Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
ŠI8V. 74.	v LMaoi, v teirlek, One i, aprila m
Leto KLVDL
»SLOVENEC« velja
po pošti ua vs3 strani Jaso-
slavijo in v Ljubljani: sa oelo leto naprej. k 180--sa pol leta „ .. „ 9>— m četrt lota „ . . „ 45-— sa en mesec „ .. „ 15 —
8alnczom«tvooo!ele<no K.243-5 Sobotna izda]a: 3s
Za oeio leto.....K 30 -
ib lnossmstTo.... „ 3» —
S3BInseraU: Saoatolpna petttrrcta (51; »Iroka ta 3 nun visoka ali i
prostor) sa enkrat ... p« K uradni raigltd, poslana Itd. . . . . po K J—i
Pri večjem naročila pop sat
Najmanjši oglas 59/Smin KM.
Izhaja vsak daa krmarit m> nodeljok ln dan po pruaika, ob S. url čjatraj.
__Uredništvo ja v Kopitarjevi uliol štev. 8/I1L
Uoiioplot bo no vračajo; netranfelrana pisma so ae sprejemalo. Oredn. telet štv. 50, uprava, šiv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poitne hran. ljubljansko št. 850 sa naročnino in št 349 sa oflasa,
avstr. In čošie 24.797, ojr. 23,511, bosn.-hero, 7583.
Pre^eSionočne misli.
Celemu življenju je dala svetovna vojna novo smer. Ni storila vsega sunkoma in vidno, ampak velikokrat le posredno in prikrito, tako da bomo šele pozneje, mogoče veliko pozneje, čutili njene slabe in dobre posledice. A mnogokrat sc vendar zdi, da nas ni vojna prav ničesar naučila, da je k ljudem Ic v viziji in za hip prišlo spoznanje, da so pozneje zopet vse brebujenje prespali in padli v staro letar-gijo. Veliko je takih med posamezniki, med skupinami in strankami.
Tako ni pri nas vojna libcralcev prav ničesar naučila. Ostali so tako zakotni, kot so bili nekdaj. Vso državno politiko presojajo z vidika osebnih spletk in želje
S moči. Hočejo jo imeti v zakupu in zato, or ni ž njimi, je proti njim. Danes že pišejo ravno tako zakotne stvari (primerjaj Kamnik: veliki zvon), kot so jih pisali, ko jim je bila protifarška gonja vodilna smer njihove politike. A včerajšnji »Narod« je razprostrl preko dveh kolon svoj svobodomiselni napad (podpisan i z svobodomiselnih krogov) na rimsko-katoliško interna-ciomaJo. Zakaj nc povedo danes naši liberalci že javno, da so stranka svobodo-miselcev, zakaj je treba take stvari spravljati le od časa do časa v časopisje. Čemu je treba slepomišiti s samostojnimi kmet-skimi in liberalnimi delavskimi strankami, ko vendar ve že vsak, kje je centrala za vse te liberalne filijalke Svetovni tok gre čisto svojo pot naprej in bo tudi pri nas pisal svojo zgodovino. V Nemčiji, v Nemški Avstriji in Italiji so doživele liberalne stranke katastrofalen poraz, vse njihove filijale, ustanovljene pod različnimi imeni in prekrojene. za čas volitev, jim niso nič pomagale. Svet se je zbral samo v dveh taborih. In ta dva tabora sta: krščansko-socialen in do skrajnosti demokratičen ter zato konsolidiran, drugi tabor pa tabor svobodomiselstva, ki išče v nadvladi razreda proti razredu na demagogičen način svojo m°č in izrablja v to brutalne posledice vojske ter splošno ljudsko fer-roentacijo in nezadovoljnost.
Ali so bili liberalci res pri nas še tako naivni, da mislijo še na bodočnost? Misij jo si pa: lepo je pa vendar le, če obdržimo moč v rokah, dokler jo le moremo, naj pride za nami, kar pride. Četudi to škoduje narodu, to nas nič ne briga. Ne zbiranje sil, ampak razkrajanje, to je njihov element.
Zato vsa njihova nedoslednost in šar-latanstvo v politiki, ker nimajo nobene pozitivne misli, ampak jih vodi samo sovraštvo proti ljudem, ki so krščansko-de-mokratičnega mišljenja, proti ljudem, ki vedo, da je v tako globokem in od vekov
zasnovanem in preiskušenem versko-soci-alnem temelju zasnovana vse resnejša življenjska filozofija, kot jo oni oznanjajo.
Ni nobenega dvoma, kot nam kažejo dogodki zadnjih dni na svetovnem obzorju, da je liberalna stranka samo muha enodnevnica in da so šteti dnevi njenega obstanka, To pa, kar je zlega napravila, bo pa le ostalo, Pravca njene politike, plitvosti, površnosti, demagogije in kriča-štva ne bo mogoče, tako lahko odpraviti s površja.
Drugače je pač s socialistično-komu-nistično strankarsko skupino raznih kril. Ta zbira v svoji sredi vse destruktivne elemente, ljudi, v katerih kipi sovraštvo proti vsemu obstoječemu družabnemu redu ter proti religijoznemu mišljenju in čustvovanju. Najskrajnejša negacija vsega, to je njihov program. Pogrešita njihovega dela tiči v tem, da zidajo svojo stavbo, kakor pravi nekje Sienkiewicz, iz bomb in dinamita, mesto iz opeke in kamenja. Samo z rušenjem se ne da zidali. Kakor hitro se pa vržejo na pozitivno ustvarjajoče delo, kakor socialni demokrati v Nemčiji in Nemški Avstriji, tedaj jih pa mase razočarane pričnejo zapuščati. Misel kritike, razdiranje in revolucija pač vleče, zidati in vstvarjati je pač težko.
Toda ta stranka — seveda ne v formi današniih slovensko-hrvatskih socialpatri-otov — bo še živela, dokler bo še na svetu svobodomiselstvo in dokler se bo ljudem zahotelo samo razdiranja in negacije. In destruktivnih elementov jc še veliko.
Komunisti mislijo samo na brezpogojno diktaturo proletarijata nad drugimi sloji. Dunajska socialdemokraška »Arbei-terzeitung« je svoječasno dobro povedala, ko je poudarila, da je mogoča diktatura proletarijata v obliki sovjetov samo tam, kjer so še kmetje popolnoma nepodučeni in neizobraženi, kakor na Ogrskem in Ruskem. Kjer pa je kmet zaveden, tam jc kaj takega nemogoče.
Dokler imamo zavedno kmetsko ljudstvo, ki ne želi samo razdiranja in kriča-štva, potem se mu ni treba bati za bodočnost.
Imamo pred seboj stranko, ki stoji na trdnem temelju krščanske najradikalnejše demokracije, v zmago ideje vodnice te stranke zaupamo, zaupamo v njeno žila-vost, svežost in življensko silo, predvsem pa v solidnost in resnost njenega programa. Z družabnim redom v sedanji obliki ne moremo iti naprej, to vemo vsi, a ta družabni red bomo preuredili edino le na katoliško-demokratičnih temeljih. Tam je studenec, tam je živa vera, tam je moč za reorganizacijo človeštva.
Zato pa je treba zavednosti, skupnega smotrenega dela in doslednosti, ir '--iriti
si moramo nov dom, novo lepšo bodočnost. In priti mora Velikanoč in vstajenje.
Katoliški kmetje, katoliški delavci, ali je naše mesto tam, kjer sc zavzemajo za svobodomiselno krščanstvo in razdiranje, ali tam, kjer sc hoče resna konsolidacija vseh sil, vernost in želja po pre-novljenju in ustvarjanju,
Jugoslavija ne sme biti domena šar-Iatanskih in razdiralnih svobodomiselnih politikov. Jugoslavija mora biti država kmetu in dclavcu, če bodo vsi katoliški kmetje in delavci storili svojo dolžnost. Okleniti sc političnih in strokovnih kr-ščanskh organizacij v Jugoslaviji, pa dobimo v kratkem času Jugoslavijo in nov rod, katerega bomo lahko veseli.
Katoliški kmetje, katoliški delavci, vsi do zadnjega v katoliške politične, strokovne organizacije. Niti eden naj ne sme manjkati.
Češkoslovaški narod stoji pred volitvami, Samo še slabi trije tedni ga ločijo od dneva, ko bo prvič izrekel svojo svobodno voljo. Politično je bil češki narod že pred vojno razcepljen v devet močnejših skupin, sedaj pa nastopa samo v Pragi dvanajst strank s samostojnimi listami. Poleg tega nastopi izven Prage še vrsta drugih strank; proporcionalni volilni sistem bo pripomogel do tega, da bo slika bodoče zbornice zelo- pestra in gotovo je, da bo mogla stati na čelu države le vlada, ki se bo opirala na več strank.
Volilni boj je otvoril dr, Kramaf s potovanjem širom države, na katerem je imel vrsto velikih govorov, Kramaf je ostal, kar je bil: Mož, ki s silo svojega duha daleko presega vse druge voditelje v svoji stranki in katerega beseda je tisočem nacionalistične svobodomiselne inteligence duševni kruh. Ta mož pripada s svojimi značilnimi nazori preteklosti. Narodni ra-dikalizem ga označuje, v narodno mešani Češkoslovaški ne priznava v praksi drugim narodom jezikovnih pravic. Politika njegove narodne demokracije dela vtis, da hoče ta stranka z narodnostnim bojem potisniti socialna vprašanja v ozadje in pobiti socialistične struje. Proti njej gre v prvi vrsti v boj socialna demokracija, ki je prišla v komunistične vode, kar dokazuje dejstvo, da bo v Kladnem kandidirala bivšega vodjo čeških boljševikov v Rusiji, Muno, Socialistične stranke so razcepljene na pet samostojnih skupin, ki segajo od radikalne socialno-demokratske stranke pa do najnovejše narodno-socialne stranke, ki se je pod vodstvom znanega poslanca
Chocha odcepila od Klofačeve češke socialistične stranke. Na Slovaškem nasto* pijo kot samostojno socialni demokratje,
ki združujejo povečini mažarsko in nemško prebivalstvo, Agrarci, ki so utrpeli pri zadnjih občinskih volitvah občuten poraz, ki sc podajajo v boj s silnim aparatom in preobilico denarja. Zdi sc pa, da jim to ne bo pripomoglo, da bi sc obdržali na višini, ker so tnali kmetje in kočarji v trumah zapustili stranko in prešli po večini k socialističnim skupinam, deloma tudi v ljudsko stranko. Od agrarccv se je odcepila agrarna opozicija, ki se bori proti korupciji v stranki in ki se je najprej zbirala okoli lista »Novy čas«. Ko je agrarna stranka kupila ta list z živim in mrtvim inventarjem, je opozicija zasnovala novo glasilo »Role« in se priključila meščanski narodni demokraciji.
Ljudska stranka stopa v boj proti vsem drugim političnim skupinam. Njeno stališče ni lahko. Šibko časopisje in srditi odpor nasprotnikov, ki agitirajo proti njej z denuncijacijami v »avstriiakantstvu«, bi ji nudile, le malo izgledov na uspeh, če si ne bi bila stranka v zadnjem letu zgradila močnih organizacij. Na Moravskcm in Slovaškem bo ena najmočnejših skupin, a tudi v bivši češki kraljevini, kjer ni imela prej niti enega mandata, sme računati na delen uspeh, ker bo proporc prinesel nje številne gasove do veljave. V bodočem parlamentu bo tvorila moč, ki jc druge stranke ne bodo mogle prezreti, kot so jo do sedaj.
Novo obiležje bodo dali bodoči zbornici zastopniki nečeških narodnosti, ki tvorijo krog 35 odstotkov vsega prebivalstva. Socialna demokracija je že parkrat v glavnem glasilu »Pravo lidu« namignila, da bo češko državo vladal socialistični blok, obstoječ iz češkega in nemškega, slovaškega in mažarskega ter karpatsko-rusinskega delavskega proletarijata. Jasno je, da bo morala mlada država računati z močnimi narodnostnimi skupinami in da šovinizem, ki ga najboljši češki možje obsojajo, ne bo smel imeti vpliva na to življenjsko vprašanje češke države.
gfiršh"
I«IK 99
Firenze, meseca marca.
Vedno jasnejše postaja dejstvo, da je pariška mirovna konferenca nesrečne vojne najbolj ponesrečen epilog. V blaznem samopoveličeva.nju so ententni vodilni državniki v množici vprašanj izgubili stvarna tla pod nogami in ustvarili v Evropi »mirovno« stanje, ki je vse prej kot trdna podlaga mirnega razvoja evropskih naro-
Spomini starega dekleta.
Francoski spisal Renž Bazin. Prevel F. P.
Hrast.
Dalie.|
Sijaj najinih prstov, ki so držali dragulje« je razsvetlil kot v sobi. Pozabila sem na dež in blato. Tudi zlatar, se ie zdelo, da je pozabil, da sem bila jaz kupec in vprašujem se še vedno, če morda res ni bil pozabil na to. Izbrala sem si zelo kratko, širo-ko verižico, v kateri je bil renesančni me-daljon. Pod medaljonom je visel dolg biser; ko je povedal zlatar ceno, ki je bila mnogo višja, kakor sem si bila mislila, sem rekla:
»Škoda, morala bi zapraviti za stanovanje dveh revežev cč. Pustim Vam torej collier ... če mi vzamete vun biser..,«
»Da vzamem vun biser!« me je prekinil gospod Miege, ki je zavzel zopet isti ton kot od kraja, »Vi hočete, da pokvarim eno svojih deli Pa saj nc mislite na to, kajne, milostljiva,..«
»Ne mislim več, res ,., Na svidenje, gospod!«
Nehote. Ff • rc nasmehnila nekaterim izmed čudoje;:' stvari, ki sem jih zapuščala in se obi :i!a. Poslavljam se tudi večkrat od stvari. Je-lj on to zapazil? Gospod Mičgc tnc ic poklical nazai:
»Vzemite dragulj,« je dejal, »vzemite ga z biserom, ki ga Vam ni treba plačati, Ponesete ga v pariške salone, stopil bo v svet tak,kakor sem ga bil zasnul, s svojim dvorjanskim izrazom in belim peresom; uganili bodo, kdo ga je ustvaril in oblekel in rekli Vam bodo: »To je od očeta Miegea« in Vi boste pritrdili; tako ne izgubi nihče, ne eden ne drugi.«
»Zlasti jaz ne. Toda v aprilu odidem iz Pariza.«
»Ah, vrnete se v aprilu in tedaj storim to, za kar se nisem mogel odločiti danes; preživel bo pet lepih mesecev!«
Odšla sem z draguljem in pogodbe sva se oba držala točno. Mnogo jih je spoznalo po pravilnosti stila, po vrsti zlata, po izrezljanih črtah dragulj od gospoda Miegea, Pripovedovala sem jim to zgodbo. »No, bomo videle,« so rekle, »kako se bo končala.«
No, končala se je tako-Ie: Proti koncu zime sem se vrnila k zlatarju. Ko mc je zagledal, je nailahno sko-niizgnil z rameni in rekel:
»Skoro bi mi bilo pravtako ljubo, če bi Vas ne bilo nazaj,,. Biser... Imam klijentov, ki bi bili pozabili nanj...«
Ko je držal v svoji močni levici col-'icr, ki je bil vsled jasne, svetlobe šc lepši, ga i« za hip 'ljubkoval in sc pozabaval z blislcim lesketom. Nuanca emocije — silno rahla sicer — je omilila ironični izraz, ki ga stari zlatar ni model dostikrat izgubiti.
Vzel je klešče, stisnil narahlo obroč, ki je vezal dolgi biser na medalion in rekel:
»Kak zločin delam radi Vas! Toda sedaj vem, kdo ste, poizvedel sem, gospodična; umetnica svoje vrste ste, filantro-pinja, ena izmed tistih ljudi, ki niso nikdar zadovoljni s svojim dnevom, ker ostaja še preveč dela ,.,«
Vzdihnil je, pritisnil nervozno na ročice klešč in obroč se je zlomil in biser je padel vun. Gospod Miege ga je pobral in mi ga dal:
»Nikdar nc vzamem nazaj, kar je šlo enkrat iz moje delavnice,« je rekel z nekim odurnim glasom, »storite z njim, kar Vam ljubo; gotovo imate v svojih delili mesta zanj...«
Res, imela sem »mesta«. Prodala sem biser za sedemstotrideset frankov, vsoto za stanarino dvema revežema, lca!:or sem bila rekla gospodu Mičgeu.
14. Poročni prstan.
Obljubili sta si, da bosta živeli vedno tako, vsaka v svojem nadstropju, v isti hiši. Bili sta sorodnici, teta in nečakinja, ena stara devica, druga mlada vdova. Prva je bila v tistih letih, ko misli človek zla- I sti na druge, čc ima dar zato in če ga je j gojii; druga je prekoračila komaj dobo j mladosti, iluzije, nežnosti in uspehov, ko ! misli predvsem nase. Ljubili sta sc (orej, j to se pravi, da je stareiSa litibila mlajšo 1
J in da je bila ta zadovoljna, da je bila ljub-
i ljena. Zadovoljna, toda nikakor ne srečna; : Mislila jc, kakor toliko ljudi, ki mislijo, da j je življenje kakor potica, da ni vžila vse svoje sreče. Zahtevala jo je nazaj, četudi ; tega ni izrekla glasno in četudi tega ni t izdal pogled njenih temnih oči ali gube | njenih ustnic, ki so bile izgubile pred osemnajstimi meseci svoj dolgi nasmeh in ki so se ustavljale vedno sredi pota, pri zarezi gotovosti.
Gospodična Valentina Dourd in gospa Ledoel sta n v no k ar odvečerjali. Odšli sta bili iz jedili - v mali salon, ki se je odpiral na vrt ."novali sta v neki novi hiii na levem ju, blizu Abbaye-aux-Bois« ena v dru<J druga v četrtem nadstrop-1 ju. Večerja: sta skoro vsak večer skupaj« šivali kako stvar ali kvačkali, se zraven pogovarjali ali molčali, gotovi pravtako t pogovoru kakor v molku, da sc razumeta in medsebojno pomagata. Ob pol desetih' je popila gospa Ledoel čašo čaja, gospodična Dourd čašo lipovca. Ob desetih sta' se ločili.
»Ostaneš pokoncu?« jc vprašala go-spodična Valentina.
Mlada žena je pritrdila, pokimajo^ počasi in nalahno z glavo, da sc je vsulo pnr zlatih las na njene kostanjeve trakove na čelu. Sklonjena proti zavesi, vsa ob« dana s to ozko in visoko temo, nad katero se je dvigalo njeno čelo, njen ozki nos, nienc ustnice, njena bleda lica in bleJ
dov. Nemčiji so narekovali tako mirovne pogoje, da naravnost izzivajo na vračilo sedaj ponižanega nemškega naroda in potem, ko so jo oropali kolonij in brodovaj in jo s tem gospodarski popolnoma usuž-njili, zahtevajo od nje sto milijard vojne odškodnine, ki jih ne more plačati. Ne glede na to protislovje so gospodje v Parizu prezrli s smešno kretnjo Rusijo, ki dosega dve tretjini vsega evropskega ozemlja, ne da bi se za hip spomnili, da je brez Rusije stalen mir nemogoč. Spoznanje je prišlo (ali ni prepozno?) in zadnje seje vrhovnega sveta v Londonu niso nič drugega kot revizija mirovnih pogodeb (po domače: polom dosedanje ententne politike, ki je ustvarila v Evropi gospodarsko in politično nevzdrž-ljiv položaj) in mrzlično iskanje rešitve iz te zagate brez izhoda.
Bilo je mož, ki so spoznali v pravem trenutku vso nesrečo te politike in svarili odgovorne kroge pred njenimi nedogledni-mi posledicami. Med njimi je tudi John Meynard Keynes, profesor ekonomije na Elng's College v Cambridgeu, ki je bil član angleške mirovne delegacije do 7. junija 1919, ko je odstopil ob spoznanju, da njegove misli ne bodo prodrle v tem zboru »slepcev, nevednežev in nadutežev«. Opro-til se je vseh uradnih vezi in pričel ostro kritiko gospodarskih zmot, ki jih je zakrivila mirovna konferenca. Spisal je delo »Gospodarske posledice miru« (The econo-mie consequences of the peace — London, Maomillan and Co.), ki je radi svoje brezobzirne obsodbe pariških gospodarskih sklepov vzbudilo veliko pozornost vseh evropskih gospodarskih in političnih krogov.1 Delo bodi toplo priporočeno vsem našim izobražencem, ki se pečajo s tako važno panogo: z narodnim gospodarstvom.
Tu naj podam le zanimive slike, ki jih je začrtal Keynes v svojem delu, slike štirih mož, ki so imeli v rokah vso moč sko-roda nad celim svetom in ki so ustvarili podlago vsem pariškim mirovnim pogodbam. Profili so podani v jako ostrih in značilnih potezah, s tako globokim opazovanjem, da zamoremo iz njih brati in razumevati vse usodepolno delovanje mirovne konference in »svčta štirih«, ki so ga sestavljali Clčmenceau, Wilson, Lloyd George in Orlando, državniki torej, ki so odgovorni za vse pariške sklepe pred sodbo narodov in zgodovine.
L Clemenceau.
Francozi — tako poroča Keynes — so Imeli svojo politiko. Clemenceau (izg. Kle-manso) je zapiral oči z izrazom trudnosti, kadar francoske koristi niso bile v razpravi; toda ko je šlo za Francijo, se je zbudil in dobro vedel, katere so življenske točke, v katerih je popuščal malo. Če glavne gospodarske črte pogodbe z Nemčijo odgovarjajo organični zamisli, je to ideja Francije in Clemenceauja.
Clemenceau je bil najbolj izrazita osebnost »svžta štirih«. On sam je imel idejo in jo premislil v vseh posledicah. Njegova starost, njegov značaj, njegova duhovitost, njegova zunanjost so mu pripomogle do tega, da je obdržal neko mirnost in odločnost v zmedenem okolišu. Ni ga bilo mogoče ne ljubiti, ne zaničevati: bilo je mogoče imeti le različno mišljenje o naravi civiliziranega človeka, ali pa negovati upanje, različno od njegovega.
Njegov prostor v sobi, kjer se je sestajal svet štirih, je bil širok naslonjač iz brokata sredi polkroga pred kaminom, z Orlandom na levi, s predsednikom Wilso-
• Glej »L' UnitA« — Problemi della vita feallana. Roma. 87. Fcbbraio 1920.
'di obris njenega vratu, sklonjenega naprej, je opazovala gospa Ledoel, drobna in fina, oblečena črno, skozi šipe zadnje svetlika-nje dneva, ki je umiral med dimniki in vrhovi dreves. Njene trepalnice so udarjale, hitro, kakor po navadi, po njenih mirnih očeh.
Njena teta se je bila vsedla skoro v kot salona in začela kvačkati neko ruto in veliki klobčič volne, ki je ležal poleg nje na preprogi, je poskakoval in se razvijal pri vsakem pregibu lesene igle. Gospodična Dourd je bila večja nego njena nečakinja, zelo stiha in je imela čudolepe sive lase, ozek obraz in jasne oči, nekam predrzno vesele, kakor jih imajo otroci, žive, drgetajoče, pazljive oči, ki niso sanjale nikoli in se lahko omehčale. Čakala je, spoštujoč misel, ki je mislila, da jo je uganila, potem pa, ko je zapazila, da je nervozna in fina roka nehala mečkati zaveso in izginila zopet v temi, je rekla:
»Gabrijela, čas je, da prižgeš luč.«
Mlada žena je stopila na drugi konec salona, vzela svetilko, jo prižgala, postavila na stojalo poleg svoje tete in rekla, obrnjena napol v stran, kot da jo slepi luč:
»Oprostite, grem zopet gor.«
»Bolna?«
»Ne.«
»Žalostna tudi ne, upam? Nikaluh starih črnih misli?«
»Nikakor ne.«
»Poglei me!«
nom ob kaminu in z Lloyd Georgeom na | desni. Ni nosil s seboj ne papirjev, ne listnice; ni mu pomagal noben osebni tajnik, dasiravno so bili navzoči razni francoski ministri in nekaj veščakov v stvari, o kateri se je razpravljalo. Njegov korak je bil še trden, njegova roka in njegov glas dovolj močna, kljub temu, da jc bil videti posebno po atentatu zelo star. Kot da bi hotel hraniti svoje moči za izredne prilike, je redkokdaj govoril in puščal ministrom in veščakom, da so pričenjali z razvijanjem vprašanj; često je zapiral oči in se zleknil v naslonjač z brezčutnim pergamentnim obrazom, z rokami v sivih rokavicah, sklenjenimi pred seboj. Tupatam kratek stavek, rezek ali ciničen, kako vprašanje, popolna brezbrižnost do svojih ministrov, ki je ni skušal niti zakriti, ali pa trdovratna kretnja, podkrepljena s par besedami v zbadljivi angleščini. On sam izmed Štirih je poznal oba jezika, kajti Orlando je znal le francoski, Lloyd George in Wilson samo angleški. Zgodovinske važnosti je, da Orlando in predsednik Wilson nista mogla med seboj neposredno občevati.
Wilsonovi svetovalci so obkrožali Clemenceauja, takoj nato so se približali angleški veščaki, da bi zaznali uspeh razprave in videli, če gre vse dobro, zato so prihiteli Francozi s sumom, da bi morda drugi ne sklenili kaj brez njihove vednosti, dokler ni bila vsa soba pokoncu in je debata v obeh jezikih postala splošna. Moj zadnji in najbolj živ vtis sem odnesel z enakega prizora, kjer sta Wileon in Lloyd George stala sredi nemirne gruče in v zmešnjavi glasov, v hrušču naglih in improviziranih kompromisov in protikom-promisov, sredi vpitja in razsajanja, ki ni pomenilo ničesar in ničesar koristilo. In Clemenceau, miren in sam ob strani — ker se stvar ni tikala varnosti Francije — je slonel v svojem naslonjaču iz brokata, brezstrasten in brezdušen, zelo star in truden, toda opazoval je prizor s ciničnim in skoroda krutim izrazom v očeh; in ko se je končno nemir polegel in so se vsi vrnili na svoja mesta, so opazili, da je — izginil.
Čutil je za Francijo to, kar Perlklej za Atene: samo ona je bila, vse drugo zanj ni veljalo nič. Toda njegova politična teorija je bila bismarckovska. Imel je le eno iluzijo: Francijo in lc eno razočaranje: človeštvo, s Francozi in s svojimi tovariši vred. Njegova načela glede miru se dajo izraziti preprosto. V prvi vrsti je s prepričanjem verjel, da Nemec razume in more razumeti le ustrahovanje; je v pogajanjih brez velikodušnosti in brez kesanja; ni pridobitve, ki bi je ne iskal in se ne umakne nikomur, samo da si pribori korist; je brez srca, brez dostojanstva, brez usmiljenja. Zato se z Nemcem ne smete nikoli pogajati ali se sprijazniti z njim, svojo voljo mu morate diktirati. Samo tako vas bo spoštoval in le tako mu zabranite, da vam ne pride na pot. Dvomim, da bi mislil, da so te značilnosti lastne le Nemcem in Če so njegova naivna mnenja o kakem drugem narodu bistveno različna. Njegova filozofija ni pripuščala nobene »sentimentalnosti« v mednarodnih ozirih. Narodi so realne stvari, od katerih moreš ljubiti le eno in čutiti do drugih brezbrižnost ali pa — sovraštvo. Slava naroda, ki ga ljubite, je zaželjiv cilj, a ga morate doseči le na račun soseda. Politika moči je neizogibna in nič ni pravzaprav novega, kar bi se naučili iz te vojne ali pa iz cilja, radi katerega je bila vojevana. Anglija je uničila, kakor v vsakem prejšnjih stoletij, trgovskega tekmeca; veliko poglavje je bilo končano v stoletni borbi med slavo Nemčije in Francije; razsodnost zahteva, kako odredbo navideznega spoštovanja do »idealov« nespametnih Ameri-kancev in hinavskih Angležev; toda bedasta je vera, da je na svetu, takem, kakršen je, prostora za take reči kot je Zveza narodov, ali da je kakršenkoli zmisel v načelu samoodločbe, razun z bistrovidno formulo za vspostavitev ravnotežja sil v lastnem interesu.
Vse to so pa same splošnosti. Pri navajanju praktičnih posameznosti miru, ki je po njegovem neobhodno potreben za moč in varstvo Francije, bi morali upoštevati vse zgodovinske vzroke, ki so vplivali na vse njegovo življenje. Pred francosko-nem-ško vojno je bilo število prebivalstva Francije in Nemčije približno enako; premog-železo in brodovje Nemčije je bilo šc v otroški dobi razvoja in bogastvo Francije je bilo znatno večje. Tudi po izgubi Alzaškc-Lorene ni bilo veliko razlike med prirodni-mi bogastvi obeh dežel. Toda v meddobju sc je to stališče popolnpma izpremenilo. L. 1914. je štela Nemčija za 70 <f0 prebivalstva več, nego Francija,; Nemčija so je bila dvignila med prvo industrijske in trgovske narodo sveta, njena tehnična zmožnost in sredstva za produkcijo bogastva so bila brez primere. Nasprotno jo prebivalstvo Francije bilo stalno ali pa padalo in v razmerju z drugimi narodi se je nahajalo v resnem propadanju z ozirom na bogastvo in produktivno zmožnost.
Kljub zmagoslavni sedanji borbi je ostal torej bodoči položaj Francije nestalen v očeh moža, ki je smatral evropsko civilno vojno kot nekai normalnega ali vsai
periodičnega in da bo ta način sporov med organiziranimi velesilami, ki je trajala zadnje stoletje, trajal tudi v bodoče. Po tej viziji bodočnosti, je evropska zgodovina določena, da ostane večno tekmovanje, v kateri jo Francija topot igro dobila, ki pa to ni njena zadnja igra.
Iz vere, da se stari red bistveno ne iz-premeni, ker sloni na človeški naravi, ki je vedno ista, iz nujnega skepticizma do nazorov, ki jih zastopa Zveza narodov, se jo logično razvijala politika Francije in Clemenoeauja. In v resnici bi velikodušen mir in pravična pogajanja, sloneča na »ideologijah« kot so štirinajste točke Wil-sonove, povzročila pospešitev vstajenja Nemčije in bi približala dan, ko bi mogla zopet pognati proti Franciji svoje ljudstvo, ki je številnejše, in svoje večje moči in tehnične zmožnosti. Odtod potreba »gua-rantigie«, in vsako jamstvo je zahtevalo ob vedno večjem razvnetju, da zato vedno večji verjetnosti »revanehe« Nemčije, nadaljnje potrebne odredbe, da jo zatre.
Ko je sprejet ta vidik človeških stvari, jfj zavržen drugi, to je: zahteva po »kar-tanginskem miru« je neizogibna in nima mej drugje, kot v sili, s katero se prisili sprejem tega miru. Zato se Clemenceau ni smatral vezan po štirinajsterih točkah in je pripuščal drugim ona prilagojenja, ki so bila od trenutka do trenutka potrebna, da rešijo tankovestnost ali pa osebo predsednika Zedinjenih držav.
Clemenceaujeva politika je bila politika starca, čigar najbolj živi vtisi in najbolj močna duševnost so spadali preteklosti in ne bodočnosti. Smotrenost vojne je gledal z ozirom na Francijo in Nemčijo in ne z ozirom na človeštv in evropsko civilizacijo, ki stremita k novemu redu.«
Vsa silna, skoroda brutalna Clemenceaujeva osebnost vstaja iz teh lapidarnih razkritij angleškega pisatelja. Kakor občudujemo Clemenceaujevo ljubezen do Francije, ki je v resnici junaška, tako nas je groza pred cinizmom moža, ki zaničuje v Človeštvu vsako idealno stremljenje in ki je v versailleski »mir« položil kali neizogibnih bodočih zapetljajev, ki bodo imeli za nujno posledico še strašnejšo vojno od zadnje!	Alrč.
Dansko.
LDU Kodanj, 30. marca. (DunKU) — Ministrstvo, ki ga je danes kralj imenoval, je sestavljeno tako-le: državni minister — Liebe, pouk — Roosing, notranje — Ox-holm, bramba — Konow, javna dela — Nonberg, finance — Hjerl-Hansen, cerkve
—	Hass, trgovina — Svenson. Roosing prevzame tudi ministrstvo za zunanje posle, Oxholm pa resort za poljedelstvo.
LDU Kodanj, 30. marca, (DunKU) — Včeraj so imele parlamentarne skupine seje, da se posvetujejo o položaju. Social-no-demokratska stranka objavlja proglas, ki pravi med drugim: V kratkem dobimo volitve. Geslo bo: izvedba demokracije ustave, uvedba republike in samo ene zbornice ter znižanje starosti volilnih upravičencev na 21 let. V ustavi je treba ustvariti enotnost, da nobena kraljeva samovolja nc more motiti mirnega parlamentarnega razvoja. —• Konservativci so soglasno sklenili objaviti proglas, ki med drugim slove: Kralj je apeliral na narod v zmislu svojih ustavnih pravic in v popolnem soglasju s parlamentarnim običajem.
—	Konservativna stranka poživlja vse trezne in patriotske meščane, naj se strnejo v obrambo zoper državi nevarno in razkrajajoče gibanje v deželi.
Hemčila.
LDU Berlin, 31. marca. (Brezžično.) »Vorwarts« poroča iz Elberfelda: V ruhr-skem ozemlju se je pričela včeraj generalna stavka v znak protesta proti napovedanemu prihodu čet generala Watteria. Za primer, da se bo pohod generala m njegove državne brambe nadaljeval, se pripravljajo tudi vojaške naredbe. Do skrajnosti napet položaj se je opoldne nekoliko izboljšal vsled berlinske vesti, da je vlada sklenila, ustaviti pohod svojih čet.
LDU Berlin. 31. marca. (Brezžično.) »Achtuhr-Abendblatt« poroča, da se je pohod državne brambe v ruhrsko ozemlje pričel in sicer na ta način, da se čete izognejo pravemu industrijskemu ozemlju. Na ta način imajo rdeče čete čas, da izpolnijo pogoje, ki jih jim je stavila vlada v svojem ultimatu. Rok za oddajo orožja in izročitev ujetnikov je general Watter samovoljno podaljšal za 24 ur.
LDU Berlin, 31. marca. (Brezžično.) Wolffov urad poroča: Državna vlada objavlja izjavo, v kateri poudarja, da se smatra vezano na bielefcldski dogovor in da ni doslej pustila vkorakati čet v industrijsko ozemlje, medtem ko sc z nasprotne strani ni ničesar storilo za izpolnitev obveznosti na podlagi biclefcldskcga dogovora. V ostalem se bodo potrebne odredbe izvršile s sodelovanjem civilnih zaup nikov ter v obliki, da bo imelo prebivalstvo samo priliko v več kot 48 urah vzpostaviti ureienc razmere.
Mažarska.
Nov kandidat za mažarski prestol.
LDU Ženeva, 31, marca. (Brezžično.) Pariška izdaja »Chicago Tribune« poroča, da je drugi sin belgijske kraljeve dvojice, princ Charles, baje kandidat za raažarskj prestoL
Shod zmm^m i SLS.
Shod zaupnikov VLS se vrši 7. aprila ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim redom:
1.	Poročilo o političnem položaju.
2.	Politične naloge stranke v bližnji bodočnosti.
3.	Gospodarske naloge stranke,
4.	Organizacija stranke.
5.	Resolucije zbora delegatov.
6.	Volitev načelnika in I. podnačelni-ka stranke.
Vstop dovoljen samo proti vabilu, ki služi kot legitimacij«.
Popoldne ob štirih ima Jugoslovanska kmetska zveza svoj prvi občni zbor. Poročala bosta minister Roškar in poverjenik Jan.
Isti dan in ob isti uri imata tudi Jug. obrtna zveza in Delavska zveza svoj občni zbor.
Na preddan shoda bodo posvetovanja delegatov posameznih organizacij V. L, S, V treh odsekih — v programatičnem, socialno-političnem in organizatoričnem — bodo delegatje pripravil tvarino, ki se predloži zboru zaupnikov,
6, aprila ob 8, uri zvečer bo seja vodstva VLS, pri kateri se izvoli novo načelstvo VLS.
Tajništvo je že pričelo razpošiljati vabila.
Tajništvo VLS.
Poiifiln® noviceu
-f Rovarjenje proti naši državi — Družba, ki se zbira v inozemstvu okoli Franka, Sachsa, Klobučariča in tovarišev, razvija sistematično, široko zasnovano agitacijo proti naši državi Ti elementi, ki si nadevajo naslov »zastopnikov hrvatskih ljudskih 6trank v tujini«, so v zvezi z raz-kraljem Nikito in raznimi strankami v inozemstvu, zlasti pa v Italiji, dobivajo od njih denar, agente, detektive in vsa druga sredstva, ki so potrebna za propagando. Tiskajo letake in pamflete ter jih skušajo vtihotapljati v našo državo pod krinko raznih trgovskih reklam in s pomočjo ponarejenih štampilij naših oblasti. Njih eksponenti in sopomagači v naši državi so nekateri poedinci tujih narodnosti, ki se ne morejo sprijazniti z današnjimi razmerami ter še vedno upajo, da se bodo zopet vrnili časi, ko bodo paševali nad našim narodom. Ta družba, ki sovraži naš narod in vse, kar mu je drago in sveto, skuša izigrati eno pleme proti drugemu, naščuvati stan proti stanu, ker upa, da bo na ta način povzročila v državi zmede in razkroj in tako zopet prišla do nekdanje oblasti. Naš narod je preveč pretrpel v preteklosti nod vlado teh emisarjev in preveč ceni svojo narodno osvoboditev, da bi se dal zapeljati tem perfidnim plačancem tujih interesov.
+ Velik tabor je priredila okrajna Kmetska Zveza za Krško dolino dne 25. marca na Slinovicah pri Kostanjevici. Zborovalo je pred romarsko cerkvijo okrog 5000 do 6000 oseb. Govorilo je šest moških in dve ženski. Poleg domačih je bilo največ vdeležencev iz Sv, Križa, Cerkelj in Št, Jerneja, Tudi »samostojnih« je bilo precej, a so ostali v veliki manjšini, tako da zborovanja niso mogli preveč motiti, dasi so se precej potrudili. Po sklepu zborovanja je padel kamen med množico in zadel neko žensko. Splošno se sodi, da ga je vrgel neki pobalin. Ugibalo se je, od katere strani je bil, in obsodilo se je tako početje. — Poleg raznih resolucij je tabor z navdušenjem sklenil, da okrajna Kmetska Zveza napravi pri M. B. Dobrega sveta za naprej vsako leto tak ljudski tabor.
-f Občinske volitve v celi državi. »Samouprava« piše v polemiki proti demokratom: »Ker je sedaj cela naša vojska demobilizirana in ker vsa javnost zahteva volitve in je parlamentarni položaj zelo težek, ne vidimo razloga, zakaj ne bi sedanja vlada razpisala občinskih volitev v vsej državi in zakaj ne bi nudili prilike demokratom, ki tako sabotirajo državo in parlament, da glasujejo in dožive hujše poraze, kot so oni na Hrvatskem. V ostalem ne bomo mogli brez občinskih volitev preiti h onim za konstituanto; če se pa to že mora zgoditi, tedaj tembolje, čim prej se bo zgodilo.« Če bi demokratje ne bili sabotirali parlamenta, bi žo danes lahko imeli volilni zakon in državnozborske in občinsko volitve bi stale tik pred nami. Odločno soglašamo pa z nazorom, naj sedanja vlada čim prej razpiše vsaj občinske volitve, ko radi demokratske obstrukcije ne moro priti do volitev za konstituanto.
+ Domišljavost. »Domovina« se pritožuje. ker nismo citirali v predvčerajšnji
številki celega njenega blatenja ljubljanskih služkinj. Ponavljamo, da jugoslovanski mučenik s tremi avstrijskimi odlikovanji ni vreden, da bi mu zadnja služkinja čevlje osnažila. Tolikomanj sme zahtevati, da bi mi prinašali njegove nečedne laži v našem listu.
Dnevne not
—	Umrla je 30. t. m. v Gorjah pri Bledu ga. Elizabeta Piber, mati ondot-nega č. župnika Iv. Pibra, v starosti 80 let. Pokopali jo bodo danes dopoldne ob 11. uri na blejskem pokopališču. Naj počiva v miru!
_V Zagradcu na Dolenjskem je umrl
obče spoStovhni gospod Anton Berlan, oče tamošnjega gospoda župnika. Naj v miru počiva!
—	Pomagajte! Z ozirom na skrajno bedo, ki je nastala med pogorelci po velikem požaru v Dvorski vasi pri Velikih La-Sčab, se je sestavil poseben odbor, ki nabira v ta namen prispevke v denarju in blagu in jih pravično razdeljuje med ponesrečence, Škoda, katero so cenili izvedenci na 1,065.000 K, je za prizadete ogromna in bi darovi samo domačega prebivalstva nikakor ne zadoščali za vposta-vitev poslopij ter nabavo najpotrebnejšega poljskega orodja in obleke. Zato podpisani odbor lepo r"-osi vse župne urade v Sloveniji, naj če le mogoče s cerkvenim darovanjem, romag^jo nesrečnim siromakom. Obenem se obrača na vsa dobra srca, posebno na tiste gospodarje, ki so doživeli usodo pogorelcev, naj se s kakim darom spomnijo o velikonočnih praznikih naših pogorelcev. Vsak najmanjši dar bodo z hvaležnostjo sprejeli. Darove pošljite na »Pomožni odbor za pogorelce v Dvorski vasi,« pošta Vel. Lašče. — Vel. Lašče, 30. marca 1920. Za odbor: Fr. Peček, tajnik, J. Ramovš.
—	Opozarjamo na izvrsten uvodni Članek, ki ga prinaša ravnokar izšla številka »Bogoljuba«, v katerem se opozarja na veliko nevarnost za vero. ki preti našemu ljudstvu, ako se ne bo varovalo lažnji-vih prerokov. Članek se je ponatisnil v posebni brošurici, ki obsega 30 str?ai in jo je izdala »Katoliška liga«. Cena brošurici jc 1 K, 10 izvodov skupaj 8 K, Na debelo jo razpošilja »Katoliška liga--, Mestni trg št, 8; na drobno jo razprodaja Ničmanova prodajalna. Knjižica naj bi prišla v roke vsem. ki so tozadevnega pouka potrebni!
—	Bralno društvo v Gornjem grada priredi na Velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoldne igro »Krivoprisežnik«.	(k)
—	Povišek stojnine. Z ozirom na tozadevni dopis v št. 70 z dne 27. marca pripominjamo, da omenjeni dopis ni uradna enuncijacija obratnega ravnateljstva, marveč je izšel brez vednosti odgovornih njegovih činiteljev.
_ Menjajte hilro bankovce! Stokron-
ski bankovci se bodo zamenjavali samo Se do vštetega 15. aprila t. 1. in prenehajo po tem dnevu nepreklicno biti splošno plačilno sredstvo na naši zemlji. Zato ponovno opozarjamo občinstvo, da se pohiti z zamenjavo, da tudi falzifikate odda za-menjujočim blagajnam. Ker po 15. aprilu se niti falzifikati ne bodo več odvzemali. Tudi se prošnje za izjemno naknadno zamenjavo ne bodo sprejemale. Sicer ie že mnogo bankovcev Avstro-ogrske banke po 100 K, 50 K in 20 K zamenjanih, vendar se še vidijo v prometu. Da pridemo čim preje do enotnega denarja, priporočamo občinstvu, da svoj stari denar teh VTst kolikor mogoče hitro zamenja, to tembolj, ker so se pojavili že glede vseh teh vrst tudi falzifikati kolkov. Kolikor vemo, so sedaj zamenjujoče blagajne v zadostni meri založene s kronskodinarski-mi bankovci po 80 K, 40 K in 20 K in se bo torej zamen:ava lahko gladko vršila.
_ Vsled Se vedno naraščajoče draginje, so lastniki tiskaren v Sloveniji zvišali svojemu pomočništvu plače za 40 Ker se tudi cene papirja in vseh drugih potrebščin neprestano v zadnjem času kar za ogromne odstotke dvigajo, so tiskarne prisiljene, cene za vse tiskovine današnjim razmerah primerno zvišati. Z ozirom na to se v bodoče dela po naprej obveznih cenah ne morejo sprejemati. — Društvo tiskar-narjev v Sloveniji: A. Slatnar t. č. predsednik.
— Upor radarjev v Velenju. Razprava pred okrožnim sodiščem v Celju radi lanskih majniških dogodkov v Velenju se je po zaslišanju obtožencev in prič in po zagovoru g. dr, Koruna takole končala: Celinšek jc kriv § 157. k, ?., kazen se mu ni nikaka izmerija, ker Celinšek ravnokar sedi 8-letno kazen radi ropa, v katero je bil obsojen pri zadnjem porotnem zasedanju; Anton Fidej in Gregor Weit-hauser sta bila oproščena; M. Hovnikar je pa bil spoznan krivim § 94. srb. k. z. in obsojen na 2 meseca zapora, ki pa sc je izrekel za prestanega vsled 4-mesečne-ga preiskovalnega zapora. Proti Zupančiču se je postopanje izločilo in se razprava preložila v svrho zaslišania izostalo priče inženiria Ivana TCralia
—	Nemški ar i;> tokrat psoval erbskega
vojaka. Pred ljubljansko deželno sodnijo se je zagovarjal dne 30. marca 1920 baron Franc Schmidt-Zabierov/, sin bivšega glavarja v Voloski, Senatu predseduje dvorni svetnik Regally, obtožbo zastopa prvi državni pravdnik dvorni svetnik Bežek, obtoženega nemškega barona zagovarja dr. Kobal, kateri prevaja prvomestnikova slovenska vprašanja v nemščino mlademu haronu, kateri zna hrvaško, toda se poslužuje rajši nemščine. Obtožba mu očita: Dne 18, marca 1920 je bil Schmidt-Zabie-row pri obmejnem komisarijatu na Vrdu radi izkaza potnega lista ustavljen in je tam svojo službo opravljajočega vojaka razžalil z grdimi besedami in je s tem zakrivil pregrešek zoper zakon, oblastva in javni red po § 104 srbskega kazenskega zakona. Schmidt-Zabierovv pove, da je v službi graške Lebensmittelstelle v Trstu, kjer ima mesečno 800 lir plače; pri vojakih je bil praporščak. Ko stavi prvomest-nik dvorni svetnik Regally obtožencu vprašanja, aristokrat sede odgovarja, vsled česar ga prvomestnik pouči: »Ako govorim z Vami, blagovolite vstati!« Obtoženi baron pravi, da so mu na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani rekli, da je njegov potni list v redu, na Vrdu so pa rekli, da ne. Ne zanikava, da je nahrulil srbskega vojaka in se izgovarja, da je bil razburjen, ker bi bil moral popoldne potovati v Milan. Kot priča zaslišani finančni višji preglednik Franc Sul pove, da je on prijel radi inkrimovanih besedi nemškega barona in pristavi, da je srbski vojak ljubeznivo rekel baronu, kateri je govoril z neko gospodično, da gre lahko k vagonu, ker je io dovoljeno. Dvorni svetnik Re-gallv obtožencu: »Kakšne šole imate?«
—	»Gimnazijo in I. letnik kmetijske šole.« Dvcrm svetnik Bežek poudarja: Srbski vojak jc bil zelo uljuden z obtožencem; v zahvalo, ker je smel prosto kupovati v naši državi in je užival dobroto, je iz narodnega sovraštva popolnoma neupravičeno razžalil srbskega vojaka. Dvorni svetnik Regally razglasi sodbo, s katero se obsodi baron v 5 dni strogega zapora. Dvorni svetnik prvi državni pravdnik Bežek: »Se pritožim zaradi prenizke kazni.« Dr. Kobal prvomestniku: »Prosim, da bi se izročil g. Schmidtu-Zabierowu potni list.« — Dvorni svetnik Regally: »Obžalujem, potnega lista inozemcu ne morem izročiti, pač bom pa vse storil, da se bo pritožba kmalu rešila,«
—	Zadruga sobo-, črkostikarjev in pleskarjev uiadno naznanja, da je prenesla svoj sedež iz Sodne ulice št, 12 na Rimsko cesto št. 16, in sicer v prostore g. načelnika Štefan Špelctiča.
LtobSJanske novice.
lj Sinionični koncert v Ljubljani priredi v četrtek, dne 15. aprila t. 1. v veliki dvorani hotela »Union«, orkester kr. Narodnega gledališča v Ljubljani pod vodstvom ravnatelja Rukavine. Na sporedu so: Tschaikowsky. Škerjanc, Massenet, Dvorak, Grieg in Beethoven. Predproda-ja vstopnic se prične prihodnji teden v Dolenčevi trafiki. Prešernova ulica, (ki
lj Poziv vpokojencem južne železnice. Vsi vpokojenci južne železnice, vdove in invalidi se pozivajo dne 5. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v Mestni dom. Vršil se bo kratek sestanek v veliki dvorani in dolžnost vsakega posameznika je, da se ga udeleži. Obvesti'o naj se vsi vpokojenci pravočasno. Sestati se moramo vsi do zadnjega!
lj Umrli so v LjubVani: Janez Cvek, hlapec. 42 let, — Neža Pavšič. hffalka, 74 let. — Tatjana Unger, novorojena hči ka-pelnika, — Fran Vrečar, krojačev sin, 3 leta. — Marija Pečar, zasebnica, 70 let.
—	Rado Andeljkovič, vojak-hiralec, 29 let Alfonz Zaruba. bivši čevljar-hiralec, 72 let.
—	Marjan Rezelj, rejenec. 4 leta. — Frančiška Kranjc, begunka. 78 let. — Marjeta Podpeskar, gosfa, 78 let. — Marija Sladič, okr. babica, 46 let.
lj Razstava planinskih slik v Jakopičevem paviljonu »Tivoli« je otvorjena od 10.—12. ure in od 2.—-5. ure popoldne. — Slovensko planinsko društvo.
lj Pojasnilo. »Jugoslavija« in »Slovenec« sta priobčila v preteklih dneh daljša poročila o 18 vagonih prašičev, ki so bili izvoženi v inozemstvo. Pri tej priliki se je napadel župan, da teh 18 vag. prašičev ni hotel rekvirirati za mesto Ljubljano. V pojasnilo naj služi sledeče: Imenovanih 18 vagonov prašičev je izvozila v inozemstvo »Nakupovalna zadruga«, in to z izvoznim dovoljenjem ministrstva. Mestni magistrat nikakor ni bil upravičen, izvršiti kako re-kvizicijo, pač pa ie odsek za prehrano stavil županu teh 18 vagonov na razpolago. Ker je pa ravno v petek in soboto došlo za Ljubljano 257 prašičev, župan ni mogel reflektirati še na ponudenih 18 vagonov. Sicer je pa župan mnenja, da mestni apro-vizaciji nikakor ni ustreženo, čc bi moral plačati prašiče, ki jih je imel na razpolago, po 36 K kilogram žive teže. Sicer pa kam naj tudi mestna aprovizacija spravi 600 prašičev, ki so bili naenkrat na razpolago —- s čim naj jih Ivani, kic nai iili zakol te
in kje naj meso hrani, da se n« pokvari?
Od onih 257 prašičev je do danes komaj 60 razprodanih, medtem ko so ostali še dobiti. V najkrajšem času pa pride za Ljubljano semkaj zopet 600 prašičev. Kar se tiče štirih vagonov prašičev, katere omenja »Jugoslavija«, so bili ti odposlani v Maribor na podlagi prevoznice odseka za prehrano.
lj Neprijeten dogodek. V vlaku iz Vrhnike v Ljubljano se peljeta vojaka Živoj Palezevič in Milodrag Tovilovid; v istem kupeju so vozi tudi Karel Brežič, kateri prične brez vsakega povoda psovati Srbe, češ da so mu odvzeli 3 biciklje in kdor jim da 50 dinarjev, mu vrnejo stvari nazaj. To-vilovič pravi: »če ubije civilist kakega človeka, pa pravijo, da so ga ubili Srbi. Brežič nato zakriči: »Srbi bi ubili vsakega Slovenca, Srbi so b...... rad imam Madžare,
Nenice in Italijane, toda Srbov ne maram; treba jih je vse pobiti. V kupeju navzoči redar verižniškega urada Ušaj je na to aretiral izzivača, kateri se bo zaradi svoje ljubezni do naših sovražnikov moral opravičevati pred sodiščem.
lj Prijeti žepni tatovi. Pod vodstvom okoliškega nadzornika Podreberška so detektivi policijskega ravnateljstva vzeli veliko sredo na piko žepne tatove, kateri so zadnje tedne sem »delali« z velikim uspehom na Vodnikovem trgu. Pogon se je posrečil, dasi spada lov na žepne tatove med najtežje naloge detektiva, ker se mora žepni tat prijeti pri dfjanju, sicer utaji. Prvega žepnega ta*u je prijel detektiv Grk: iz Čakovca se je pripeljal 46 letni žepni tat Gjuro Ehrenreich v Ljubljano krast; aretiran je bil, ker je segel v žep neke posestnice. Detektiva Močan in Horvat sta aretirala Osmana Majetiča, ko je ukradel iz žepa gospej Ivani Arkar denarnico, v kateri je bilo 400 kron denarja. Tretjega žepnega tatu, mladega Franca Repiča, sta prijela detektiva Močan in Štefane, ko je segel v žep neki gospej, kateri je nameraval ukrasti denarnico.
lj Ker je verižil z živili in je nameraval iztihctapljati v Nemško Avstrijo živila, je obsodi! svetnik Kerševan Norberta Grumerja na 6000 K globe,
POLITIČNI FOLOŽAJ.
LDU. Beigrad, 31. marca. »Politika* piše o položaju: ludi včeraj se ni napravil nooen korak za dosego sporazuma. Pričakuje se akcija regenta Aleksandra, ki bo zopet apeliral na obe stranki, nai se sporazumeta. Obe politični skupini stojita medtem še vedno na svojem stališču. Parlamentarna zajednica želi, da parlament sprejme volilni zakon in da ustavotvorni odbor konča načrt ustave, sestavi naj se koncentracijska vlada, ki bi izvedla volitve. Demokrati pa zahteva,o, naj sedanja vlada odstopi, nakar bi se začela pogajanja. Med njimi več članov, ki si želijo nadstrankarske vlade. Verjetno je, da bo regent Aleksander sprejel danes predsednika zbornice dr, Pavloviča, da mu poroča o položaju. Ministrski predsednik Protič je včeraj zopet prišel v urad in je prisostvoval seji radikalnega kluba. V svojem govoru je poudarjal potrebo po sporazumu med obema parlamentarnima skupinama.
Belgrad, 31. marca. Kakor znano, so se po neuspehu akcije dr. Smodlaka začela pogajanja med parlamentarnim blokom in demokratsko zajednico za sestavo koncentracijskega kabineta, ki sta jih vodila Pašič in dr. DraSkovič. Kakor se medtem doznava, niso dovedla ta pogajanja do nobenega uspeha ter so se končno definitivno prekinila.
PAŠIČ V BELGRADU.
LDU. Belgrad, 31. marca. »Politiki« javlja njen dopisnik iz Pariza z dne 30, t. m,: Predsednik jugoslovenske mirovne delegacije Pašič je snoči odpotoval v Belgrad, nocoj mu sledi drugi član naše delegacije dr. Radovič. Minister za zunanje stvari dr. Trumbič ostane v Parizu, kjer ga zadržujejo važni državni posli, ki ne dopuščajo njegove odsotnosti. Iz delega-cijskih krogov doznavamo, da potovanje Pašičevo v Belgrad nima samo namena razbistritj notranji položaj; z dr. Radovi-čem potujeta v Belgrad zaradi posvetovanja o pravcu nadaljnjih nogaianj z Italijo,
Belgrad, 31. marca. Sinoči je došel iz Pariza Pašič. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri je Pašič obširno poročal o jadranskem vprašanju.
IZPREMEMBA V MINISTRSTVU.
Belgrad, 31. marca. Kakor se čuje, postane mesto dr. Ninčiča, ki prevzame trgovinsko ministvo vsled demisijc Stojana Ribarca, minister za pravosodje dr. Dušan Peleš, član Mcdakovičeve skupine.
DEMOKRATSKA ZAJEDNICA.
Belgrad, 31. marca. Klub demokratske zajednice je imel včraj sejo, na kateri se je izvolil odbor, ki bi naj vodil nadaljna morebitna pogajanja za sestavo nove vlada. Za zastopnika pri pogajanjih sta določena Voia Velikovl6 in Vola. MarinkoviA
DR. SMODLAKA V ZAGREBU.
Zagreb, 31. marca. Semkaj je dospel dr. Josip Smodlaka ter sodijo, da je njegov prihod v zvezi z novo politično akcijo.
KOMUNISTI PRED VOJNIM SODIŠČEM.
Zagreb, 31. marca. Danes se ie nadaljevala pred vojnim sodiščem razprava proti Diamantensteinu in tovarišem. Zaslišani narednik Milan Čopič ne priznava, da je bil član boljševiške organizacije, niti da je vodil propagando za bollševiške ide-jje. jKot vojak je bil v službi v bolnici usmiljenih sester v Zagrebu, kjer je imel na razpolago sobo za stanovanje. V to sobo jc sprejel na stanovanjeo obtoženega To-doroviča in Diamantensteina, ki sta bila ž njim v isti sobi aretirana. Pri tej priliki so našli tudi nekoliko revolucionarnih letakov. Zaslišanje se bo nadaljevalo.
ZAGREBŠKA BORZA.
LDU Zagreb, 31. marca. Devize, Ber.
lin 218 225. 1 raga 203-211, Dunaj 65 do 66. Valuta. Ameriški dolarji 152—156, avstrijske krone 65—66. bolgarski levi žigosani 210, carski rublji 206—212, čeho-slovaške krone 198—-205, 20 kron v zlatu en komad 645, angleški funt 610, francoski franki 1150—12C0, napoleondor en komad 625—635, nemške marke 240—244, rumuneki lcji 265—270, italijanske lire 900,
IZJEMNI ZAKONI NA ČEŠKEM.
LDU. Praga, 31. marca. (ČTU.] Narodno skupščino so presenetili včeraj s tremi izjemnimi zakoni: Po prvem zakonu se podaljša izjemno stanje na Slovaškem do konca leta 1921, drugi zakon odpravlja pisemsko tajnost, po tretjem zakonu pa se vlada pooblašča, popolnoma ustaviti časopise, uvesti preventivno cenzuro in odpraviti društveno in zborovalno pravo,
TEŠINJSKO VPRAŠANJE.
LDU. Pariz, 31. marca. (ČTU Breza« čno.) »Journal des Debats« poroča: Te-šinjsko vprašani je stopilo v odločilni stadij. Medzavezniška komisija je dokončala svoje delo. Glasovalno pravico dobe vsi prebivalci, ki so 1, januarja 1919 dosegli 20, leto in ki so imeli 1, avgusta 1914 svoje prebivališče v glasovalnem ozemlju, osebe, ki so trajno navezane na deželo in ki so bile 1, avgusta 1914 sicer odsotne, pa so služile v katerikoli zavezniški armadi. Volilne liste morajo biti izgotovljene pred 20. aprilom 1920. Glasovalo pa se bo najpozneje 15. maja 1920.
ITALIJA ZA AVTONOMIJO ALBANIJE.
LDU Rim, 31. marca. PunKU — Brezžično.) »Popolo Romano« poroča, da se Italija zavzema za popolno avtonomijo Albanije.
ITALIJANKA POMOČ NEMČIJI.
LDU Berlin, 31. marca. (DunKU) — »BerlinerTageblatt« z dne 31. t. m. poroča iz Rima: Pred koncem zbornične seje je izjavil ministrski predsednik Nitti, da vlada ne bo vodila nobene reakcionarne politike. Trajne zasedbe Carigrada ne bo trpela. Italija bo vse storila, da pomaga Nemčiji, zakaj brez zdrave Nemčije tudi Evropa sama ne more okrevati. Pri glasovanju so katoliki glasovali za vlado.
ITALIJANSKI GENERAL ZAFRT.
LDU. Berlin, 31. marca. (DunKU) »Vossische Zeitung« poroča iz Lugana. da so zaprli italijanskega generala Della Roc-ca zaradi vohunstva. Našli so namreč v bivšem avstro-ogrskem obvestilnem uradu v Pulju pismo, iz katerega je razvidno, da je general Avstro-ogrski oddajal vojaške vesti.
MIROVNA POGODBA S TURČIJO.
LDU. Pariz, 31. marca, (DunKU-Brez-žično) Vrhovni svet je včeraj razpravljal o gospodarskih pogojih miru s Turčijo in načeloma sklenil, da naj vsi narodi v delih prejšnje turške države uživajo popolno enakopravnost. Pristanišča se ne bodo niti internacionalizirala, niti postavila pod mednarodno nadzorstvo, marveč bodo dostopna vsem ladjam vseh držav. V nekaterih lukah se ustanove svobodni pasu
KDO NAJ POMAGA?
LDU, Praga, 31. marca. (ČTU) »Česko-slovenska Republika« piše v svoji današnji številki: Po brzojavnih poročilih javlja »Chicago Tribune« iz Londona, da »o zavezniki s posebnim poudarkom zahtevali od čehoslovaške, jugoslovenske in romunske vlade, naj takoj pomagajo Avstriji z živili. Kakor doznavamo na pristojnem mestu, moremo izjaviti, da čehoslovaške-mu zunanjemu ministrstvu ni ničesar znanega o takem koraku.
Razne novSce.
r Če človek živi po predpisih. Pred
frankobrodskim sodiščem jc stal neki po-ljcdeljec. Bil jc tožen, ker je ^prodajal pod roko«. Njegov zagovornik je izjavil, da je poznal v svojem življenju samo tri mož*, ki so skušali živeti po vladnih predpisih in oa Taznih [mesnih* krušnih) kartah.
Bila uta lo v Frankobrodu na M. dva visoka sodna uradnika, ki sta pa vsled tega svojega domoljubnega čuvstvovanja težko obolel-: in bosta trpela na posledicah do smrti. Tretji teh domoljubov je bil član naroone skupščine, ki je svoje domovinsko prepričanje plačal z življenjem.
r Koliko je judov na svetu. Judovski zgodovinar Frietsch ceni število judov na svetu na 15,430.000. Od teh živi v Palestini samo 100.000 judov. Največ iudov živi v Evropi: Na Poljskem 3,300.000 in približno toliko tudi v Ukrajini in d.maš-nii Rusiji; v Sibiriji 9CO.OOO, na Rumun-skem 600.000, v Nemčiji 540.000, na Ogrskem 450.000, na Češkoslovaškem 450.C00, na Francoskem 300.000, na Litvanskem 250.000, v Jugoslaviji 200.000, na Holand-skem 110.000 in na Angleškem in Irskem 3 milijone judov. V Združenih državah Severne Amerike je 3,300.000 judov.
r Električen hotel. Električen hotel se lahko imenuje hotel »Pensylvania« v Njujorku. Hotel ima 2200 sob za 3500 gostov, V udobnost gostov je 27 osebnih dvigal in 1 dvigalo za avtomobile ter ima lastno telefonsko centralo, v njej je zapo slenih 23 uradnikov. V rečeni centrali se izteka 260 glavnih ter 3340 postranskih črt, poleg tega je še 200 telefonskih avtomatov. Za napeljavo toka v ta hotel so napravili kabel z 11.000 voltov.
r Svetovno pridobivanje bakra. V svetovni vojski ie bila poraba bakra tako velika, da je vojaška oblast to rudo z nasiljem pobirala od zasebnikov. Sladkornice in pi-vovarnice so bile takorekoč izropane. Kdor
je imel doma bakreni kotel, ga jc moral oddati. Cerkvam so pobrali zvonove. Velikansko množino zvenov, bakrene posode so odpeljali v Budimpešto Židu Manfredu Weissu, ki ie pri tem ropu zaslužil nekaj milijard, na kar je ž njimi odpotoval v Švico. Danes je splošno pomanjkanje bakra in si ne moremo nabaviti pravega nadomestila. Velikanska podjetia imajo naprave iz te prepotrebne kovine. Ni stroja, ne tvornice, ki bi ne imela sestavin iz bakra. Električni tok gre po bakreni žici. Brzojavi n telefonski pogovori so brez take žice nemogoči.
r Divji kor.ji, V južnozapdnem delu Združenih držav na veliki amerikanski pustinji, (znaten del te pokrajine je določen za bodoče poljedelstvo) se pasejo cele črede divjih konj. Ta konj, imenovan mustanj, je tako plah, da ga je jako težko ujeti.
g Nakup plemenskih bičkov. Kmetij sko poverjeništvo v Ljubljani namerava ' še to pomlad kupiti od domačih živinorej-.! cev nekaj mladih bičkov, ki se bodo na I paši vzredili in pozneje kot za rabo godni i plemenjaki oddajali za pleme. V poštev I pridejo bičlci od 6 do 16 mesecev, ki izvirajo od dobrih mlečnih krav in pripadajo kaki v Sloveniji priznani pasmi. Živinorejci, ki imajo take živali za oddajo, naj iste takoj ponudijo poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. Zadostuje dopisnica, ki se n. pr. glasi; J, J., posstnik v J., hiš. št.....občina ...... imam ,.. mesecev starega bič-
ka .....pasme na prodaj, — Poverjenik
za kmetijstvo: Jakob Jan.
g Plemenski biki na prodaj. Poverjeništvo za kmetijstvo proda 5 mladih, za rabo godnih plemenskih bikov rjave švi-ške pasme po dnevni ceni. Biki se oddajo le v dolenjsko živinorejsko ozemlje in le takim živinorejcem, ki se zavežejo jih rediti za pleme. Kupci naj se priglasijo najmanj do 13. aprila t. 1. z dopisnico na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, nakar se jim bo sporočil dan skupnega ogleda.
g Maksimiranje cen pšenice v Srbiji.
»Jugoslavenski Lloyd« poroča, da so nekatera mesta v Srbiji izdala odredbe, da kmetje ne smejo prodajati meterski stot pšenice dražje kakor za 110 dinarjev ali 440 kron. Poljedelci niso zadovoljni s to ceno ter nečejo prodajati pšenice. Zastopniki kmetov zahtevajo od vlade, naj odpravi te maksimalne cene, ker da so nepravične.
g Borzna poročila, LDU. Curih, 30.
Devize. Berlin 7.90, Holandiia 210.75, New York 575, London 22.30, Pariz 39.90 (?), Stockholm 123.60, Kristianiia 109, Madrid 100.50, Buenos Aires 250, Praga 7.40, Zagreb 3.50, Krakov 2.50, Budimpešta 3.10, Dunaj 2.70—2.80. Valute. Avstrijske žigosane krone. 2.60—3. — Dunaj, 30. (ČTU) Devize (vse vistal. Amsterdam 7875- -7885. Berlin 330—333, Bukarešta —, C- *r>h 3750 —3755, Kristianiia 3990—3995, Kodanj 3625—3630, Stockholm 4475—4480. Valute. Marke 329—332, leji 335—337, levi 310, švicarski franki 3725 —3730, francoski franki 1500, lire 1000, angleški funti 825,
dolarji 200, carski rublji 270. Tečaji v pro-stem prometu. Zagreb 146—160, Budimpe. šta, vplačila pri poštni hranilnici 110— 125, žigosane krone 115—130, Krakov 92 —104 Praga 302-322, Varšava —, Čeh o-slovaške krone 312—332, jugoslovenske krone 125—155.
a Mleko. Ker se jc v zadnjem ča«u razvilo živahno prekupovanje mleka po ulicah mesta in v predmestjih, opozarja mestni magistrat, da je vsako prodajanj« mleka po ulicah prepovedano m da se bo. de proti vsem, ki bi to š<» nadalje vršili, najstrožje postopalo.
a Legitimacije za meso od VnovCeval-niče. Za javne nameščence, ki imajo pravico prejemati meso v mesnici »Vnovčeval-niče za živino in mast« na Sv. Jakoba nabrežju, se izdajo nove legitimacije, po katere naj pridejo upravičenci v petek <Jn« 2. aprila v sledečem redu: Od 9. do 10. ure črka A (priimek) do vštevši črke G od 10. do 11. ure, črka H do vštevši črke K, od 11. do 12. ure od črke L do vštevši črke O, od 12. do 1. uro ocl črke P do vštevši črke S, od 1. do 2. ure od črke ž do Ž. Zamudniki pridejo v soboto 3. aprila od 9. ure naprej na vrsto. Vsakdo naj se izkaže z dosedanjo legitimacijo ali z legitimacijo urada, kjer je nastavljen. Po legitimacije pri-do lahko vsak član družine ali tudi posel Legitimacije se izdajajo v pisarni Vnovče-valnice Krekov trg št. 10 (Mahrova hiša) II. nadstropje po hodniku na desno.
te
Vsem, ki so nam o priliki smrti naše predrage sestre, svakinje in tete, gospe
L i
lajšali gorje s prijateljsko tolažbo. darovali vence in cvet-tice, ter spremili pokojnico na zadnji njeni poti, izrekamo s tem svojo najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, 31. marca 1920.
Žalujoči ostali.
Trpite na reumatizmu in tfihtič-nih bolečinah? VdriJnenie s pravim Fellerievim Elza fluidom je takorekoč dobrodeino! 6 dvoinatih ali 2 velik špeciialni steklenici 36 K. j Rabite milo-odvajajoče sredstvo? i Fellerieve prave Elza krogliice izvr | šujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 K. i — Zagorski sok zoper kašelj in prsnt bolečine 1 steklenica 6 K. — Želodec i okrtpčuioča Švedska tinktura 1 ste i klenica 15 K. — Omot in poštnina po-| sebei, a naiceneie. Eugcn V. Fcller j Stuhica donja, Elzatrg št. 134, Hrvatsko.	E
!s/eči~Me!
i se želi kupiti. — Ponudbe sprejema | uprava »Slovenca« z označbo kraja in cene za kvadratni meter pod St. 1207.
Mm za vrl
kakor petorSIlj, solatno peso, maraion cvetljice v najlepši izh.ri na debelo in drobno priporoča SEVER & Komp-Ljubljana, VVolfova ulica 12.
mm se is drž. policija do sd-
dnijskih zaporov svola 40.000 K. Pošteni najditelj naj odda denar proti dobri nagradi v Trnovski ulici 25. p.
Prispeyajie u sliil V. L S.
Cn^-fl t^čem za takoj z j!!U oU »U ali tudi brez oskrbe. Iva Jager, učiteljica na meščanski šoli, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 79.
Zajamčeno pris'no spodnje štajersko
mvmo
! j belo in rdeče, letnik 1919 nudi na va-1 ] sone po ceni oi 14 • naprej M. JVl ssia, I trgovina GABERNIK — POLJAČANE.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da sa je naša preljubljena
po kratkem mukepolnem trpljenju, preselila med nebeške krilatce.
Pogreb nepozabne je bil dne SO t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Florjanska ulica 29 na pokopališče k Sv. Križu.
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob priliki prebridke izgube, na katerikoli način izkazali svojo sožalje, dalje vsem, ki so poklonili krasno cvetje izrekamo tem potom vsem našo najsrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 31. marca 1920.
Žalujoči rodbini: Eratochvill in Starič.
Obl. l^onces.informačni zauo3
Drago ISeseljal^
Sjubljana (£anl^arjet>o nabr. 5
dobavlja vse kreditne in privatne informacije vtu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne.	6135
»j&j (jrahorein grah
as dobi najceneie in najbolje v trgovint s semeni
SEVER & Komp., Ljubljana
Woliova niica Stev. 12.
onemu, kater' mi preskrbi stanovanje z 2 sobnma m kuhinjo v mestu ali okolici Ljubljane. Ponudbe na anončni zavod Urogo Beso-jaK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežie št. 5.
plačuje po najvišjih cenah FR, STUPiC A, trgovina z zcleznlno v Ljubljani.
poSten, vajen vsega kmetskega dela, trezen in zanesljiv, dobi stalno služba blizu Ljubljane. On>, ki razume, ali lm« veselje do vrtnarskega dela, ima pred. nost. Vsa oskrba v h ši. — Naslov t upravi tega I sta pod št 122«.
Sprejme se
vajena vsega dela na polju in pri živini. Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev 1225.
Naprodaj je 1000 kg novega lepega
l <*
Naslov pove uprava lista pod St.1256.
Sprejmeta sa mmi proti žiateri pla&:
orespondentinja,
zmožna slovenske in nemške korespondence, stenografije in strojepisja ter
samostojna pisarniška ženska moč,
ki je izvežbana špecerijska prodajalka in bi bila vešča f občevanju s strankami pri engros prodaji.
Ponudbe le prvovrstnih moči naj sc vpošljejo na naslov Ljubljana, poštni predal št. 131.
Novoustanovljena tovarna Ieson;h žebtjov Išče pod dobrimi pogoji
zmožna vo-5 diti obrat,

V brezmejni boli naznanjamo, da je naš dobri, nepozabljeni
LOJZE
mornar.ški podčastnik
v 20. letu svoje starosti našel smrt v valovih Adrije ob Boki Kotorski.
Daleč proč od doma, kjer je bilo morje Tvoj drugi dom, žrtvoval si se svoji dolžnosti, svoji domovini. Sedaj Te nikdo več ne odtrga od morja, katero si tako ljubil, da nisi mogel živeti brez njega. Počivaj mirno, dragi Lojze, na dnu Adrije je Tvoj grob, a duh Tvoj tam gori, kjer se enkrat snidemol
Škofja loka, v marcu 1920.
Mici,
sestra.
Marija Martelak,
mama.
h
Ozira se samo na osebe, Ul so že delan v enaki 3troUl. Ponudbe z podatki pod »Zanesljiv« na anončno ekspedicijo Al. iV.atollč, Ljubljana.
Proda se takoj
na Bohinjski Beli pri Bledu. — Poizve se pri lastniku Mt(,AN POMCAR, Bled, M lino Stev 89.
KUutavniiarii
in rezbarji
se takoj sprejmejo. — »BISTRA«, kovinska ln lesna industrija, družba z o. z. v Domžalah.
w
Železniške TRAČNICE
za gozdne železnice
po Jednostavnem tekočem metru pot in pol ali sedem kilogr. težke event. tudi na železne pragove montirane, želimo proti takojšni dobavi kopiti in to v množini od enega do pet vagonov.
Brača Janekovič, trgovina drv, Žagreb, Kukovičeva nI. štev.
NA DEBELO I
Brala Kasti
Zagreb, Qundull(eva ulica 14.
Telefon 21-28.
Cisto svinjsko mast
samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti
J. Kigovič,
ijo.
10 % belo banaško, letnik 1918 8'5°/u belo banaško, letnik 1919
Obe vrsti ste dobrega in zdravega okusa, brez kisline. 10*5% črno dalmatinsko vino, zelo fino, volnega, prijetnega okusa. 8'5% belo štajersko, namizno vino,
s prijetno kislino. 7'5 % belo hrvatsko, namizno vino. Vzorcev se ne pošilja. Za pristnost ponudenih vin jamči
vinski oddelek v s?, sižki. Gospodarska Zveza.
Naročajte in Širite »Slovenca"!
Milka Kosovo ln Kvas v Mengša
Prva Jugoslovanska tvointca
slamnikov ln klobukov ............ „,M„ . ltl„11|JUM
(bivša pivovarna) priporoča svojo bogato izbiro najraznovrstnejših "	— ~	zlasti modernih damskih v vsaki
množini. — Nadrobna prodaja
------- F v Ljubljani, Ilirska niica it. 29,
i nadstropje. — Istotam se sprejemajo v prenavljanje stari slamniki
in klobuki.
V- ---[	" / J' 1 i Ul U I. O D,Wj
sSamnikov,