Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martini deli« Liberti (Ul. Conunercdale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P .zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/64*4 Poštninaplačanavgotovini NOVI LIST Posamezna štev. 40.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 435 TRST, ČETRTEK 31. JANUARJA 1963, GORICA LET. XI PO NEUSPELIH POGAJANJIH V BRUSLJU Gre za naihujšo krizo v zahodnem svetu De Gaulle je zmagal, a'je postal som - Macmillan: „Ves svobodni svet je na naši strani, nas razume in podpira" - Heath: ..Pogajanja so bila prekinjena samo zaradi-tega. ker so>e bližala k srečnemu zaključku." Vsi poskusi, da bi predstavniki šestih držav-članic Evropske gospodarske skupnosti na pogajanjih v Bruslju dosegli sporazum o vstopu Velike Britanije v Skupno evropsko tržišče, so propadli. Zastopnik Francije je kljub prizadevanjem vseh ostalih predstavnikov (Italije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga) nepopustljivo vztrajal pri svojem stališču in s tem prevzel nase vso odgovornost za neuspeh razgovorov, katerih izid bi moral pomeniti važen in morda odločilen korak ua poti k uresničevanju Združene Evrope. go i ° se je to, kar je 14. januarja napovedal glavni in najbrž edini krivec poloma v Bruslju — general De Gaulle, in sicer da bo njegova vlada kratkomalo preprečila priključitev Velike Britanije SET-u, ces da za to »še ni zrela.« ZAVRNJEN KOMPROMIS Zastopniki držav Evropske gospodarske skupnosti so na tem zasedanju predvsem razpravljali o predlogu, ki ga je postavila Zahodna Nemčija in ki ga je predsedniku De Gaullu že obrazložil kancler Adenauer ob svojem nedavnem obisku v Parizu. Nekateri so bili celo mnenja, da je De Gaulle to kompromisno rešitev sprejel, samo da je mogel 'skleniti pogodbo o tesnem sodelovanju in zavezništvu med Francijo in Zahodno Nemčijo. V resnici pa ni bilo tako. Zahodnonem-ški kompromis je predvideval, naj Evropska komisija, ki je stalen organ SET-a, naredi natančen seznam vprašanj, ki so jih angleškimi predstavniki že rešili, navede vrsto ostalih spornih točk in hkrati nakaže možnost rešitve. Toda medtem ko so zastopniki petih držav zahtevali, naj omenjena komisija zaključi svoie delo v treh tednih in naj se v nasičenjih 10 dneh prično novi razgovori z Veliko Britanijo, je francoski zunanji minister Couve de Murville vztrajal na stališču, naj se komisi ja bavi le s tehnično -gospodarskimi problemi, češ da so le vla de pristojne sklepati, ali in kdaj 'se bodo nogajanja nadaljevala, »Ce hoče Velika Britanija — je dejal;— postati član Skupnosti, naj sprejme pogoje, ki jih določajo Rimske pogodbe (o ustanovitvi SET-a), brez kakršnihkoli sprememb v svojo korist.« S tem je jasno povedal, da Francija odklanja vsak kompromis. Tn tako se je zasedanje končalo. ODMEV PO SVETU Vest o cokončni prekinitvi razgovorov v Bruslju je imela velik odmev v vsem zahodnem svetu. Voditelj britanskega odposlanstva na pogajanjih — Heath je med drugim dejal: »Danes nam je bilo sporočeno, da se ne moremo in niti ne smemo pogajati. Zakaj nam Francija ni tega prej sporočila? S tem bi vsaj prihranili mesece nekoristnih in utrudljivih pogajanj. Med razgovori se je moralo nekaj spremeniti, da se naša prošnja za vstop v SET zavrača, medtem ko je Danska prav te dni bila povabljena, naj se kot polnopravni član vključi v Evropsko skupr.ost.« »V resnici se je stanje v zadnjih 15 mesecih (odkar trajajo pogajanja) samo zboljšalo. 240 milijonom Evropejcev je znano, kakšne pogoje sprejema Velika Britanija, kot jim je tudi znano, da so bila sedanja pogajanja prekinjena samo zaradi tega, ker so se bližala k srečnemu zaključku.« Britanski ministrski predsednik Macmillan pa je v parlamentu dejal: »Zavest, da je pet zaveznikov Pariza na naši strani in da nas ves svobodni svet razume in podpira, ni ponižujoča.« Prekinitev pogajanj so obžalovali tudi zahodnonemški predstavniki, zlasti podkancler Erhard in zunanji minister Schroder. V Bonnu je voditelj socialnih demokratov Ollenhauer med drugim izjavil: »Neuspeh konference v Bruslju predstavlja hud udarec za enotnost Evrope in za atlantsko solidarnost. Neuspeha je kriv predsednik De Gaulle.« Voditelj liberalcev Mende pa je dejal, da bo »prekinitev pogajanj imela svoje posledice pri vsej evropski in atlantski politiki.« »Liberalci — je nadaljeval — so toliko bolj razočarani, ker je kancler Adenauer v zadnjem poročilu parlamentarni komisiji za zunanjepolitična vprašanja dal razumeti, da bo konferenca v Bruslju odložena in ne dokončno prekinjena. Novi položaj bo lahko vplival na rok za potrditev sporazumov o francosko - nemškem sodelovanju.« Kot prizadeti državniki tako tudi mnogi politični opazovavci ugotavljajo, da so neuspeli razgovori v Bruslju povzročili v zahodnem svetu eno najhujših in najbolj nevarnih kriz v vsej povojni zgodovini. V Bruslju je zmagal De Gaulle, kar mu je bilo omogočeno, ker v okviru SET-a velja (Nadaljevanje na 2. strani) Furlanija - Julijska krajina postala stvarnost V sredo je rimski senat dokončno izglasoval ustavni zakon o deželi Furlaniji - Julijski krajini. Ker je za zakonski predlog glasovalo tako v senatu kot že prej v poslanski zbornici več kot dve tretjini senatorjev in poslancev, se o njem ne more razpisati referendum, temveč bo postal veljaven, kakor hitro bo objavljen v Uradnem listu. S tem je bil tudi končno izveden 116. člen ustave, ki predvideva za Sicilijo, Sar- dinijo, Dolino Aoste, Tridentinsko-Južni Ti-rol in Furlanijo-Julijsko krajino ustanovitev avtonomnih dežel s posebnim statutom. Parlament mora sedaj za Furlanijo - Julijsko krajino še izglasovati volilni zakon, ki bo med drugim določil število deželnih svetovavcev, nakar bodo razpisane volitve. Ker gre za navaden zakon, je postopek bolj enostaven, tako da bi ga parlament lahko odobril še v tej zakonodajni dobi, čeprav se bo ta dejansko zaključila že prihodnji mesec. Doslej pa še ni popolnoma gotovo, če bosta senat in poslanska zbornica odobrila volilni zakon pred svojim razpustom, ker se stranke vladne večine še niso zedinile o najvažnejših določilih volilnega zakona. Po nekaterih vesteh bo deželni svet štel 61 svetovavcev, izvoljenih v petih volilnih o-krožjih. Po drugih vesteh bi poleg teh okrožij bilo ustanovljeno še deželno o-krožje, pri katerem bi prišli v poštev ostanki, tako da bi tudi manjše politične skupine imele nekaj možnosti, da dobe kakega svetovavca. Toda, kot smo že omenili, doslej še ni jasno, kako bodb stranke to vprašanje rešile. Zgodi pa se lahko, da bomo na ozemlju Furlanije-Julijske krajine hkrati volili poslance, senatorje in deželne svetovavce, kar postavlja vse politične stranke pred odgovorne naloge. To velja zlasti za slovenske politične skupine, ki bodo morale do vseh teh problemov pravočasno zavzeti svoje stališče. BMDm TBBST A m NEDELJA, 3. februarja, ob: 9.C0 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske narodne pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Razbojnik Mucifej«, pravljica (Fr. Blaž), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Jazbin; 12.15 Vera in naš čas; 14.45 Vokalni kvintet Zarja«; 17.00 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič); 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 21.25 Sodobna simfonična glasba. s PONEDELJEK, 4. februarja, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 18.00 Altist-ka Marija Bitenc. Na sporedu so samospevi Gre-čianinova, Franza in Liszta; 18.30 Glasba in glasbeniki v anekdotah: »Frederic Chopin« (Dušan Pertot); 19.00 Radijska univerza — Aljoša Vesel: Avtomobil. »Uvodna beseda: Zgodovinski in statistični podatki«; 20.30 Riccardo Zandonai; France-sca iz Riminija, tragična opera v 4 dej. o TOREK, 5. februarja, ob: 12.00 Pomenek s po-slušavkami; 18.00 Italijanščina po radiu (dr. Janko Jež); 18.30 Josip Slavenski: Orientalska simfonija za soliste in zbor, II. del. Orkester Beograjske filharmonije dirigira Živojin Zdravkovič. Solisti: tenorist Dušan Cvejič, baritonist Dušan Popovič, basist Žarko Cvejič in altistka Melanija Bu-garinovič; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogolj: »Taras Bulba« (Vladimir Levstik - Josip Tavčar); 22.00 Znanost in tehnika — Slavko Andree: »Bodoči razvoj letal X-15«. o SREDA, 6. februarja, ob: 12.00 Zgodovinske zanimivosti; 18.00 Z zborovskih natečajev »Antonio Illersberg«; 18.30 Italijanski sodobni skladatelji; 19.00. Higiena in zdravje, s psovetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Nagelj s pesnikovega groba« (Avgust Šenoa - Alojzij Bolhar - Jurij Slama), igrajo člani RO; 22.00 Iz italijanskega glasbenega u-stvarjanja. • ČETRTEK, 7. februarja, ob: 12.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogolj: »Taras Bulba« (Vladimir Levstik - Josip Tavčar); 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Ludvvig van Beethoven: Kvartet za godala št. 13 v B-duru, op. 130; 19.05 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu (Ivan Artač); 20.30 Simfonični koncert. Približno ob 21.40 Tržaško kulturno življenje — Karlo Sancin: »Profil skladatelja Antona Hajdriha«. • PETEK, 8. februarja, ob: 12.00 Pomenek s po-slušavkami; 18.00 Flavtist Bruno Dapretto. Francis Poulenc: Sonata; 18.30 Tržaški skladatelji: »Karel Boštjančič« (Dušan Pertot); 19.00 Radijska univerza — Widar Cesarini Sforza: O pojmu pravice in njegovi zgodovini — »Dvojni obraz pravice«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Iz pesniških gajev: »France Prešeren v pesmih svojih častilcev« (Vinko Beličič); 21.20 Lucijan Marija Škerjanc: »Sonetni venec«, kantata v treh delih za soliste in orkester. Solisti: tenorist Rudolf Franci, baritonist Samo Smerkolj, basist Tomislav Neralič. Orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad. • SOBOTA, 9. februarja, ob: 12.00 Po širnem svetu; 13.30 Plošče prvič v oddaji; 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke; 15.30 »Menehmi«, komedija v petih dajanjih s prologom (T. M. Plautus - Martin Jevnikar), igrajo člani RO; 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru; 18.00 Sodobna slovenščina; 19.00 Družinski obzornik; 20.40 Slovenski oktet; 21.00 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečiči; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Peter liji« Čajkovski: Simfonija št. 2 v c-molu, op. 17 imenovana »Mala Rusija«. VKNNSKI ROOBDARČEK 3. februarja, nedelja: Blaž, Blaženka 4. februarja, ponedeljek: Bojana, Andrej 5. februarja, torek: Agata, Anda 6. februarja, sreda: Dora, Dorislava 7. februarja, četrtek: Ksenija, Neda 8. februarja, petek: Janez, Vanek @ 9. februarja, sobota: Polona, Apolonija H Spet iskra pod pepelom V britanskih kolonijah na Severnem Borneu, v Saravvaku in sultanatu Bruneiu se je angleškim padalcem komaj posrečilo, da so potlačili upor domačinov, ki je izbruhnil 8. decembra. Uporniki, podpirani od Indonezije in Filipinov, so se razbežali in poskrili v neprodirni džungli. Plamen upora pa še ni pogašen. Britanska vlada bi namreč rada pridružila svoj del otoka Bornea na novo se snujoči zvezni državi Malaysiji. Njej naj bi pripadal poleg Malajskega polotoka in Singapurja tudi Severni Borneo. Indonezija pa bi rada ta del otoka zase. Poleg nje je pa zdaj priglasila svoje zahteve po tem naj večjem malajskem otoku tudi sosedna republika Filipini. Obe podpirata na skrivaj db-mače upornike proti Angležem, ki so v nevarnosti, da zgube še zadnja kolonialna oporišča na Daljnem Vzhodu. POSLANSKI PREJEMKI Za bodočo poslansko zbornico se pripravlja zakon o novih prejemkih poslancev. Danes imajo člani poslanske zbornice po 430 tisoč lir na mesec in dodatek 65 tisoč lir mesečno »za stroške«. Novi načrt predvideva nekaj poviška, odbitke za davke in avtomatično zvišanje plač v sorazmerju z naraščanjem cen. Po novem zakonu bodo senatorji in poslanci prevedeni v tretji plačilni razred državnih nameščencev. Plača in dodatki za stroške bodo znašali z odbitki 597 tisoč na mesec. »SRČNO PRIJATELJSTVO« V ponedeljek je izjavil bivši predsednik Katange čombe, da ga veže z osrednjo vlado Konga prav prisrčno prijateljstvo. Pripravljen je sodelovati s predsednikom Ileo, s katerim da se prav dobro razumeta. Kako dobro se razumeta, je pokazala preiskava v Narodni banki Katange. Osrednja vlada je računala, da bo našla v zakladnici zaloge denarja. Upanje je bilo povsem razumljivo, saj je katanška vlada prejemala vsako leto od rudniške družbe »Unione Mi-niere« po 30 milijard lir za najemnino in davke. Uradna preiskava v banki je pa našla samo 116 dolarjev in 18 centov. Iz računskih knjig so ugotovili, da je zviti čombe naredil čudež in je neznanokam zginila iz blagajne nič manj kot ena milijarda in pol lir. Kot kafra so zginili tudi zlati cekini v vrednosti več milijonov lir. Čombe pa dela nedolžen obraz in se čudi, kako da se je toliko milijard spremenilo v nič. Profesorski izpiti V februarju se bodo začeli v Trstu habilitacijski izpiti za profesorje srednjih šol. Dne 1., 2. in 4. februarja so na sporedu pismene naloge iz italijanščine, latinščine in grščine (I. razred: slovstvene vede). Dne 5. februarja se pa začno pismeni izpiti iz slovenščine (IX. razred: slovenski jezik in slovstvo). Izpiti se bodo pričeli ob 7.45 na sedežu znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v ulici Lazzaretto Vec-chio. Izpitno komisijo za ta razred sestavljajo: univ. prof. Bruno Meriggi kot predsednik ter prof. Janko Jež in prof. Rado Bednarik kot komisarja. ITALIJANSKI PRORRACUN Ministrski svet v Rimu je odobril državni proračun za leto 1963-64. Postavke izkazujejo 5.265 milijard dohodkov in 5645 milijard izdatkov. Primanjkljaja bo torej 389 milijard. Sliši se kot precejšnja številka, a je treba pripomniti, da tudi ta prir manjkljaj ni dosti večji kot prejšnja leta. Zakladni, finančni in proračunski ministri so na seji obrazložili posamezne postavke. Ena šestina javnih izdatkov se porabi za šolstvo. V nekdanjih časih je tolikšen odstotek požrla vojska. Večje dohodke pa ima država predvsem zaradi višje zmogljivosti davkoplačevavcev in zaradi izboljšanja načina glede obdavčljivosti državljanov. SEMINAR V KOPRU Danes se je začel v Kopru drugi seminar za profesorje, učitelje in dijake italijanskih šol v Koprščini in Bujščini. Na seminarju, katerega glavni namen je izpopolnjevanje profesorskega in učiteljskega kadra v italijanskem jeziku in v vsem, kar je z njim v zvezi, bo predavalo 12 profesorjev z italijanskih vseučilišč in drugih znanstvenih zavodov. Na sporedu je 40 predavanj. Seminar se bo zaključil 11. februarja. Poglobljene kulturne stike med italijansko manjšino v Jugoslaviji in njenim ma-tičim narodom je treba vsekakor samo pozdraviti, saj bodo gotovo znatno pripomogli k obstoju in nemotenemu razvoju manjšine izven meja Italije. Brez listov Newyorški meščani pogrešajo že dva meseca vse dnevno časopisje. Stavci ki tiskarji stavkajo, ker jim nočejo lastniki tiskarn povišati plač. Lastniki časopisov imajo že doslej več škode, kakor bi znašali poviški delavskih plač. Naročniki in bralci dnevnikov se že močno razburjajo, ker so jim jutranji listi nepogrešljiva dnevna hrana. Zlate dobičke pa spravljajo izdajatelji zasilnih tednikov in časnikov iz drugih mest, po katerih kaj radi segajo vsi meščani v pomanjkanju drugega vsakodnevnega branja. Gre za najhujšo krizo v zahodnem svetu (Nadaljevanje 6 1. strani) za vprašanja, ki so tvorila predmet pogajanj, načelo soglasnosti. Toda njegova trenutna zmaga je zelo problematična, ker je ostal sam. Kaj bo sedaj naredil? Nemogoče je pričakovati, da se bo v bližnji ali daljši bodočnosti mogel uresničiti njegov načrt, po katerem naj bi Evropska gospodarska skupnost pretrgala zavezništvo z Ameriko in postala od nje popolnoma neodvisna. Spričo sedanjega položaja v svetu je namreč nemogoče zahtevati, da bi se zahodnoevropske države pred dilemo: Zahodna Evropa pod vodstvom Amerike ali Zahodna Evropa pod vodstvom Francije odločile za drugo rešitev. Problem, ki ga sedaj niso mogli rešiti, bo zato prej ali slej nujno postal ponovno aktualen. To pa se bo verjetno zgodilo še to leto, ko bo z evropske politične pozor-nice zginil edini De Gaullov prijatelj — kancler Adenauer. Vladi je bila izglasovana zaupnica V soboto je rimska poslanska zbornica izglasovala zaupnico Fanfanijevi vladi. Nezaupnico so predlagali komunisti, katerim so se pridružili liberalci, monarhisti in mi-sini. Opozicija je skupno zbrala 163 glasov. Za zaupnico vladi se je pa izreklo 292 poslancev, in sicer demokristjani, socialni demokrati in republikanci. Socialisti, 60 po številu, so se pa glasovanja vzdržali. Glasovanje je pokazalo, da niso utemeljeni glasovi o sporu med Fanfanijem in glavnim tajnikom stranke Morom. Levičarski časopisi so namigovali, da hoče voditi Fan-fani samostojno vladno politiko, ne oziraje se na strankina navodila. Rimski večernik Paese Sera je v nedeljo pisal, da sta se oba demokrščanska prvaka prav pošteno skre- De Gaullovi atentatorji V čudni sodni dvorani brez oken se je začela v ponedeljek v mestecu Vincennes blizu Pariza obravnava proti devetim atentatorjem na De Gaulla. Z brzostrelkami oboroženi orožniki stoje ob stenah in pazijo na obtožence, ki so lani 22. avgusta streljali na državnega predsednika. Zagovarjata jih dva najimenitnejša francoska odvetnika Tixier - Vignancourt in Isomi. a izpodbijata pravno pristojnost poseb-nh™ vojaškega sodišča in skušata zavleči n ih do 25. februarja, ko bodo sto- /iv J . y°t nova sodišča za varnost dr-nosti katerih pričakujejo večje uvidev- Največje razburjenje je pa povzročil bra-nivec Isorni, ki je v obrambnem govoru silovito napadel sedanjega finančnega ministra Giscarda d’Estainga, češ da je naravnost izdajal oasovcem vse tajnosti z ministrskih sej. Vlada, v kateri baje sedi eden glavnih obyeščevavcev protigolističf nega gibanja, da torej nima pravice soditi atentatorje, ki so izvrševali le ukaze od zgoraj. Res lepe razmere, da ministri posredno organizirajo atentat na svojega šefa. Priznanje Ivanu Trinku Prejšnji teden je imel v Vidmu senator Iessitori zanimivo kulturno predavanje o znamenitem videmskem zgodovinarju Piju aschiniju in njegovi dobi. Predavanja so se udeležili kulturni predstavniki iz vse j-urlanije. Pri orisu tedanjih vzgajališč in kulturnih središč, od koder so mladi razumniki odhajali v svet, opisuje senator uui tedanje videmsko semenišče. Tam, Pravi, so uka željni mladeniči našli odlične Profesorje in vzgojitelje, brez katerih bi ^ i škof Paschini ne postal to, kar je bil. ea profesorji videmskega liceja in seme-a Tessitori izrecno omenja poleg pro-TrinlcGV *>e^*zza 'n Ellera tudi msgr. Ivana O njem pravi, da je bil prefinjen literat, 8 as emk, umetnostni kritik in poliglot. • °a doraščajoči kulturni rod je bil izredno velik. Tako se glasi pohvala senatorja Tessito- ija našemu Trinku, ki je sejal dobra zrna * v brazde svojih italijanskih in furlan-sKih rojakov. gala po Fanlanijevem sobotnem govoru \ zoormci. Moro mu je baje očital, da je govoril kot socialist m ne kot demokristjan. Na to opravljanje odgovarja ministrski predsednik v reviji »Epoca«, da je vse zlagano. Strankin tajnik da mu je pri tistem razgovoru celo čestital k izvajanjem v parlamentu. Vse skupaj je po Fanfanijevem mnenju le poskus skrajne desnice in levice, da bi zmedli demokrščanske volivce. Poudaril pa je, da imata predsednik in tajnik ločene dolžnosti: prvi mora skrbeti za ohranitev dosedanje vladne koalicije, drugi pa za strnjenost v stranki. Oba pa morata složno delovati. Med vrsticami je torej nekoliko priznal, da se ne strinjata glede posegovanja enega v področje drugega. Nekaj razlik je tudi glede razpusta zbornice. Moro želi iz strankarsko taktičnih razlogov, da konča ta parlament svojo poslovno dobo že 15. februarja, Fanfani želi 28. februar, da bi vlada imela še nekaj časa za izglasovanje nekaterih nujnih predlogov. Bržkone pa bo obveljala tretja misel, državnega glavarja Segnija, naj se zbornice razpuste 18. februarja. Žrtve mraza Skoro neverjetno se sliši, koliko smrtnih žrtev je zahtevala letošnja huda zima. Po vsej Evroj^L so našteli kar 423 slučajev, da so zlasti starejše osebe podlegle mrazu, še najbolj čudno je pa to, da je zima izbirala svoje žrtve najbolj v Angliji in v južni Evropi, medtem ko po Skandinaviji in v Rusiji le malo.. V Angliji je umrlo zaradi zime 105 oseb; v Jugoslaviji 39; v Španiji 30 in v Grčiji 22. Na Švedskem pa le štiri. Izvzete pa niso tudi Združene države, kjer so našteli 141 smrtnih primerov, in Japonska, kjer je mraz spravil v grob 40 oseb. Pri nas se je temperatura v zadnjih dneh znižala za nekaj stopinj, kar je v zvezi s tretjim mrzlim valom, ki so ga bili vremenoslovci svoj čas napovedali. OPOZORILO Radijske in televizijske naročnike opozarjamo, da poteče dne 31. januarja rok za plačilo radijskih pristojbin. Za hišne radijske sprejemnike znaša letna pristojbina 3400 lir, polletna 2200 in za tri mesece 3600 lir. Za televizijske sprejemnike pa 12.000, 6125 in 3190 lir. Po koncu tega meseca bo treba plačati za kazen še dodatno pristojbino. Hudih zim še ni konec Ponavadi pogleda človek zjutraj, ko se prebudi, najprej na uro. V letošnji mrzli in dolgi zimi je pa toplomer deležen naših prvih pogledov. Vsak dan se ozremo nanj v upanju, da nas bo potolažil s kako stopinjo več nad ničlo. Pa le še ne zleze za toliko navzgor, da bi zbujal upe na gor-kejše dneve. Tako nam ostane le premišljevanje in tarnanje o mrzlih nogah in prehladu. Vendar se moramo malo potolažiti, če vzamemo v roke stare vremenske zapiske. Najbolj mrzle in dolge zime v Srednji Evropi in pri rias so zaznamovane v prvi polovici 19. stoletja; to so bile zime 1844/45 in 1847/48. Druga polovica prejšnjega stoletja je bila pa že bolj topla in znosna. Po letu 1929 so se pa zime spet pojavile v prejšnji mrzli obliki. V spominu in v starih kosteh tiči še prav dobro huda zmrzal v tisti zimi od januarja do konca februarja, še nikdar, odkar so stari ljudje pomnili, ni zamrznila Soča pod pevmskim mostom pri Gorici. Takrat pa jo je pokrila debela plast ledu čez in čez, da so se kar drsali pod mostom in si je Pepi z Livade upal kar z vprežnim vozom preko reke. V tistem letu so pomrznile tudi vse oljke po Brdih in ob tržaški obali. Tista zima pred 34 leti je zabeležena v Srednji Evropi kot najbolj huda od začetka 18. stoletja dalje. Deset let kasneje nas je obiskala druga, malo manj ostra zima. Malokdo se pa spomni, da je bil leta 1956 ves februar izredno mrzel, čeprav ni toplomer padel tako nizko kot letos. Letos prenašamo mraz bolj težko, ker piha neprestano severovzhodni veter, kar je za naše zemljepisne širine redkost. Običajno veje zimski veter pri nas z zapada in prinese v kratkem času bolj milo in deževno vreme. Ali pa vlada brezvetrje z razmeroma sončnimi in toplimi popoldnevi. Le- tos se je pa obrnilo drugače: dolgo trajajoči mraz in še veter navrh. Ta in oni se tudi vprašuje, koliko stopinj pod ničlo je možnih v naših krajih. Vremenoslovci razlagajo, da dosežejo srednje najnižje temperature pri nas 20 stopinj pod ničlo; toda tak mraz ne traja več kot teden dni. V alpskih dolinah so seveda merili letos tudi še nižje temperature. Toda, da končamo to zimsko kramljanje izza zapečka, moramo ugotoviti, da še nismo prekosili hude zime pred 34 leti. Upajmo, da je tudi ne bomo. m V l ' / ‘J? A 4 ■. "I# A V \ V /y. 'iJ i Tržaški občinski svet: PRVA DELOVNA SEJA Tržaški mestni svet se je v torek sestal na svoji prvi delovni seji. Najprej je počastil spomin pred kratkim umrlega prof. Gi egorettija, bivšega predsednika pokrajinske uprave in dolgoletnega mestnega sveto-vuvca. Zatem se je spomnil tudi bivšega predsednika Občinske podporne ustanove Lipossija, ki je prav tako pred kratkim umrl. Med zastavljenimi vprašanji in interpelacijami je komunist Calabria sprožil vprašanje višanja cen, socialist Pincherle pa je opozoril na potrebo, da se uredi problem splošne bolnišnice, da se ustanovi občinska lekarna in da se nekaj učinkovitega ukrene v boju proti sleparijam pri proizvajanju in prodaji živil. Pristojni odbornik je podrobneje poročal o stanju mestnih ulic in cest ter zlasti o skrbi za odstranjevanje snega ter ledu. Pri tem izrednem delu je dnevno zaposlenih od 240 do 600 delavcev, kar stane občino dnevno poldrugi milijon lir. Med sprejetimi sklepi omenjamo, da je svet dokončno sprejel predlog, naj se občinski pravilnik za higieno tako spremeni, da bodo smeli prodajati mleko v zaprtih steklenicah tudi samopostrežne trgovine Delavskih zadrug. N a I) rezina: SEJA OBČINSKEGA SVETA Na ponedeljkovi redni seji devinsko-na-brežinskega občinskega sveta je župan poročal, da se je pred kratkim udeležil sestanka na pristaniškem poveljstvu v Trstu, kjer so proučili vprašanje izdajanja koncesij za uporabo plaže ob obali med Trstom in štivanom. Župan je načelno zagovarjal stališče, naj se zasebnikom te koncesije ne izdajajo, ker bi se zgodilo, da bi skoraj vso plažo kmalu dobilo v izključno uporabo nekaj desetin zasebnikov, medtem ko bi množica turistov ne imela dostopa k morju. S tem stališčem se je strinjal tudi občinski svet. Svetovavec dr. Rinaldini pa je predlagal, naj bi plažo, ki se nahaja na območju devinsko-nabrežinske občine in je še prosta, dobili v najem občina oziroma novoustanovljena turistična ustanova za Devin in Sesljan. 1—----------------------------------------- Dne 28. januarja nas jc za vedno zapustil naš nepozabni mož, oče in stari oče JUST GLAVINA upokojenec Dragega pokojnika smo položili k v čnen.u počitku na pokopališču na Katinari v sredo, 30. januarja. Zahvaljujemo »o vsem, ki so se udeležili njegovega pogreba, darovali vence in cvetje ali z r.ami kakorkoli sočustvovali. Žaluječi: žena Marija, sin Mario, hčerka Milka, nevesta Vesna, zel Pino in vnuk Edvin ter ostali sorcdnikl Lorijer - Trst, 31. 1. 1963. 11 "■-! 1,1 ............... Župan je v tej zvezi poudaril, da je občina na osnovi zemljiškoknjižnih listin lastnik tudi plaže v nabrežinskem Bregu. Zato je izrazil mnenje, da bi morala ukreniti vse, kar je potrebno, da se ji ta pravica prizna. Zatem je tudi izrazil zaskrbljenost, ker se je zvedelo, da predlaga Acegat, naj se zviša cena vodi. V tem primeru bi bili najbolj prizadeti koristniki Kraškega vodovoda, ki že sedaj draže plačujejo vodo kot ostali prebivavci. .Na dnevnem redu je nato bilo imenovanje novih članov raznih občinskih komisij. Ker niso bile rešene vse točke, se bo svet ponovno sestal prihodnji ponedeljek. Bazovica: OBČNI ZBOR POGREBNEGA IN PODPORNEGA DRUŠTVA V nedeljo, 3. februarja bo ob 16. uri redni letni občni zbor Pogrebnega in podpornega društva v Bazovici. Na dnevnem redu občnega zbora, ki bo v Preslovi dvorani, sta predvsem poročili društvenega tajnika in blagajnika. Izvoljen bo tudi nov odbor. Pogrebno in podporno društvo ima danes okrog 270 članov, bivajočih na ozemlju bazovske fare, ki poleg Bazovice obsega še Padriče in Gropado. Na občnem zboru bodo verjetno razpravljali tudi o vprašanju nakupa primernega sredstva za prevoz mrličev na pokopališče. KROŽNI SKLAD — VAŽEN GOSPODARSKI CINITELJ V ponedeljek je uradno prevzel svoje posle novi upravni odbor Krožnega (rotacijskega) sklada. Ob tej priložnosti je njegov predsednik prof. Martinelli govoril o dosedanjem delovanju te ustanove, ki se je začelo leta 1956. Od začetka do danes je Krožni sklad ugodno rešil 278 prošenj za posojila v skupnem znesku 31 milijard 115 tisoč in 500 milijonov lir. Od te vsote so podjetja na Tržaškem prejela 22 milijard in 245 milijonov, ostalo pa so prejela podjetja na Goriškem. Računajo, da so s pomočjo teh denarnih nakazil že obstoječa ali nova podjetja lahko zaposlila okrog 10 tisoč delavcev in nameščencev, kar pomeni, da je Krožni sklad izredno važen činitelj v tržaškem in gori-škem gospodarstvu. Prof. Martinelli je sporočil, da uprava sklada sedaj proučuje prošnje za skupno 15 milijard lir posojil. Za njegovo redno poslovanje bi potrebovali še 10 milijard lir, polovica te vsote pa je bila že odobrena s posebnim zakonom. Lonjer: SMRT UGLEDNEGA DOMAČINA V sredo so na pokopališču na Katinari položili v grob 74-letnega domačina iz Lo-njerja Justa Glavino. Pokojnik je podlegel na posledicah operacije v tržaški bolnišnici, kamor so ga bili pripeljali prejšnji teden. Bil je dolgo let kot zidar v službi pri mestni občini, zadnja leta pa je preživel kot upokojenec na svojem domu. Vedno se jc živo zanimal za vprašanja svoje ožje in širše domačije in bil vnet bravec slovenskih časopisov in knjig. Bil je tudi cerkveni starešina. S pokojnim Justom je legel v grob skrben družinski oče in zaveden Slovenec, ki ga bodo vaščani ohranili v lepem spominu. Naj mu bo lahka domača zemlja. * * Ob smrti svojega zvestega naročnika Justa Glavine izrekata uredništvo in uprava Novega lista globoko občuteno sožalje ženi, otrokoma in vsem sorodnikom. OBVESTILO KMETOVAVCEM Kmetovavce obveščamo, da je Kmetijsko nad-zorništvo v Trstu, Ulica Ghega 6/1. začelo sprejemati naročila za nakup čebulic mečkov-gladiol, po znižani ceni. Kmetovavce, ki se za to zanima, naj se čimprej zglasi v uradih Kmetijskega nadzorni-štva. Naročiti mora najmani 250 čebulic.. Sprejemajo se. tudi naročila za nakup semena večne detelje, triletne detelje (inkarnatke) in mešanice travnih temen. Prispevek znaša največ 50°u nakupne cene. ŠLENART V tem mesecu smo izgubili pri nas enega izmed zelo uglednih možakov. Dne 12. t. m. smo pokopali soseda Janeza Jakuilina, očeta g. župnika v Kravarju. Pogreba se je udeležilo veliko gospodov duhovnov in ljudstva. Opazili smo v pogrebnem sprevodu tudi zastopnike Katoliške banke in oblasti. Pokojnik je bil mož globoke vere, pogumnega značaja in izredno razgledana oseba. Ljudje so ga pa imeli radi zaradi njegove globoke usmiljenosti in dobrotljivosti. Za njim žaluje tudi duhovščina, ker je imela v njem vedno pogumnega podpornika v prav hudih časih. Naj dragemu pokojniku Bog povrne vsa dobra dela in naj mu sveti večna luč! SMRDENCA Naša gorska vas, ki spada pod občino Cento, se še drži nekaterih starih navad, ki so v zvezi z našim kmečkim in živinorejskim življenjem. Pri nas obhajamo farnega patrona sv. Antona opata ali Toneta s prašičkom. Ta svetnik je že od nekdaj slovel kot zavetnik planšarjev in pastirjev. Pri nas sta pa tudi še vedno doma živinoreja in vzreja ovac. Na god našega patrona jo bila zatorej že iz davnine navada, da so prihajali k nam k deseti maši sosedje iz vseh terskih zaselkov. V culah so prinašali s seboj — sol za živino. Po maši namreč župnik blagoslavlja sol, ki se pomeša med krmo živini, prašičem in posebno ovcam, da raje muljejo travo. Blagoslov soli v imenu sv. Antona opata se je ohranil do danes. Letos pa ni bil zaradi mraza tako slovesen kot v prejšnjih časih. ŠPETER SLOVENOV Vse doline, ki se stekajo proti Nadliži, slove že od nekdaj po svojih naravnih lepotah. Znane so pa bile le redkim obisko-vavcem, ker so preveč od rok in tudi dohoda po urejenih cestah še ni. Glasovi, da bi tujski promet mogel dosti doprinesti h gospodarski povzdigi naših dolin, se slišijo že nekaj let sem. Vendar je le dolgo trajalo, da so prišli do otipljivega izraza. Končno smo pa pri- 5 ?. ’i ; •; h* vi NOVI LIST i /Mi'!*'’.' Strafr 5 JAVNA DEBATA viS-Kot; je že znano, je goriška socialno-demokratska stranka poklicala svoje bivše zaveznike v goriškem mestnem odboru, krščanske demokrate, na javni besedni dvoboj v dvorano nekdanjega Trgovskega Coma. Demokristjani so pa v časopisju odpovedali svoj pristanek, češ da je javnosti že dovolj znano, čemu so socialni demokrati izstopili iz mestnega odbora. Ker besednega dvoboja zaradi izostanka nasprotnega sobesednika ni bilo, je prejšnji ponedeljek zvečer bilo zborovanje. Udeležilo pa se ga je komaj 200 oseb. Socialni demokrat Zuccali je opravičeval ostavko svojih v odboru, češ da se demokristjani niso držali dogovorov, zlasti kar se tiče oddaje mestne užitnine in namestitve dijaškega zavoda »Dante Alighieri« v primerne prostore. Pozval je vse politične skupine* naj se združijo v odporu proti demokri-stjanski politiki na županstvu, ki je v škodo goriškemu mestu. •o ik J.' 'L - Hetiialhltrt rlcilhia Šli do ustanovitve turistične organizacije za osem nadiških običn, ki se je ustanovila prejšnji mesec. V njen delokrog bodo spadale občine špeter, Podbonesec, Sovod-nja, šlenart, Grmek, Dreka, Strenja in Praprotno. Za predsednika je bil izvoljen špe-terski župan Crucil, za tajnika pa občinski uradnik Terliker. Odbor si je že izdelal delovni načrt, ki obsega v prvi vrsti popravo cest, ureditev gostišč in prepotrebno reklamo za vabo tujcev. Letos je naše kraje obiskalo že Precej izletnikov, ki so pustili lepe denar- ce. Lahko bi jih bilo še več, če bi imeli urejene vsaj ceste in gostišča, ki so še zelo preprosta. Nova ustanova bo imela v tem pogledu precej dela in ji želimo dosti uspehov tudi v naše dobro. NEME P-r.ebivavci naših vasi po gričih in brdih okoli Nem in Cente so že več kot pred dvema letoma sprožili misel, naj bi se ustanovil kmečki konzorcij z nalogo, da poskrbi za izboljšanje gospodarstva in zemljišč po teh krajih. . Končno je ministrstvo za kmetijstvo le izdalo odlok za to prepotrebno ustanovo. Težave pa niso bile samo birokratične, marveč izvirajo tudi iz naravnih pogojev. Posestne razmere so po naših krajih zelo čudne. Prevladuje namreč mala in najmanj-šaša posest. Številke najbolje pojasnijo to stanje. Ozemlje, ki bo spadalo v področje novo ustanovljenega konzorcija, obsega 3823 ha zemlje. Posameznih posestev pa je na tem ozemlju kar 5984. Za izboljšavo zemljišč bi morala priti v prvi vrsti v poštev arondacija posestev. Vse te razdrobljene zaplate zemlje, vsako s svojim gospodarjem, pa bo res težko spraviti skupaj. Kljub tem slabim pogojem pa se bo dalo marsikaj. izboljšati s skupnim sodelovanjem obdelovavcev, kmetijskih izvedencev in s podporo oblasti. V tem gričevnatem okrožju bi morali iz boljšati v prvi vrsti vinogradništvo in sad- Za te besede je brž zgrabil komunistični svetovavec Battello, ki je pozival k »ljudski fronti« vseh levičarskih strank ne le v mestnem svetu, ampak tudi v pokrajinskem. Liberalec, odvetnik Majo, je pa ostro napadel večinsko stranko, češ da ji manjka vsak smisel za javne zadeve. Bral je le.vite tudi socialnim demokratom, ki nihajo na desno in levo in ki so pomagali demokristjanom pokopati »Odbor za obrambo interesov Gorice.« Nazadnje se je oglasil še dr. Sfiligoj, ki je obžaloval, da je prišlo do preloma med goriškimi demokristjani in socialnimi demokrati. Ves sestanek, ki se je v mrzli dvorani razvijal nekam brezbrižno, ni prinesel nič konstruktivnega in tudi ni natanko pojasnil ozadja, krize v mestnem odboru. ■ ' v/l rtu;,,. PREDVOLILNI BOJ Po mestnih vogalih se že nekaj časa sem pojavljajo lepaki različnih političnih strank, katere druga drugo obsipajo z očitki in se dobrikajo volivcem. Zadnje čase so pa začeli krožiti tudi le^ taki z napadi na tega ali onega političnega predstavnika. Te dni je goriška federacija ŠTEVERJAN . , števerjanško prosvetno društvo je zopet dalo novo pobudo,: ki je prav hvale vredna. Odprlo je kuhinjski in krojni tečaj za dekleta in žene. Županstvo je dalo na razpolago prostore v otroškem vrtcu. V tečaj se je vpisalo že nad 30 udeleženk. Pouk, ki je vsak petek, vodijo šolske sestre. Poleg kuhanja in krojenja bodo učenke deležne tudi pouka o negi in vzgoji otrok. Tečaj bo trajal ves mesec februar in bo brez dvoma zelo koristil našim dekletom. MINISTROV OBISK Pfosvetni minister Gui je imel v ponedeljek precej živahen delovni dan. Prišel je v naše kraje na kratek- obisk. Dopoldne si je ogledal izkopanine in muzeje v Ogleju. Popoldne je prišel v Gorico k postavljanju temeljnega kamna za. novo industrijsko šolo v ulici Puccini. Moderni šolski objekti bodo stali, približno eno milijardo lir. Prostora bodo imeli za 500 dijakov. Ob štirih je imel minister v dvorani pokrajinske uprave govor o šolskih problemih v naših krajih. Sestanka so se udeležili poleg po italijanske komunistične stranke vrgla V .krajinskih oblasti in svetovavcev tudi rav-javnost slovenski letak z očitki na naslov1 natelji italijanskih in slovenskih šol. Mini- odvetnika Sfiligoja. V naslovu letaka mu očita, da »daruje slovenske glasove Krščanski demokraciji, ki je nacionalistična in proti Slovencem.« Njemu pripisuje krivdo, da je podprl js svojimi glasovi goriški občinski odbor, ki bi se sicer moral umakniti po ostavki obeh socialdemokratskih odbornikov. Odvetnika Sfiligoja vprašujejo komunisti, ali je pošteno, da s slovenskimi glasovi podpira demokrščansko stranko, ki »je protislovenska in šovinistična«. ster je govoril le na splošno o novi enotni srednji šoli in o izboljšanju šolniškega stanja. Perečih goriških šolskih vprašanj/zlasti manjšinskih, se ni dotaknil. Naše organizacije mu tudi niso predložile posebnih vprašanj. ' • »i ■ ’: * Iz Gorice se je minister Gui odpeljal v Trst k otvoritvi akademskega leta. Rektor Origone je v pozdravnem govoru omenil, da država še vse premalo skrbi za raizvoj KT 1 1 . i, m -a, J najvišjih znanstvenih zavodov, zato tudi me Na koncu letaka se gonska federacija ____ KPI obrača na slovenske volivce, naj pre- sodijo, na kateri strani sta odločnost in značajnost, ker da so se slovenski in italijanski komunisti vedno borili ramo ob rami. Sodba našega volivca pa ni popolnoma takšna. On dobro ve, da se italijanske stranke, katerekoli barve, spomnijo na slovenske volivce samo, kadar love njih glasove. Zato vidi pravilno smer -svoje politike le v skupnem in samostojnem nastopu vseh naših političnih skupin, da ne bi ostali zopet le privesek te ali one italijanske stranke. DOBERDOB Hudi mraz je pritisnil na našo planoto. Malokdaj se je pa še zgodilo, da bi zamrznilo naše jezero. Za otročad je pravo veselje, da se morejo drsati po ledeni gla- bo še mogoče odpreti medicinske fakultete v Trstu, kakor je bilo predvidevano.. , 'T ... s. y.' :i PEC .—-.-f. »fiivri i - I i .1 - i'l' 5 ) nxi<3l Vsa. vas’ in bližnja pkolica je. še .vedno pod vtisom hude nesreče, ki je zadela 15-letega fanta Stanka Kovica.: i •a-; Fant se je v hedčljp okrog.'osme ure vračal s kolesom iz Qorice,’ kjet: se Je, udeležil športnih vaj pri odbojki.:, Stanko je vozil pravilno po svoji desni, imel-;je' 'tudi rdečo luč zadaj, kar pridrvi‘za njim avto, ki je imel tablicb' »Tirst«. Šofiral je.27-letni Giorgio Capurso iz Trsta, Pri vojašnici finance v Rupi je ’avto zadel z vso silo v zadnje kolo mladega Kovica. Prednje kolo se je odtrgalo'in odletelo na, sredo ceste. Stanka je pa vrglo najprej na avtomobil in odtod je zletel v hudem zamahu na asfaltirano cesto, kjer je obležal v nezavesti. lahko udere in spusti drsače v globino. Zato je županstvo izdalo ukaz, ki prepoveduje drsanje na jezeru. Več kot ukaz bi pa zalegla leskovka staršev, da ne bo po kaki nesreči prepozno. Lansko leto se je pri nas poročilo precej parov. Opazili pa smo, da nas neveste zapuščajo in gredo v druge kraje, število jerejo. Posestniki so prepričani, da se bo ] prebivavstva zatorej tudi pri nas polago- dini nad tolmuni. Prav ti so pa zelo nevarne pasti, ker sc tenka ledena plast kaj Iz gostilne pri »Ožbotu« so. pritekli gbstje in — med njimi, tudi oče, ponesrečenca,, ki je ugledal sina z razbito glavo in zlomljeno nogo. Prihitel je Zeleni križ, ki je fanta odpeljal v bolnišnico napol mrtvega. Hudo ranjeni Stanko je bil povsod priljubljen fant. Za svoja mlada leta je bil že kar dozorel mladenič. Končal je strokovno šolo in takoj dobil službo pri podjetju Olivetti v Gorici. Vsi prijatelji in sosedje dalo v tem pogledu marsikaj urediti. Ima, a nevzdržno pada. Nič kaj razveseljivo! sočustvujemo z ubogim Stankom. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Knjige Mohorjeve družbe v Celju za 1.1963 Tudi letos je razposlala celjska Mohorjeva družba svojo redno knjižno zbirko med Slovence. Zbirka sestoji iz koledarja, povesti Lojzeta Kozarja »Takšen prag«, »Knjige o Slomšku«, »Tehnike v vsakdanjem življenju«, II. del, dr. ing. Antona Kuhlja in »Črne celine« dr. Dušana Savnika. Koledar šteje 176 strani in je torej kar zajeten ter živahno urejen. Posebna prikupnost koledarskega dela je v tem, da prinaša ob robu značilne in primerne odlomke iz raznih del svetovnih pisateljev. Tekstovni del se začenja z obširnim spominskim člankom o pokojnem pisatelju in uredniku Mohorjeve družbe Francu Sal. Finžgarju. Napisal ga je Jože Dolenc; seveda ni imel namena kritično ali zgodovinsko - literarno osvetliti Finžgar-jevega pisateljskega in javnega dela, za kar je morda še prezgodaj, ampak se je omejil na ko-memorativni ton, s katerim je naglasil posamezna obdobja v Finžgarjevem življenju in pisateljevanju. Ob branju Dolenčevega članka pa človek začuti potrebo, da bi dobili o Finžgarju čimprej tudi stvarno monografijo. Izmed ostale vsebine koledarja naj navedemo članek o slovenskih in jugoslovanskih izseljencih, ki pa je napisan precej neobjektivno, s pomanjkanjem smisla za stvarno dogajanje. Tako n. pr. ne upošteva, da se izseljenci tudi asimilirajo. Modest Golia nudi kratek pregled nad 500-letnim delovanjem ljubljanske škofije, oziroma sedanje nadškofije. J. K. piše o vesoljnem cerkvenem zboru. Koledar prinaša tudi članek o ljubljanskem nadškofu dr. Antonu Vovku ter osvetljuje njegov človeški lik. Za bolj izobražene bravce je izredno zanimiva razprava »Ilirska Stična«, katere avtor je znani arheolog dr. Stane Gabrovec. V razpravi ugotavlja, da je bila Stična v dobi halštatske kulture mesto, ki je igralo vodilno vlogo na ozemlju današnje Slovenije, njegov vpliv pa je segal daleč v Nemčijo in v Podonavje. »Slovenska hajštatska kultura je. bila tedaj tako močna, da je vsilila, če smemo tako reči, svoj način bojevanja, svojo modo sosednim kulturnim provincam. Moda pa pomeni seveda več kot le golo modo. Ta je le zunanji izraz življenja, ki ga lahko zajame arheolog, za njim pa se skriva celotno življenje, ki je bilo v slovenski halštatski kulturi tedanjega časa tako močno, da je lahko izžarevalo globoko v osrčje tedanje Evrope,« piše dr. Gabrovec. Nekaj člankov obravnava današnjo jugoslovansko stvarnost in tehniko. Precej je leposlovja, med katerim je najboljši odlomek iz novega romana Alojza Rebule »Dan živih«. Odlomek ima naslov »Jaz, Nemesianus«. Druge stvari so bolj priložnostne ali pa napisane v romantično - realističnem slogu. Poezija je. čisto povprečna. »Knjigo o Slomšku« sta sestavila oziroma napisala Janez Poljanec in Franc Hrastelj. To je droben zbornik za stoletnico Slomškove smrti. V njem najdemo odlomke iz Slomškovih spisov in precej njegovih pesmi. Človeka nehote preseneti Slomškova domoljubnost. Bil je velik patriot, in kar je še več vredno, velik realist. Tudi on je odklonil naivno ilirsko gibanje, enako kot Prešeren, čeprav je skušal tudi njega Vraz osebno pridobiti zanj. Mnoge njegove pesmi so posvečene slovenstvu in naravnost presenetljivo je, kolikokrat najdemo ta izraz v njegovih spisih in pesmih. Dragocena so tudi njegova opozorila o ljubezni do materinega jezika; danes so prav tako aktualna, kot so bila takrat. »Knjiga o Slomšku« predstavlja v resnici dragocen letošnji dar Mohorjeve družbe Slovencem. Povest Lojzeta Kozarja »Takšen prag« je napisana v tradicionalnem duhu »slovenskih večernic«. Zgodba se odigrava nekje v skrajnem severovzhodnem kotu Slovenije, blizu madžarske meje. Priznati je treba, da zna Kozar zanimivo pripovedovati, dialogi so živahni in krepki, tupatam se poblisne iz njih celo živ čut za humor. Toda po vsebini in slogu jo moramo uvrstiti v naivno realistično književnost, kot jo simbolno re.prezentirajo ravno »slovenske večernice«. Značaji so orisani zelo sim-plicistično, v tipično čmo-beli tehniki: naiven moški, slabič — hudobna in pohlepna mačeha — nedolžna otroka, njeni žrtvi; dogajanje je mračno in moreče, prežeto s sentimentalnostjo, in se seveda zaključi kar najbolj nesrečno. Za povrh pa še mrtvaški motiv na ovitku. Čudno, da ni našlo uredništvo letošnje, zbirke kake bolj primerne povesti. Vsak naročnik Mohorjevih knjig bo rad vzel v roke knjigo dr. Dušana Savnika »Crna celina«. Kot že naslov pove, prikazuje v njej današnjo Afriko. Več kot polovico knjige zavzema pregled afriških držav. Navedeno je le najbolj bistveno, z najpotrebnejšimi statističnimi podatki in orisom političnega dogajanja, ki je privedlo do ustanovitve samostojne države. Prva tretjina knjige pa na splošno riše afriško geografijo, etnografijo in zgodovino. Kljub vsemu bogastvu podatkov, ki jih je na 230 straneh zbranih res veliko, pa moramo reči, da se avtor preveč poslužuje tipično propagandnega in aktivističnega jezika. Neprenehno sc. zaletava v tisto, kar so Evropejci napravili v Afriki. Res je, da ni bilo vse dobro, res je pa tudi, da ni bilo vse slabo. Toda dobrega nikjer ne omenja, medtem ko uporabi vsako priložnost, da ponavlja najbolj nekritične obtožbe na račun kolonializma. Dejstvo pa je, da so afriška ljudstva sorazmerno malo časa prenašala evropsko oblast, in v tem času so napravila — čeprav neprostovoljno — velikanski skok iz kamene dobe v 20. stoletje. Avtor nikjer ne omenja silnih okrutnosti, katerim so bila izpostavljena črna plemena pred prihodom Evropejcev s strani lastnih poglavarjev ali s strani drugih plemen, n. pr. v Ašantiju, in da so šele Evropejci napravili tem strašnim krvoprelitjem konec. Nekritično pa ponavlja trditev o osmih milijonih (!) pobitih Kongočanov v času, ko je bil Kongo kolonija belgijskega kralja Leopolda. Več objektivnosti pa bi napravilo to knjigo za zelo dobrodošel informativni priročnik o Afriki, kakor ga človek vsak hip potrebuje. »Tehnika v vsakdanjem življenju« dr. inž. Antona Kuhlja je solidno in razumlivo napisana, j. Ruski kritik Vladimir Jermilov je kritiziral v dnevniku »Izvestja« pisatelja Ilijo Ehrenburga, češ da je samo molčal med stalinističnimi čistkami pred vojno. Obtožuje ga, da je. »semplificiral« tisto tragedijo in da se je držal etičnih načel, ki jih je nemogoče razumeti. Vendar Jermilov hvali Ehrenburga kot pisatelja, čei da ima velik talent, in trdi, da so njegovi spomini zanimivi, poučni in včasih resnično vzpodbudni. Ta članek Vladimira Jermilova, ki je zelo znan sovjetski literat in je bil svojčas, pred velikimi Stalinovimi čistkami, član centralnega komiteja partije, je vzbudil v političnih, diplomatskih in umetniških krogih v Moskvi veliko pozornost, tembolj ker je Jermilov tudi zdaj vplivna osebnost v zvezi sovjetskih pisateljev. Jermilov zameri Ehrenburgu, da je ohranil najpopolnejši molk spričo trpljenja milijonov ljudi, katere je obsodila diktatorjeva divjost na smrt ali pa jih poslala v ledeno sibirsko pregnanstvo. Clan-kar opozarja, da skuša Ehrenburg opravičiti svoj takratni molk v svojih nedavno objavljenih spominih s tem, da je bilo treba v letih 1937 in 1938 predvsem vdržati in ostati pri življenju, torej stisniti zobe. in molčati. Ni bilo treba opozarjati na zmote, kajti zgodovina pač ne poteka vedno tako, kakor bi človek hotel. Kritik Jermilov priznava, da je v letih velikih čistk sovjetska javnost še imela zaupanje v Stalina, in je bila prepričana, da ravna pravilno. Toda tisti, ki so vedeli, kako stvari v resnici stoje, pa so molčali, se zdaj gotovo ne morejo izgovarjati s tem, da je predstavljal njihov molk etično kritiko. Jermilov pravi, da je nemogoče, da bi pisatelj izvajal etično kritiko z molkom, kot trdi Ehrenburg. Jermilov potem polemizira z Ehrenburgovo trditvijo, češ da je prišel do tega, da je zadušil dvome v sebi in sklenil, da se bo molče boril in zmagal. Sovjetsko ljudstvo je bilo v tistem času pretreseno od dejstva, da se je pojavilo naenkrat toliko sovražnikov ljudstva, nadaljuje Jermilov. To Umrl je pesnik Robert Froit V ponedeljek zjutraj je umrl v bolnišnici v Bostonu slavni ameriški pesnik Robert Frost. Star je bil 88 let. Bolan je bil od decembra in je bil med tem časom dvakrat operiran. Robert Frost je bil rojen leta 1874 v San Franciscu. študiral je v Bartmouthu, Harvardu in v Amhurstu, kjer je diplomiral iz literature. Postal je profesor. Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom »A boy’s will« (Dečkova volja) je objavil leta 1913. Potem je v presledkih po 8 do 10 let redno objavljal pesniške zbirke in zbirke ritmične proze do konca življenja. Pesmi mu je navdihovalo življenje z vsemi svojimi pojavi, predvsem pa narava. To se kaže tudi v naslovih njegovih zbirk, na primer v zbirkah »Od snega do snega«, »Priča drevo« in »Na jasi«. Noben ameriški pesnik razen Whitmana ni dosegel take slave in popularnosti. Robert Frost je dobil štirikrat Pulitzerjevo nagrado za pesništvo in okrog 40 ameriških univerz in visokih šol mu je podelilo častni doktorat. Tudi predsednik Ken-nedy ga je zelo cenil. Imenoval ga je za sveto-vavca za poezijo pri knjižnici ameriškega kongresa. Za njegov 88. rojstni dan mu je poslal medaljo, ki mu jo je podelil kongres. Tudi ob Kennedyje-vem ustoličenju je Robert Frost bral neko svojo pesem. Pokopali so ga v četrtek. Pogreba so se udeležili samo člani njegove družine in nekaj njegovih najožjih prijateljev. Pokopali so ga na pokopališču v kraju Old Benington v Vermontu, kot je pesnik sam želel. Namesto cvetja in vencev na grob so bili njegovi prijatelji in znanci naprošeni, naj rajši prispevajo v ustanovo Roberta Frosta, ki jo je ustanovil pokojni pesnik za pomoč pri šolanju ljud-skošolskih učiteljev. NOVA JEVTUŠENKOVA PESNIŠKA ZBIRKA Ruski pesnik Evgenij Jevtušenko je objavil zdaj novo pesniško zbirko pod nasfovom »Gesta«. Izšla je v 100.000 izvodih. Komaj pred nekaj tedni je izšla njegova prejšnja zbirka z naslovom »Nežnost«. Doslej je objavil že deset zbirk. Nova zbirka je razdeljena v tri dele. Prvi del prinaša nekaj pesmi iz zadnjega časa, katere mu je navdihnilo potovanje po tujih deželah. je povzročilo mnogim dvome, v srcu in jih pripravilo do tega, da so branili tega ali onega, o katerem so bili prepričani, da ne more biti sovražnik. Ti ljudje so se borili, a ne z molkom. Ljudje niso molčali, čeprav je Zahod mislil da je bilo tako. Pogumni protesti niso bili niti osamljeni niti redki. Končno Jermilov pohvali Hruščeva, da je na 20. partijskem kongresu tako odkrito obsodil kult osebnosti in zahteval, naj se razkrijejo javnosti vsi Stalinovi zločini. In zares so bili mnogi zločini razkriti. Vendar jih je še mnogo ostalo skritih, zaključuje Jermilov. * * POLEMIKA O POUKU SLOVENŠČINE V slovenskem tisku se je pojavila polemika o pouku slovenščine in slovenske literature, po novem ljudskem programu na reforminarinh gimnazijah v Sloveniji. Dijaki se pritožujejo, da zvedo tam zelo veliko o starih orientalskih literaturah, skoro nič pa o sodobni slovenski literaturi. To so poudarili tudi na nekem mladinskem plenumu V Ljubljani. V zvezi s tem je objavila Katedra za slovensko literarno zgodovino na ljubljanski univerzi dopis v tisku, v katerem naglaša, da je že pred sprejemom novega učnega programa v lanskem letu opozorila na to dejstvo, da pa njeno opozorilo ni nič zaleglo. Tako je prišlo po novih učnih načrtih že v prvem polletju do paradoksa, da gimnazijski dijaki pri pouku slovenščine pravzaprav do sloven1 ske književnosti praktično sploh ne pridejo. »Namesto tega zvedo s profesorji vred iz zasilnega učbenika najosnovnejšo faktografijo starih oriental skih književnosti«, je rečeno v izjavi Katedre za slovensko književnost. Izjava se. zaključuje z besedami; »Katedra za slovensko literarno zgodovino na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani zato javno odklanja sleherno odgovornost za kakršnekoli posledice, ki bi nastale ob realizaciji novih učnih načrtov za pouk književnosti na reformirani srednji šoli«. MOLK IN OBSODBA ILIJA EHRENBURG PLAČUJE ZDAJ ZA SVOJ PLAHI MOLK OB STALINOVIH ZLOČINIH GOSPODARSTVO Frizijsho - holštanjska pasma se širi V vseh državah Zapadne Evrope se • frizijsko - holštanjska goveja pasma vedno bolj širi na račun drugih mlečnih pasem. Njena domovina je Holandska, a danes je mogoče uvoziti najtežje in najbolj donosne živali iz Amerike, in sicer iz ZDA in iz Kanade. Amerikanci so pasmo prevzgojili. Na švedskem je danes okoli 30 /o vseh goved frizijsko - hczlštanjske pasme. Na Danskem je trenutno samo 20% goved te pasme, a odstotek se hitro dviga. V Belgiji spada k tej pasmi nad 1/4 goved. V Franciji je štela frizijsko-holštanjska pasma 1. 1951 samo 1% goved, danes že nad 15% in med mlečnimi pasmami je po svojem številu na 2. mestu, takoj za simentalsko pasmo. V Španijo so prišle prve živali te pasme sorazmerno zelo pozno, a se sedaj zelo hitro množijo, predvsem zaradi pomnoženega uvoza iz Holandske. V Italiji ima pasma posebno ime: »fri-sona«. Trenutno spada k tej pasmi približno 1/4 vseh goved, a odstotek neprenehoma raste. S semenom »frisone« so v pokrajinah Milan, Pavia in Cremona leta 1957 osemenili 75% krav, leta 1961 pa 83%. V Zapadni Nemčiji spada 35% vseh goved k frizijsko-holštanjski pasmi in Nemci Pravijo, da s dale njih krave, ki so vpisa- Muzika vpliva na razvoj rastlin Kdor je obiskal posestvo grofa Marzot-La pri Portogruaru, je lahko ugotovil, da tamkajšnje krave dvakrat dnevno poslušajo muziko. Minilo je že skoraj 40 let, odkar so najprej na švedskem ugotovili, da mirna in lepa muzika pomirjevalno vpliva na živali, ki so manj nervozne in zato bolje prežvekujejo in presnavljajo krmo, dajejo več mleka in se sploh bolje razvijajo. V tem oziru celajo mnogo poskušenj na Japonskem, kjer je muzika vpeljana skoraj v vseh večjih kravarnah. Sedaj pa se je pojavil v znanstvenem svetu indijski rastlinoslovec - botanik Singh, ki trdi, da muzika vpliva tudi na rastlinje. Pravi, da so skozi zemljišče usmerjeni zvočni valovi nekega zvona tako vplivali na petunije, da so se rastline za polovico hitreje razvijale in da je cvetenje nastopilo 2 tedna prej kot pri normalno gojenih pe-tunijah. Ni pa povedal, ali je na petunije vplival z zibajočim se dunajskim valčkom ali z argentinskim mogočnim tangom ali z divjim ameriškim twistom. Mogoče pa ima Singh le prav in bodo naši potomci enkrat navili konec njive gramofon in krompir se bo vidno dtebelil. NAFTA POD MORJEM V INDONEZIJI Indonezija bo začela že prihodnje leto izkoriščati naftonosna polja pod morjem na severu ob otoku Sumatre pri Nikobar-skih otokih. Skupina indonezijskih in tujih strokovnjakov sedaj preiskuje ta področja s posebno ladjo »Detarition«, da bi ugotovili, kje so rajbolj ugodna mesta za vrtalne stolpe. ne v rodovnik, lansko leto povprečno 4516 Kg mleka s 3.84% tolšče in da so teleta'od rojstva do starosti 60 tednov pokazala dnevni prirastek na živi teži za 1.1 kg. Na Angleškem pa predstavlja ta pasma najvišji odstotek med vsemi drugimi, in sicer nad 40% rned mlečnimi pasmami pa celo 7Qf/o. Angleži javljajo za svoj rodovnik približno isto molznost in prirastek kot Nemci. In živinorejci naših krajev? Seveda se zanimajo za to pasmo, a se zavedajo, da ta pasma ni za revne kraške predele, marveč samo za rodovitne kraje. Tudi glede te pasme velja načelo: krava se pri gobcu molze. * * Leta 1844: „Vinoreja” V istem letu, kot se je rodil naš goriški slavček Simon Gregorčič, je1 izšla v založbi »Novic« zanimiva »Vinoreja«, katero je spisal Vertovc Matija, župnik v Št. Vidu pri Vipavi — danes Podnanos. Knjiga je zanimiva v mnogih ozirih in po prilikah bomo kaj priobčili iz nje. Pred 118 leti ni bilo potrebno trt ne škropiti ne žveplati, ker se oidij in pero-nospora še nista pojavila. Trtjon - cigarar je. delal škodo trti, drugače pa so bili blaženi časi za vinogradnike, ki svojih trt niso niti gnojili. Naši slovenski vinogradniki, posebno vipavski, so se smejali piscu »Vinoreje«, ker je svoje »nograde« gnojil. Med vinogradniki je vladalo mnenje, da ;e z gnojem trte zastrupijo in če je bilo potem z vinom kaj narobe, je bilo krivo gnojenje. . Čudno je, da je med našimi vinogradniki moglo glede gnoja vladati tako mnenje, saj o koristnosti gnoja so bili prepričani že davno, kot poroča Marcus Portius Ča- še pred nekaj desetletji ni bilo kmečke hiše, kjer ne bi pridelovali krmskega korenja in pese. Potem so pridelovanje vedno bolj opuščali, a danes se vidi, da je nujno potrebno predvsem pridelovanje krmske pese. Pri današnjem krmljenju krmilnih mok tudi goveji živini se pojavlja pomanjkanje takega krmila, ki bi živali osveževal tudi v dolgih zimskih mesecih, ko ni prav nobene sveže krme. Tu je mesto za krm-sko peso. Pri nas sejemo v glavnem dve sorti krmske pese, in sicer rumeno Eckendorf in rdečo Mamut. Nekateri pridelujejo tudi nekaj sladkorne ali polsladkorne pese. Krmska vrednost zadnjih dveh je večja kot prvih dveh, a se kljub temu izplača le pridelovanje rumene in rdteče krmske pese, ker dobimo tako mnogo višje pridelke. Če zemljišče dobro obdelamo, izdatno po- Vinogradništvo v Sovjetski zvezi in nekaj cen Vse kaže, da bo Sov. zveza zavzela v kratkih letih med državami sveta prvo mesto glede višine pridelka grozdja. Po 7-let-nem načrtu, ki ga sedaj izvajajo, posadijo letno novih 150.000 ha s trtami, če računamo, da se pridela na ha vinograda le 100 stotov grozdja, bi na 150.000 ha dobili okoli 15 milijonov hi vina. Prav toliko milijonov hi bi torej znašal letni prirastek. Da zavzame Sov. zveza prvo mesto med pro-.zvajavci zadostuje 5 — 6 let, če upoštevamo, da je že pred sedemletko pridelala okoli 10 milijonov hi vina. Vinogradništvo zapadne Evrope se zaenkrat še ne čuti ogroženo od take pomno žit ve ruskega pridelka, ker je notranja potrošnja grozdja in vina v Sov. zvezi še zelo pičla in se lahko toliko dvigne, da bo še tako visok domači pridelek prenizek. Torej ni na razpolago blaga za izvoz. Poleg tega pa so tudi cene mnogo previsoke, da b! mogle konkurirati na zapadnoevropskih trgih. V velikih državnih skladiščih v Moskvi prodajajo steklenico vina po 1450 do 1830 lir, kar je odvisno od kakovosti. Steklenica šumečega vina stane 2450 lir, kor njak-brandy pa prodajajo po 2500 do 3900 lir za steklenico od 6 deci. Letos so prodajali v Gruziji (Tbilisi) grozdje po okoli 390 lir za kg. BOJ FROTI TOČI Neki italijanski senator je vprašal ministra za kmetijstvo in gozdarstvo, kako je z bojem proti toči. Minister Rumor je odgovoril z nenavadno dolgim govorom, utemeljenim z znanstvenimi izsledki. V bistvu pa je povedal, da se bo nadaljevalo s poskusi. Kaj to pomeni? Nič drugega, kot da boj proti toči z raketami ni zanesljivo uspešen, dokler se še poskuša in proučuje. Je pač tako, kot smo večkrat pisali v našem listu, da je streljanje proti toči predvsem v korist tistih, ki izdelujejo izstrelke. Sedaj bodo poskušali rakete, ki eksplodirajo v višini 2.000 m. gnojimo, pravočasno posejemo in tudi pozneje setve ne zapustimo, lahko pridelamo na enem aru ali 100 mJ površine tudi več kot 10, celo 15 stotov krmske pese. Z enim stotom krmske pese na dan zadovoljimo prav dobro 3 do 4 goveda, predvsem krave molznice, ki so za tako krmo zelo hvaležne in jo poplačajo z obilnejšim mlor kom. Ne smemo pa pozabiti, da je krmska pesa revna na rudninskih snoveh in zato moramo iste nadoknaditi z vrhano žlico rudninskih snovi, vitasola ali kaj podobnega ha žival in dan. če bi imeli na razpolago sojino moko, bi morali vsaki živali dodati dnevno med krmo en kg te moke ali pa enako količino moke iz orehovih tropin. Obe moki vsebujeta mnogo tolšče in beljakovin, katerih je v pesi premalo. Ne bo drugače, kot da vsak živinorejec vseje nekoliko semena krmske pese. to, ki je živel par sto let pred Kr. roj- [/daja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik stvom in ki je spisal gospodarsko luijigo-)ra«o Legiš« . Tlaka tiskarna »Graphi*« - Trst, »De Agncoltura«. | ul Sv FrančiSka 2o — Telefon 29-477 Krmska pesa se zopet uveljavlja V wttmoui H. It. 17. Bržkone ni prepoznal preoblečenega Sama, ker je brezbrižno šel čez cesto. Stopil je v javni avto in se odpeljal. Radič se je obupano oziral, kje je kak izvošček, da bi sledil Portugalcu. Ves besen se je ugriznil v ustnice, ker ni ukazal šoferju, naj ga počaka. Vendar si je zapomnil številko onega avta. Stopil je k vratom in pozvonil. Priglasil se je pod napačnim imenom Grgič in je prosil, da bi smel govoriti z gospodarjem. Škrinjar ga je sprejel v udobnem salonu. Samo bi ga skoraj ne bil prepoznal; tako se je spremenil v obraz. Bil je bolj zabuhel. Ošabni podsmeh je izginil, zato pa mu je sijala iz oči lisičja pretkanost. »Prosim, sedite,« je povabil. »S čim vam morem ustreči?« Samo se je pogladil po podbradniku: »Zelo prijazni ste, da ste me takoj sprejeli. Prihajam v neki važni zadevi, o kateri sem hotel govoriti z Brandom. Nisem ga pa našel, ker je sinoči odletel v Turčijo.« Škrinjar ga je radovedno pogledal: »Torej, za kaj gre pravzaprav?« Samo je potegnil iz žepa list tajnega kodeksa in ga je položil na mizo: »Ne vem, če ste že poučeni o zadevi v Benetkah?« »Vsekakor,« ga je prekinil Škrinjar »nerodna zadeva. Tod okrog pa tudi stika neki vohljač od interpola.« »Res je; v Ritterjevi garaži je nekaj stikal. V cilj pa ni zadel, ker se ne bi dal tako neumno prepoznati.« »Drži! Tega bomo že spravili na led. — Toda, prosim, k stvari.« »Obstaja nevarnost, da je naš tajni kodeks v Benetkah padel v roke policiji. Zato je 'bil takoj popravljen,« je rekel Samo in pokazal na list na mizi. »Na fotografskem posnetku sem dodal spremembe in sem prišel, da ga vam pokažem. Prinesite vaš izvod, da vnesemo popravke. Svojega ne morem dati iz rok.« »Od koga pa imate te popravke? Kdo pa ste pravzaprav?« »Povedal sem vam svoje ime. Šef me je določil za obveščevavca. Izročil mi je tudi fotografski posnetek.« Samo je dosti tvegal, saj ni mogel biti gotov, da so njegova domnevanja pravilna. Škrinjar ga je ves prepaden gledal: »Prekleta smola! Pravkar je bil pri meni. Komaj je odšel, ste vi pozvonili. — čudno, da mi ni nič omenil glede spremembe tajnega ključa.« »Bržkone je pozabil, ker ima glavo~pol-no drugih skrbi. Vedel je pa tudi, da bom jaz uredil vso zadevo. — Pojdite, prosim, po vaš izvod, da ga popravimo.« Škrinjar je odšel, a ga dolgo ni bilo nazaj. Medtem je postrežnica prinesla steklenico konjaka in dva kozarčka. Postavila je pladenj na mizo in tiho spet zginila. Končno se je gospodar le vrnil. Nalil je oba kozarca: »Na zdravje, gospod Grgič!« »Na vaše zdravje!« Delo sta hitro opravila. Kar na celem Lastnik garaže je bil po Samovem obisku ves iz sebe. Dobro, da mu je uspelo svojega mehanika Grdola skrivaj spraviti iz garaže. Dobro, da je tistega policijskega vohljača speljal v napačno smer. Za nekaj časa se ga je sam morda le rešil, čudno se mu je pa le zdelo, da se tisti komisar ali kar je že bil, ni spet pokazal in začel preiskovati po delavnici in še drugje spraševati. Nič takega se ni zgodilo. Ritterju je postalo malo tesno pri srcu. Pričakoval je kak policijski obisk; saj na to ga je pripravil Portugalec. Nič novega bi ne bilo zanj, tudi če bi se kak vohun vtihotapil med njegove delavce. Neverjetno se pa mu je zdelo, da se bo policaj tako hitro izdal Delagoa ga je obvestil o dogodkih v Benetkah. Tajni radijski sprejemnik v Skri-njarjevi vili je vse poročal. Komi se je po svojem begu oglasil pri Brandu. Oba skupaj sta jo pobrisala na Bližnji Vzhod. Dogodkov torej na pretek. Komijeva žena je poslala še zadnje sporočilo, ki se je končalo z besedami: »Pričakujem najhujše.« Oddajnik je nato umolknil. Delagoa je z Brandovo pomočjo organiziral Komijev beg. Potem se je za dva dni umaknil iz javnosti. Ko je po vrnitvi zvedel za policijski obisk v Ritterjevi garaži, si je dal natanko opisati tistega komisarja. »Aha,« je vzkliknil, »tega pa poznam. Zdaj je pa tudi zame že skrajni čas.« Preden je zapustil mesto, se je prav tisto jutro oglasil pri Škrinjarju kot Samo. Drug drugega nista opazila. Uro pozneje je že sedel v letalu proti Rimu. Ritter je pa zaman čakal, je odlikoval Fritz Dennerlein, prvi na 100 m, mešano in na 200 metuljček (2'16”2, najboljši /as Evrope). Na tekmah za evropsko prvenstvo P-' Italija doživela hud poraz ter osvojila samo tri Leh»' m‘2S.ta- Le Dennerlein, ki pa ni nastopil v m„; j®1; j° izboljšal svoj evropski višek na 200 m uljček s Časom 2T2”6. Poraz je Italija doživela 1 v plavalnem tekmovanju šestih držav, ki je 1 lani v Rotterdamu. V waterpolu je Italija bila nudo poražena v Leipzigu (zasedla je 8. mesto!). O ŽENSKAH, KI SE ŽRTVUJEJO IN SO SREČNE Opisala bom primer treh požrtvovalnih žensk, ker mislim, da bo to marsikomu koristilo in bilo v tolažbo, bolj kot katerokoli drugo pisanje. Prvi je primer ženske, ki je stara okrog 30 let. Ima starše, ki so že stari, ona pa skrbi zanje. Lahko bi se omožila, toda kaj bi bilo potem z njenimi starši? Kdo bi skrbel zanje? Tako ona dela in se noče poročiti. Ko bo ostala sama in bo prosta, bo nedvomno prestara, da bi se lahko poročila. Toda prav to si želi; ostati sama, čimveč in se žrtvovati za starše. Kot vidite, gre za enega mnogih primerov žensk, ki za druge žrtvujejo svojo žensko usodo. Marsikdo si misli, da ta ženska ni zadovoljna, da je otožna. Toda to ni res. Ona je zadovoljna in srečna na svoj način. Redkokdaj najdemo tako mirno in tako srečno osebo, kot je ona. Nikoli je nisem videla z otožnim obrazom, nikoli nisem slišala iz njenih ust žalostnih besed, nikoli nisem razbrala iz njenih oči obžalovanja za življenje brez ljubezni. Druga ženska, o kateri vam hočem nekaj po-v’odati, ima 24 let in je poročena. Leto pred poroko je njen zaročenec oslepel pri avtomobilski nesreči. Ona pa se je vseeno omožila z njim, .ker ?a je imela rada, proti volji vseh. Ni lahko biti zena slepca, ker ga mora spremljati povsod, treba je preskrbeti vse, kar potrebuje, odpovedati se [nora raznim zabavam, kinu, televiziji. Za mnoge zenske bi to pomenilo veliko žrtev, toda zanjo ne. Nasprotno, sedaj je zadovoljna, mnogo bolj kot Fnej. Posebno sedaj je njeno veselje doseglo višek, r Pričakuje otroka. Tretja ženska je še dekle 20 let. še pred nedavnim je imela svoj avtomobil, veliko je potova-a' oblačila se je v najboljših modnih hišah, to pa Po zaslugi očeta, ki je bil zelo bogat. Kmalu pa Državno prvenstvo pa je že četrtič zaporedoma osvojila ekipa Recco. V težki atletiki je pa Italija bila uspešna. V rokoborbi se je udeležila obeh tekmovanj za svetovno prvenstvo, ki sta bili v Toludu (ZDA). Fabra se je uvrstil na drugo mesto, Ferrari na tretje. Grassi, ki je bil četrti v Toledu, se je maščeval v Beogradu, kjer se je uvrstil na prvo mesto. Na evropskem prvenstvu judo športa je bil Venturelli drugi, v dviganju uteži sta se Grandi in Manni-roni uvrstila na 6. mesto na tekmovanju za svetovno prvenstvo, ki je bilo v Budimpešti. Da končamo z našim pregledom, nam preostanejo še 4 športi. Glede sabljanja so v Italiji nastale težave. Zanimivo je, kako je vlada začela upoštevati, da je raven nekdaj zelo slavne italijanske šole zelo padla. V Buenos Airesu so Italijani zabeležili grenke poraze in prav tako se je zgodilo v Beogradu, Duisburgu in na Dunaju. Važno pa je, da se mladina začenja zanimati tudi za ta šport. Tudi za streljanje je v Italiji precej zanimanja. Alberto Ambrecht, državni prvak druge kategorije, je najboljši dokaz za to trditev. Italijanski prvak je nonovno postal Casciano. Na evropskem prvenstvu so Italijani osvojili kar štiri prva mesta (1. Casciano), medtem ko so doživeli velik poraz na svetovnem prvenstvu. V streljanju na goloba sta se odlikovala Giorgetti ('svetovni prvak) in Rossini (italijanski prvak). Italijani so zelo zadovoljni, ker so postali ponovno svetovni prvaki v ba-Hncanlu. Osvojili so tudi evropsko prvenstvo ter zmagali lani povsod, kjer so nastopili. Italijani še vedno upajo, da se zvezi združita (v Italiji sta dve zvezi za balincanie). Zaman pa skušajo uveljaviti modemi peteroboj, za katereea je morda samo 50 gojencev. Vsekakor je Ottaviani žel preceišnie u-spehe na več tekmovanjih. D. T. so izgubili vse, kar so imeli, in nenadoma so se znašli na cesti. Mati je potem zbolela in umrla, oče pa je moral v zapor. Dekle, na katerega so bogati prijatelji sedaj popolnoma pozabili, je moralo delati, če se je hotelo preživljati. Imelo je trdno voljo, da se nečesa nauči in v tem je tudi uspela. Dobila je zaposlitev in to ji je dovoljevalo, da je pomagala očetu. Prej je dekle živelo v mestu, v bogati vili in imelo na razpolago služkinje. Sedaj stanuje v predmestju v majhni sobi. Ob sobotah popoldne ostaja doma, kjer šiva, lika, pere in pospravlja. Sedaj ima mnogo prijateljev med delovnimi tovariši in je popolnoma zadovoljno. Prej je imelo toliko stvari na razpolago, a ni bilo nikoli zadovoljno, sedaj ima samo to, kar ji je nujno potrebno in je srečno. Pravi, da se čuti bolj svo-bodono, mlajšo. Prej se ji je pri 18 letih dozdevalo, da je mnogo starejša, kot je sedah Morda se bo čez kako leto poročila z enim izmed svojih novih prijateljev, toda prej mora še nekaj prihraniti. V kino zahaja samo enkrat na mesec in bolj uživa kot pa takrat, ko je lahko hodila tudi po dvakrat dnevno. Seveda bi vam lahko govorila o ženskah, ki so doživele velike uspehe, o tistih, ki so prišle do slave in bogastva, toda ali bi vas podobne zgodbe res zanimale? Bi vam lahko kaj koristile? Mislim, da ne. Slava in uspehi zanimajo tiste, ki jih dosežejo, ne pa druge. Primeri omenjenih treh žensk pa nas učijo, da smo lahko veseli in srečni tudi. če se žrtvujemo za bližnjega. Mnogokrat se pritožujemo in se čutimo nesrečne za malenkosti, a druge, poglejte jih, kako znaio biti srečne tudi pri največjih žrtvah! Od njih se. moramo učiti in ako pomislimo nanje, ugotovimo, kako smo lahko tudi mi srečni, če so srečne druge, ki so v mnogo težjih pogojih od naših. Ondlna Astrologija in človekov značaj (Nadaljevanje z 8. strani) tade datum rojstva na dan prehoda Sonca iz ene-ja simbola v drugega. Začel bom torej kar z ljudmi, ki so rojeni v znamenju KOZOROGA (23. dec. do 20v jan.). Dobre in slabe lastnosti: Clovek-Kozorog je zelo delaven; njegovo neprestano stremljenje je denar. Do uspeha se prebije preko stalnih bojev in hudih preizkušenj in nemalokrat doživi tudi izgube ali poraze. Radi se dokopljejo do vplivnih položajev, dasi se na zunaj hočejo pokazati neznatne; hočejo voditi in gospodariti, vendar znajo to storiti skoraj neopazno. Niso sicer vsestransko nadarjeni, zato se radi specializirajo v najrazličnejših poklicih, ker le tako lahko pridejo na površje. So dobri organizatorji, preudarni (vsaki stvari gredo do dna), preračunljivi, solidni in varčni; odlikuje jih tudi poštenost, odkritosrčnost in zvestoba. Pri delu so vztrajni, previdni in natančni. Včasih se tako poglobijo v delo, da za okolico nimajo niti časa. Po naravi so mirni in celo melanholični; včasih zapadejo omahovanjem in neodločnosti, zaradi česar zamude marsikatero dobro priliko. Do ljudi, posebno nepoznanih, so zadržani, rezervirani, celo v ljubezni je zadržan, vendar pa ni rečeno, da ne zpa pokazati svoja čustva napram prijateljem ali ženi, ko si je pridobil njih zaupanje — celo zelo strasten postane. Poleg teh dobrih lastnosti pa ima človek-Kozorog tudi zelo slabe, ki dostikrat otežkočajo življenje Idrugim ljudem. Pod neugodnimi pogoji pridejo do zraza sumničenje, nezaupanje, egoizem, nezadovoljstvo .skopost, kritičnost in močna melanholija. Zaradi tega si dostikrat nakopljejo precej sovražnikov, vendar s svojo diplomacijo zopet vse poravnajo. Ljubezensko in zakonsko .življenje ni ravno harmonično, ker ne pozna nežnosti, temveč bolj prijateljsko zvestobo. V neredkih primerih pride do ločitve, seveda če si ni izbral sebi primerne tovarišice. Po neumornem in trdem boju si največkrat pridobe posest in lahko dožive visoko starost seveda pa se morajo paziti predvsem bolezni na vratu, na pljučih, pred prehladi, revmatizmom, želodčnimi motnjami in melanholijo. Zenske so več ali manj podobne moškim. Tre-bs jih je znati duševno osvojiti. So požrtvovalne, zaupljive in zveste. Za ljubezen imajo le malo smisla, zato pa imajo duševna nagnjenja, včasih občutek osamljenosti, tu pa tam so samovoljne, toda požrtvovalne in znajo ustvariti domačnost. Včasih se nenadoma prebudijo iz mrzle srčne otopelosti in oči jim za trenutek strastno zažare. — Temu značaju- najbolj ustrezata žena ali mož, ki sta rojena v znamenju »Device« (28/8-23/9) ali v znamenju »Bika« (21/4-20/5). Cozmoastno lx kulturnega žlvlfmnjja NAJBOLJŠI FILM LETA Pred kratkim so v New Yorku slovesno razglasili za najboljši film lanskega leta »Naidaljši dan« Darryla F. Zanucka. Ta film predvajajo le dni tudi že v Trstu. V njem igrajo v glavnih vlogah John Wayne, Richard Todd, Hcnrv Fonda, Mel Ferrer, Richard Burton, Robert Mitchum in še mnogi drugi znani igravci. Film prikazuje, kot znano, zavezniški vdor na evropsko celino v Normandiji leta 1944. Za najboljšega režiserja leta pa so Američani proglasili Angleža Davida Leana, ki je zrežiral film »Polkovnik Lawrence Arabski«, v katerem igra glavno vlogo Alec Guinness. Ta film je doživel ob nedavni premieri v Londonu zelo dobre ocene. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 3. febr., ob 16. in ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, v nedeljo, 10. febr. cb 17. uri na Kontovciu Andre Roussin »KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA« komedija v štirih dejanjih Prepovedano mladini izpod 18. leta! ii1 •.... \ y.\ v-V.* V' • '\V > . \ \ m' ^ ..V;» M GS oj -0 5-..^, o .£ ’> > J-ffg o £ ~ > oj £ C3 O °* »H >cj "P d) OJ U C M o ^ M— PQ 03 ^ to 03" • ® m 0 o z5 »—< c/i 03 N.Sig a a >0 c •“ ■*-* O TJ 55 o o >Nj JU 'o 2 'c?'o ^ T3 ^ - NC g 'c >» si S ra w T3 N ^ JJ c o .— C, N 71 TJ • Sl .Si .Si, ,2 o c ~1D.^ ^ 5/3 ,'&i-aw-3-a «3 Slff 5-s E — >0 O ‘P 03 o a F s .y «j > G S N ^ 08 S- aS 0 ^ 03 >(/) C/) ^3 u >8 H E £8^ S 3 O . ^ S 3 <0 ^■N-g “> « -. H w >CJ O 0) >N v) O M lf_, O ■‘-1 >0 _ o 03 ~ 1- 00 . IVJ M aS is.s^-3 “3C n E S c c w — r: r 4J Gs « ^ c/i CX ____ ° N > > C r=! « ~ 03 rt-' 03 O ^ O TJ 03 J •—i N N C E c S CJ -r-. S G S Ul O XI o..o o iU c « »-1 z ._- « o?« 1/3 73 * '■Si, !. JS s N 1 >CJ 03 ! 'S. c p N M CJ .?. E ■—, (/) a) B n M ^ •' •'- c .S _ Si, k a ^ P-T3 u ,« 3 — 0 <4 s — x — KJi O _•£ « u »Si -•'’.«■§ o ■5“r»«5 g,-g ra »o 1 E3^2^ c — .5. oj ? ut >-S 03 .U P. gf-j —■ 03 'bi) js 8 p, O 'S &ž * E 3 . E c/) Oj hj ~gSp W» N rr S .4) c b >N V 03 £ c/5 aj ^ E £ •- * o X) 03 03 O, >N 03 ?} CX oj cn os o 03 o cl aj C/5 £ u >N G 3 C *o 03 V! t ft r r-. i3 -Jh PL, 03 p, S 73 S .•N “g .Si 00 T3 4i » 'S 3 ^ (D _ a o 3 2 I a.§ s r V_. w >«*s C e >«5 c I j ao poflXH» ^-aj-zoD s AN9Z9M