, sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Osnovne šole Ivana Spoleitjaka Ptuj
1.
Alojz CENC, roj. 25/6—1921, višji upravni delavec, stanujoč v Ptuju, Na obrežju 2, se imenuje za predstavnika družbene skupnosti v svet Osnovne šole Ivana Spolenjaka Ptuj.
2.
Mandatna doba imenovanega predstavnika v svetu šole traja dve leti.
3.
Naloge predstavnika družbene skupnosti v svetu šole določa statut Osnovne šole Ivana Spolenjaka Ptuj.
4.
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
StevUka: 020—3/81—2 Datum: 28/5—1981
Predsednik Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet., 1. r.
/
105.
Na podlagi 65. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) in 154. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78) je Skupščina občine Ptuj na seji družbenopolitičnega zbora, dne 26. maja 1981 ter seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. maja 1981, sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Vzgojno varstvenega zavoda Ptuj
1.
Nevenka DOBLJEKAR, roj. 27. novembra 1952, stanujoča v Ptuju, Ziherlova ploščad 14, se imenuje za predstavnika družbene skupnosti v svet Vzgojno varstvenega zavoda Ptuj.
2.
Mandatna doba imenovane predstavnice v svet zavoda traja dve leti.
3.
Naloge predstavnice družbene skupnosti v svetu zavoda določa statut Vzgojno varstvenega zavoda Ptuj.
4.
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020—5/81—2
Datum: 28/5—1981
107.
Na podlagi 128. člena zakona o dSnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80 in 154. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78) je Skupščina občine Ptuj na seji družbeno-političnega zbora, dne 26. maja 1981 ter seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. maja 1981, sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Osnovne šole Franca Osojnika Ptuj
1.
Marjan ŠNEBERGER, roj. 26/7—1946, novinar, Potrčeva 46, se imenuje v svet Osnovne šole Franca Osojnika Ptuj.
Mandatna doba imenovanega predstavnika družbene skupnosti v svetu šole traja dve leti.
3.
Naloge predstavnika družbene skupnosti v svetu šole določa statut Osnovne šole Franca Osojnika Ptuj.
5.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020—2/79—2 Datum: 28/5—1981
Predsednik Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Ptuj dr. Cvetko DOPLIHAR, dipl. vet. 1. r.
108.
109.
Na podlagi 56. člena Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, 5t, 1 /80) je Skupnost za cene občine Ormož sprejela naslednje
)
NAVODILO
o določitvi proizvodov In storitev, za katere morajo organizacije združenega dela in zasennl obrtniki poMIJatl obvestila o cenah občinski skupnosti za cene
pristojnosti občin, morajo občinski skupnosti za cene pošiljati obvestila o cenah oziroma vsaki spremembi cen, zaradi spremljanja, za naslednje proizvode in storitve iz občinske pristojnosti.
0801 Gostinske storitve, razen malic, abonentskih kosil nastanitev in penzionov
090 Vse obrtne proizvode in storitve, razen popravila in vzdrževanja cestnih motornih vozil popravilo in vzdrževanje gospodinjskih elek. aparatov, strojev, naprav, RTV aparatov ipd. izdelava in popravilo tekstilnih izdelkov po naročilu, frizerske in kozmetične storitve, kemično čiSčenje oblačil, fotografske storitve, obrtnih del v gradbeništvu in v 4. točki c tega navodila naStetih obrtnih dejavnosti,
1003 Toplotno ogrevanje	„ .	.	,
1201 Avto moto društvo in zveza šoferjev in avtomehanikov
110 Storitve tržnic
1109 Storitve sejmov in rastav
1203 Vstopnine s področja kulture in športa
Obvestilo o cenah" mora vsebovati
a)	ime proizvoda ali storitve
b)	mersko enoto oz. normativ
c)	staro ceno
d)	novo ceno
e)	odstotek predvidenega povišanja.
Občinska skupnost za cene lahko od predlagatelja obvestila o cenah zahteva dodatne podatke in pojasnila o tem, kako so predložene cene oblikovane, kakšni so prodajni pogoji itd.
3 Obvestilo ó cenah predloži samoupravna organizacija, skupnost, obrtno združenje ali samostojni obrtnik najmanj 10 dni pred začetkom prodaje oziroma opravljanja storitve po novi ceni, ki jo sporoča s tem obvestilom.
4.	Obvestil o cenah ni potrebno predložiti občinski skupnosti za cene v naslednjih primerih:
a)	če se cene v TOZD oblikujejo na osnovi samoupravnih sporazumov in dogovorov znotraj delovne organizacije po načelu skupnega prihodka (interne cene), razen če gre za cene proizvodov in storitev za končrjo porabo,
b)	če se cene v samoupravni organizaciji in skupnosti oblikujejo s samoupravnimi sporazumi ali dogovori, katerih udeleženecje tudi občinska skupnost za cene ali občinski izvršni svet;
c)	če gre za cene proizvododv in storitevev naslednjih deficitarnih in izumirajočih obrti: lončarstvo in pečarstvo, brušenje vseh vrst rezil, sodar-stvo, tapetništvo, pletarstvo, vrvarstvo, čevljarstvo, dežnikarstvo, tesarstvo.
Skupnost za cene lahko sama ali na zahtevo izvršnega sveta skupščine občine zmanjša ali razširi krog predlagateljev obvestil o cenah svojih proizvodov oziroma storitev.
5.	To navodilo velja naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
PREDSEDNIK SVETA SKUPNOSTI ZA CENE OBČINE ORMOŽ Marjan KUMER 1. r. VI.
Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS. št. 35/79), Samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstvu otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981-1985 (Ur, list SRS. št, 5/81) in 23. člena Dogovora o enotnih merilih za pridobivanje pravice do minimalnega obsegu denarne pomoči otrokom je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj na seji dne 19. maju 1981 sprejela
SKLEP
o višini denarne pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981
I.
Pravico do denarne pomoči ima v znesku:
1.000.00 din. če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do 2.200.00 din mesečno na družinskega člana:
650.00	din. če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.200,00 din do 2.800,00 din mesečno na družinskega članu;
300.00	din. če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.800,00 do 3.900,00 din na družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo poleg osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine tudi vsi drugi dohodki družine, ne glede na vir in predpise, po katerih jih družina oziroma otrok ima.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šeskratnem znesku katastrskega dohodka.
II.
Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna. imajo pravico do denarne pomoči v znesku 300,00 din mesečno, če izpolnjujejo.naslednje pogoje:
— da je dohodek iz k
družin.
kmetijstva glavni vir dohodka njihovih
— da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000,00 din. oziroma 2.800,00 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki.
lil.
Komisija za denarne pomoči Skupnosti otroškega varstva občine Ptuj lahko v izjemnih primerih določi višjo ali nižjo denarno pomoč kolje določeno v 1. in II. točki tega sklepa, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine.,,
IV.
Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku:
—	320.00 din mesečno telesno in duševno prizadet otròlc,
—	150,00 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca.
Pravico do povečane denarne pomoči iz prve in druge alineje t$ točke ima otrok, če je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju.
V
Za člane občanove družine se štejejo starši, kijih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek ne presega 1,440,00 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v. šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
Občanu, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima on ali katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, v kolikor ne dokaže nasprotno.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če1 občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
VI.
Dokazilo o upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo občani vložiti v roku 15..dni po objavi tega sklepa, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarnih pomoči in povečane denarne pomoči.
VII.
Ta sklep velja po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od I. maja 1981 dalje.
Številka: I37/8I-SOV Datum: 19. 5. 1981
Predsednica skupSčine Skupnosti otroškega varstva
občine Ptuj:	v
Dragica NOVAK, 1. rr
110.
Na podlagi Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) sklenejo in sprejmejo uporabniki in izvajalci, organizirani v Krajevni skupnosti na območju občine Ormož, Občinska skupščina, Samoupravne interesne skupnosti, Območna zavarovalna skupnost ,.TRIGLAV” ter Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Ormož, kot izvajalec
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE ORMOŽ ZA OBDOBJE 1981 DO 1985
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) določamo skupne cilje, usmeritve in naloge razvoja požarnega varstva, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti za uresničevanje požarnega varstva na podlagi predhodne vskladitve elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov plana v skupščini SIS za varstvo pred požarom', ki so jih posredovali drugi nosilci planiranj^ ki so dolžni sklepati samoupravne sporazume o temeljih plana, ki je skupnega pomena za vse prebivalce občine Ormož v planskem obdobju 1981 do 198J.
Uresničevanje skupnih ciljev, usmeritev in nalog zagotavljajo udeleženci sporazuma tako, da jih upoštevajo v svojih planskih dokumentih.
uskladitev zmogljivosti te dejavnosti s splošnim družbenim razvojem, so osnovne usmeritve razvoja v obdobju 1981 do 1985 zlasti naslednje:
—	nadalje razvijati samoupravne odnose ter dograjevati in uveljavljati delegatski sistem, tako po organizacijski kot po vsebinski plati;
—	vzporedno s tem razvijati na vseh nivojih svobodno menjavo dela;
—	izboljšati kvaliteto in obseg storitve ter s produktivnostjo dela z boljšim izkoriščanjem obstoječe mehanizacije, kot tudi uvajanjem sodobnih tehničnih dosežkov;
—	graditi le take objekte in nabavljati opremo, ki bo skladna s potrebami uporabnikov na podlagi združevanja dela in sredstev;
—	graditi take objekte, ostale pa prilagojevati tako, da bodo le-ti zagotavljali tudi reševanje potreb LO in DSZ;
—	doseči hitrejši in skladnejši razvoj požarne službe, zagotoviti zadostno število in ustrezno strukturo gasilcev z izobraževanjem kadrov na vseh nivojih za potrebe požarnega varstva;
—	krepitev gasilskih centrov po krajevnih skupnostih in jih opremljati, da bodo usposobljeni za požarne akcije in morebitne elementarne nesreče kot v mirnodobskem času, kakor tudi v vojnem času.
4.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma so se dogovorili in se zavezujejo za usklajen razvoj požarne varnosti v obdobju 1981 do 1985 s potrebami in materialnimi možnostmi udeležencev—uporabnikov na območju občine. Nadaljnje izpolnjevanje in razvoj požarne varnosti, v kateri nastopajo kot izvajalci prostovoljni gasilci s svojimi gasilskimi enotami, mora zagotoviti sposobnost in pripravljenost enot, da v vsakem primeru in ob vsakem času učinkovito intervenirajo ter s tem zagotavljajo varovanje družbenega in zasebnega življenja in premoženja, požarno in drugo ogroženost posameznih predelov, lokacije ter gostote požarno-ne-varnih industrijskih in drugih gospodarskih objektov in poplavna področja.
Sodobno opremljanje svojih enot v skladu s potrebami s tem, da bodo pri tem upoštevali družbeni dogovor o skupnih osnovah za delitev dela na področju požarnega varstva in formiranju regijskega centra za požarno varnost, kakor tudi pravilnika o najnižjem številu gasilcev, ki jih mora imeti gasilska enota, minimalni tehnični opremi gasilske enote in osebni ter skupni zaščitni opremi gasilcev (Ur. list SRS, št. 25/78)
S.	člen
V cilju čimvečje učinkovitosti požarnega varstva bodo udeleženci v srednjeročnem obdobju 1981 do 1985 nadalje razvijali in krepili operativne gasilske enote po vseh obstoječih gasilskih društvih občine Ormož. Za uspešno izvajanje nalog s področja požarnega varstva bodo uporabniki—izvajalci v nadaljnjem udeleženci zagotavljali obstoj, razmestitev in razvoj registriranih 21 gasilskih enot na območju občine Ormož.
Bresnica, Cvetkovci, Hermanci, Hardek, Ivanjkovci, Ključarovci, Kog, Vitan, Loperšice, Koračice, Miklavž, Ormož, Obrež, Podgorci, Pršetinci, Središče, Savci, Senežci, Trgovišče, Trnovci, Velika Nedelja in Žerovinci, predvsem pa je treba upoštevati in polagati pozornost kar se tiče opremljenosti tistih gasilskih društev, odnosno centrov, kjer je požarna ogroženost zaradi močno razvite industrije in ostalih gospodarskih objektov večja, kar narekuje sodobna opremljenost za večje požarne akcije, O opremljenosti močnejših centrov bo odločala skupščina SIS za varstvo pred požarom sporazumno z operativo Občinske gasilske zveze Ormož.
varstva v občini Ormož in
2. člen
Udeleženci s tem sporazumom urejajo:
—	splošne usmeritve razvoja požarnega načrtovanje razvoja v obdobju 1981 do 1985;
—	naloge skupnega pomena bodo uresničevane z letnimi plani v okviru Skupščine SIS občine v okviru splošne usmeritve;
—	enotne osnove meril za oblikovanje normativov in standardov za opravljanje požarno-varnostne dejavnosti;
—	potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenih nalog;
—	valorizacija vrednosti programov;
—	način spremljanja in uresničevanja sporazuma. II.
II.	SKUPNI CILJI, NALOGE IN SMERI RAZVOJA
3.	člen
Z upoštevanjem dosežene stopnje razvitosti požarnega varstva, kot tudi predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja vzporedno s tem predvidene dinamike bodočih potreb po požarnem varstvu ter
III.	SREDSTVA IN VIRI
6.	člen
Na osnovi ocene požarne ogroženosti in načrtov požarnega varstva bodo sredstva, ki jih združujejo podpisniki—uporabniki usmerjena za zgraditev in vzdrževanje objektov, izpolnitev opremljenosti 21 gasilskih društev, predvsem pa je potrebno upoštevati opremljenost društev, centrov, kjer je požarna ogroženost bolj izpostavljena, odnosno večja kot pri ostalih gasilskih enotah. Nadalje za financiranje za redno poslovanje delovnih skupnosti izvajalcev in za sporazumno financiranje programov Zveze SIS SR Slovenije za varstvo pred požarom in po priloženi preglednici financiranje za gradnje, nabavo gasilskega orodja, opreme in gasilskega inventarja, in ostalih gasilskih potreb.
Glede na to, da sodoben in hiter razvoj proizvodnih sil narekuje v cilju učinkovitega interveniranja tudi sočasen razvoj tehnične opremljenosti gasilskih enot je potrebno v tem srednjeročnem obdobju doseči večjo povezanost s proizvajalci gasilske opreme, kar bo privedlo tudi do večje načrtne proizvodnje gasilske opreme doma.
STRAN 175
POTREBE
Sofinanciranje gradenj in adaptacij gasilskih objektov, domov, orodišč Sofinanciranje nabave gasilskih vozil
Sofinanciranje h gasilski opremi in orodju
Financiranje redne dejavnosti. Obč. GZ in gasilskih društev Financiranje redne dejavnosti SIS in SIS SR Slovenije SKUPAJ BOD
Lastno financiranje gasil, društev VSEGA SKUPAJ
1981	1982
101	105
350	—
135	403
100	100
106	206
792	814
743	770
1.535	1.584
1983	1984
110	115
358	347
150	150
220	250
838	862
798	821
1.636	1.683
1985 SKUPAJ	
120	551
—	350
368	1.611
150	560
250 888 998 1.886	1.032 4.149 4.130 8.324
Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo skrbeli za stalno ažuri-ranje ocene požarne ogroženosti ter načrtov požarnega varstva pri nosilcih planiranja, ki so dolžni izdelati te ocene oziroma načrte.
7.	člen
Z navedenimi prostovoljnimi gasilskimi enotami in zagotovitvijo sodobne gasilske opreme in materialne osnove po tem samoupravnem sporazumu, bodo le-te sposobne intervenirati ob požarih in elementarnih nesrečah v skladu z izdelanimi ocenami požarne ogroženosti in načrtih požarnega varstva.
IV.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
15. člen
V skladu s sprejeto politiko, bo potrebno na področju dela obrambnih priprav in podružbljanju te dejavnosti obrambne priprave in načrte s pristojnimi organi LO in DSZ, opremljati enote ter pripravljati materialno osnovo za izpeljavo vojne organizacije ter organizacije v vseh pogojih izrednih ali vojnih razmer in strokovno usposabljati delavce za izvrševnje nalog s področja LO in DSZ ter razvijati njihovo varnostno kulturo.
8.	člen
Za zagotavljanje obveznosti izvajalcev iz predhodnih členov je potrebno na nivoju občine združevati naslednja sredstva:
a)	objekt in tehnična oprema	6.642
b)	za zagotovitev financiranja enot	1.682
SKUPAJ	8.324
9.	člen
Udeleženci na nivoju občine Ormož bodo združevali sredstva za izvajanje programa požarne varnosti v skladu z oceno požarne ogroženosti in sicer:
—	0,20 % iz dohodka OZD, iz dohodka obrtnikov in iz katastrskega dohodka
—	6 % od tehničnih premij zavarovalne skupnosti,,TRIGLAV”.
10. člen
Na ta način bodo zbrana sredstva za kritje potreb razvoja in funkcioniranja gasilske organizacije na območju občine Ormož v naslednji
višini;
—	0,20 % iz dohodka OZD	3.243
—	0,20 % iz dohodka obrtnikov	206
—	0,20 "h iz katastrskega dohodka	340
—	6 % od tehničnih premij zavarovalne skupnosti,.TRIGLAV” 405
—	sofinanciranje gasilskih društev	4.130
Skupaj	8.324
11.	člen
Sredstva iz 6. člena tega sporazuma so izračunana na podlagi cen iz leta 1979. Upoštevana je letna stopnja rasti realnega družbenega dohodka. Vpliv cen glede na leto 1979 se bo upošteval pri valorizaciji vsakokratnega letnega programa, skladno z resolucijo Skupščine SR Slovenije.
Vsa morebitna odstopanja od planiranih obveznosti se bodo popravila z letnimi ukrepi, v okviru letnih planiranih sredstev.
12.	člen
Iz sredstev, ki jih združujejo po tem samoupravnem sporazumu Območna zavarovalna skupnost ,.TRIGLAV” izdvaja samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Maribor s samoupravnim sporazumom dogovorjena sredstva za vsakoletni sprejeti program Zveze SIS SR Slovenije za varstvo pred požarom.
13.	člen
Samoupravna interesna skupnost pripravi vsako leto finančni načrt prihodkov in odhodkov, ki vključuje vse materialne stroške ter sredstva porabljena za osebne dohodke delavcev, kot tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela ter jih predlaga skupščini SIS v obravnavo. Skupščina SIS obravnava poročilo o izvajanju tega samoupravnega sporazuma in sprejme ukrepe za njegovo dosedanje izvajanje.
14.	člen
Skupščina SIS bo predlagala udeležencem tega samoupravnega sporazuma spremembo ali dopolnitev, če z ukrepi iz prejšnjega člena ne bo mogoče zagotoviti izvajanja samoupravnega sporazuma.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16. člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeleženk in začne veljati, ko ga podpišejo. Uporablja pa se od 1.1. 1981 dalje.
i /. cien
ORMOŽ-PTUjaVni Sp0raZUm se objavi v Uradnem vestniku občin
Ormož, 16. decembra 1980
/
PODPISNIKI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
1.	BOROVO, prodajalna Ormož
2.	DELAVSKA UNIVERZA ORMOŽ
3.	GLASBENA SOLA ORMOŽ
4.	GOZDNO GOSPODARSTVO ORMOŽ
5.	KRAJEVNA SKUPNOST KOG
6.	KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA NEDELJA
7.	KRAJEVNA SKUPNOST IVANJKOVCI
8.	KRAJEVNA SKUPNOST ORMOŽ
9.	KRAJEVNA SKUPNOST SREDlSCE
10.	KRAJEVNA SKUPNOST TOMAŽ
11.	KRAJEVNA SKUPNOST PODGORCI
12.	KRAJEVNA SKUPNOST MIKLAVŽ
13.	KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ
14.	MARLES ŽAGA ORMOŽ
15.	MERCATOR—ZARJA ORMOŽ
16.	osnovna Sola miklavž n. osnovna Sola ormož is. osnovna Sola tomaž
19.	osnovna Sola velika nedelja
20.	osnovna Sola srediSCe
21.	osnovna Sola stanka vraža ormož
22.	VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ORMOŽ
23.	OBČINSKI ŠTAB TO ORMOŽ
24.	PRIMAT MARIBOR—ORMOŽ
25.	PSIHIATRIČNA BOLNICA ORMOŽ
26.	SLOVIN DEL. SKUP. SLUŽB ORMOŽ
27.	SLOVIN KOOPERACIJA ORMOŽ
28.	SLOVIN VINOGRADNIŠTVO ORMOŽ
29.	SODNIK ZA PREKRŠKE SO ORMOŽ
30.	MARLES—SLOG MARIBOR SREDlSCE
31.	SAMOUPRAVNA STANOV. SKUPNOST ORMOŽ
32.	REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST ORMOŽ
33.	OK SZDL ORMOŽ
34.	TJK DEL. SKUP. SKUP. SLUŽB ORMOŽ
35.	TJK TOZD OPTYL ORMOŽ
36.	TJK PLASTIKA ORMOŽ
37.	TEKSTIL TONOSA TOMAŽ
38.	ZDRUŽENJE OBRTNIKOV ORMOŽ
39.	ZVEZA SINDIK. OBC. SVET ORMOŽ
40.	OK ZKS Ormož
41.	ZDRAV. CENTER TOZD ZRAV. POSTAJA ORMOŽ 4i. OK ZSMS ORMOŽ
43.	ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV ORMOŽ
44.	TOVARNA SLADKORJA ORMOŽ
45.	INTES TOZD KRUH PECIVO ORMOŽ
46.	GASILSKA DRUŠTVA OBC. OZ Ormož
47.	DROGA TOZD OOSAD SREDIŠČE OB DRAVI
48.	IGP OGRAD ORMOŽ
49.	AVTO-MOTO DRUŠTVO ORMOŽ.
50.	SKUPNE SLUŽBE SIS DRUŽB. DEJ. ORMOŽ
51.	KOMITE ZA DRUŽB. PLAN. RAZVOJ IN OÒSPODAR. ZADEVE SO ORMOŽ
52.	UPRAVA ZA DRUŽB. PRIHODKE SO ORMOŽ
53.	ODDELEK ZA OBČO UPRAVO IN DRUŽB. SLUŽBE SO ORMOŽ
54.	ODDELKE ZA NOTRANJE ZADEVE SO ORMOŽ
55.	ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO SO ORMOŽ
56.	GEODETSKA UPRAVA SO ORMOŽ
57.	OBC. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE ORMOŽ
111.
Na podlagi 5. (lena Statuta Samoupravne Interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ormož je skupldnk SIS za varstvo pred požarom občine Ormož na svojem III. Zasedanju, dne 26. februarja 1981 sprejela naslednji
ugotovitveni sklep
Samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne Interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ormož za obdobje 1981 do 1985 je bil predložen v podpis uporabnikom In Izvajalcem samoupravnega sporazuma.
Ugotovljeno Je, da je bil samoupravni sporazum o temeljih plana za varstvo pred požarom občine Ormož podpisan od strani 58 podpisnikov uporabnikov In 22 podpisnikov izvajalcev.
S tem se smatra, da so podpisniki uporabniki in izvajalci Izpolnili 100 <7o svojo dolžnost in s tem potrdili samoupravni sporazum o temeljih plana SIS za varstvo pred požarom občirie Ormož, kot pravno-veljavni akt, katerega naj se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Stopi v veljavo in uporablja se od 1.1. 1981.
Številka: 18/81
Datum: 26. 2. 1981
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
Ivan Hržič 1. r.
(
\
\
b
s.


;
s

< /
\
/



\



)
■
»
\



: /

I



/

■(



Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih Številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj zavod Radio-Tednik Ptuj. Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež
uredništva Ptuj. Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.