Sodobna slovenska poezija
David Bedrac
Golokožja
i
Izrezovanja
Med padanjem navzdol pesmi zanihajo s škarjami v sebi in same sebi izrežejo globoko papirnato srce.
Ko padejo, se prišijejo med platnice morja in pljuski se povežejo v slano pesem okoli tvojega telesa.
Sodobnost 2014
1499
David Bedrač: Golokožja
II
Drobljenja
Ladja se guga -kot pesniška zbirka na prsih bralcev.
Rdeča luna kaplja z neba, v pesem se je vrezala po valovih do obale.
Galebi so verzi, iz svojih sanj sipljejo glasen pesek v dolino besed.
V morju je večer, s črkami se oprijema belih ladij -papir je pristanišče.
Po goloti diši, ko se kitice slačijo, ena za drugo, njihove črke se drobijo kot školjke pod tvojimi stopali.
1500
Sodobnost 2014
David Bedrač: Golokožja
III
Spuščanja
Ravnotežje sonca in odprte skodelice si, čoln na gladini čaja, obraz zlate kamilice, ki se naliva v kožo ...
In vse to je uravnoteženo, ko spustim ladjice po tebi, iz svojih v tvoja usta, in ko se v daljavi dotakneta dva bela vatasta oblaka.
Sodobnost 2014
1501
David Bedrač: Golokožja
IV
Penjenja
Vzames žličko, miniaturno kopje, in kavi prebodes obraz.
Potem jo mesas v zaljubljene krožnice, da se zavrtiva vanje, da se čutiva po njihovih črtah, da utoneva zatem v požirek dveh penečih src.
1502
Sodobnost 2014
David Bedrač: Golokožja
V
Prelivanja
Toplota se slači preko nihajočih ladij, v grm dotikov se razleti, v tople krogle tvojih prsi.
Morje je na dlaneh: nanje so naliti moji prsti, ki se prelivajo skozi tvoje, ko se tvoji prsti prelivajo nazaj v moje.
Tak večer je to: prelivajoči prsti in slankast jezik, ki kroži okoli morja v tvojem popku, dokler galebi ne odvežejo jutra iz vreče noči.
Sodobnost 2014
1503
David Bedrač: Golokožja
VI
Pljuskanja
Zaljubljeni plavalec sem, ko kravlam po tvojih žilah.
Na nebu so mišice ljubezni, ki jih predre zavesa galebov, ko letijo čezte -razsipljeva se po laseh jutra, valovi se povežejo v grm slanih morskih strel.
Vse je globoko in tiho zatem, dokler ne rečeš: "Danes je obzorje take oblike, kot bi se strdilo v neskončnost ..."
1504
Sodobnost 2014
David Bedrač: Golokožja
VII
Nanašanja
Vreme tvojega telesa je travni{ki zvon~ek, ki sem mu malo prej sonce obesil z jezikom med bele prsi.
Sodobnost 2014
1505
David Bedrač: Golokožja
VIII Spanja
Ko spiva,
ocean nima zvoka, ima pa oko, odprto na gladini, da opazuje zvezde kot bucike,
zapičene v črno blago, da okusa fluor lune, ki teče iz njenega zelenega grla.
Ko spiva,
se gora napenja navzgor in se bolj pritisne v tla, med mahove,
da ji spolzijo med kamnitimi prsti na stopalih ljubezni.
Ko spiva, listam tvoje lase kot telefonski imenik in iščem številko, v kateri spiš.
Potem te v sanjah pokličem, preko svojega telesa, da se zdrzneš, z ustnicami pomežikneš v mojo nočno govorico in se še močneje stisneš k meni.
1506
Sodobnost 2014
David Bedrač: Golokožja
IX
Besedovanja
Če jih naženes, besede letijo kot plahi metulji skozi pokrajino pesmi naravnost v njeno pest, da jih zdrobi v lepoto.
Če jih vržes v zrak, lebdijo same v sebi kot zaljubljeni noži, ki vrežejo nebo in potem padajo skozi verze verzov.
Če ležes k meni, besede izginejo: dovolj je roka, ki zdrsne skozi sobo in odpre telesi.
Sodobnost 2014
1507
David Bedrač: Golokožja
X
Padanja
Padava
v sprožilec oblike, dotiki se tuširajo skozi naju, večkotna sva in mnogih dotikov ...
Padava,
ko se noč razneži po tvojih licih.
Preden zaspiva, pihne iz ušes časa globok molk in vesolje je skladno z nama kot bel list z belo pesmijo.
1508
Sodobnost 2014
David Bedrač: Golokožja
XI
Dotikanja
Dotikati se v X, lesti v dotik in misliti na tvoj magnet in omamljati okna, da lezejo iz sten kot stekleni valovi oddaljenega oceana.
Dotikati se v sredici črke X
in dišati po lesu, ki leži v prsih vsake črke, in se spomniti na školjko X, ki se je predrla z oceansko šivanko in se stopila kot kri v žilah vode.
Vsak dotik je X, ki zdrsne med nama, vsak X vsebuje drugačno nežnost, ki se sama vsrkava, ki sama kroži, ki se nadaljuje do sebe -do tebe k meni.
Sodobnost 2014
1509
David Bedrač: Golokožja
Potem se dotakneva riža dveh duš in naju morje povleče skozi X tokov iz svojih globokih oči.
1510
Sodobnost 2014
David Bedrač: Golokožja
XII
Vzletanja-pristajanja
Bila je pesem, bolj krhka od peska, mehkejša od biskvita svetlobe, občutljiva na dotik, na branje, na šepet, na tišino, da sva jo samo gledala kot mehko dete poezije.
Bila je pesem, prhki kupček prahu, ki jo je oceanski veter spihal iz najine sobe, da se je razblinila kot pršeč roj črk v usta zvezd.
Bila je pesem, lahka kot papirnat robec, ki še vedno vzleta in pristaja iz tvojega v moj, iz mojega v tvoj žep ljubezni.
Sodobnost 2014
1511
David Bedrač: Golokožja
XIII Ležanja
Lahko se prepara konj iz konjušnice oceana.
Lahko teče skozi sijajni rep,
lahko drobi,
sestavlja,
drobi,
sestavlja .
Lahko svet potegne v svojo grivo čez beli grič morske kože in izgine
v nevidnem vedru zvezd.
Lahko se razpara kot sol v glasbi in razpade v nove konje in zlato grivo na valovih.
Lahko pa leže med naju, si poliže toplo mlečno srce in naju zasiti z lakoto.
1512
Sodobnost 2014