TRST, petek 13. marca 1959
Let° XV. . št. 62 (4216)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808,
37-338 . Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini
?®®NISTV0:
V1, fc. 37-338'  p	.	1	*?;	““?•	~ TELEFON S3-,°* ,N *4-®3* — Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — NAROČNINA:	mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 Ur — Nedeljska StevilKa mesečno 100 Ur, letno 1000 lir —
^SOV: Za ^?Tu*n'ica GORJCA: Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 - OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 - CENE	FLRJ: v tednu 10 djn. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din - PoStnl tekoči račun: Založni«**
K mm V1*ln< v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-378
Včerajšnja seja ministrskega sveta
Gonella predlaga odlok o amnestiji {Mlovo poročilo o zunanji politiki
Vlada
TWa še ni zavzela stališča do amnestije - Poziv CK KPI adaljnji spori v KD - Najmanj 40poslancev KD nasprotuje vladi
(Od našega dopisnika)	Mattarella	itd.	V	tem	pobož-	ka	demokristj'ar
^ Pelin Ki’a’ aanasnJ1 se)1 vlade je zunanji mi-Možaju <)bsirno poročal o mednarodnem političnem Dri?lster Tupini je govoril o načrtu za usta-^iištg pf>neSa ministrstva za turizem, šport in * 2akonsifiv,ravosodni minister Gonella pa je poročal ?pologih, ki pestijo. ?J Predloženi za
12. -
Na današnji seji vlade je zunanji mi-
tri
1J°- vendar pa mini-5e določili vladne-w s« i te zadeve. ^AldaCenovali §ene-
Slavni Ha za načel'
h' ^erai?p aba obram-naSla,Bruna Lucinia
ki načelniir u ld- Lucinia k v°Jske n„ Slavnega šta-
i'a*tar°^endobearadi d°'
fe1* svjje Prav?-.aPrav le po-
»s»«” »t
ff>\i	Južnega
'Otlrolska dotaknil in tudi
« Q/**°lska „ ‘iAA 111 «<uut Oto*?11 nista f"atorJa Tinzl <1. ». *> tenra,, -ga. vprašanja
vprašanja
v-:. .	   uuv	tu-
«ok pToud'ariail\\er 3e Pred’
evro-
iin.,?.v okviru NA
st^n»a^° biti P°sve-hlitj^vnosti '2. P° načelu
m
Evropeistična
!iuwniih”e ?*°neti na
NhT d«aVe <!Za“imanje Ita Ciepa vVzeho^dozemlj
4Pn° atron,°tenab’ 1
kajti se
ta ^njateP°dročje sv°-
to Dnt- uSam°’ če b0’
« Za je tudi 7ana ^amstva*
dr-5„.	1	zanimanid Tin.
(tl £ «*ahod‘° a’ toda le v V,’ da se Ig.a,sveta>>- D°-(talč globlje »i1? zani
KSl ^žavam^lS'
zanima nje z in
>ai0(lnose
*')?očj0d°m ejd. Vzhodom
^Cit^eči^n tejal* da nl fe t»$ vPraša°bene rešitve d-H"
K* V S
se
vprašanja
kolektivne
vldt\	Berlina	JC
5 X *dl<>g l: n,esPrejemljiv t Sort.p°ziciie Ji1 slabil za
Stt° »Met P« je,
k	vPamu' Lon-
1 faL^i nJ ’ kamor ho če7
^ r.>i«tS^ot°v»i S °u'ahsv L,,,senat°r Spa ^ Sl'ar fesu m neod-
v	ki	so	po-
■ So tp°ročilu prav° o Pel-
Xeb Postavife°-P°UdariIi’ k mlaflasti	povsem
\k>£&n*rodnih S’pričo bliž' se hn sestankov,
\ b in Berrazpravl:ial0
,0^iafeU- M°nar'
l“o«i * Pelo""1, senatorji Solini, s	kar
* &iansir5ev’edaPOSe.bnim P°' S)rJki sea„a' se demo-
#0!
S
®^ia"tn^.0-r ^nnuzzi"
znan nMicara, rdinaPia tem'
ki
da
g 'a bi bila fca/e' i"
^pri^o premoči
‘ ^nfb!t"'SJeEa2adovo.liiva Wteder»o:f-a vprašanja
obe-
jetiji' da b: • Micara je do -taki konfe'
vU«fl?.sp?darske-°)i ^ Pa sn Nemčiji.
£% Predla«^,"1 zna' t k \ čim\8 Ua vlada v
™.,.C j	_r	se	strlnja
i,kf],P*enarni> razPravljali
,' ^hb’fPvedTagafa' ekurz0u vlaga-hin v' Pri kate-
,°rji
ki' IS«. v^nih i”11 tud>
hSl ka‘egoriieiŠ2vah
te
ctj dr. vtrgoveevPotu^ofib
ISiVS. Pa i^a. drob-
s“®"i
Hibo
so pred* ^onarhi-
senatorji
’-V\ri«U Pa _w se po-
ne borbe ljudstva, ki so v toku kakor tudi stališča, ki so jih zavzele določene politične skupine, dokazujejo, kako se je začel izoblikovati program demokratičnega javnega mne nja ter da že obstajajo v državi široki sporazumi socialnih in političnih sil. Zato je danes možno uspešno delovati za dosego nove demokratične večine, na podlagi razvoja množične borbe, okrepitve sodelovanja med komunisti in socialisti, zbližanja in sporazum vseh ljudskih sil, na podlagi akcije za dajanje spodbude katoliški levici, potem ko se bo osvobodila protikomunističnih predsodkov.
Vodstvo PSI pa je na današnji seji sklenilo, da bo od 2. do 4. maja vsedržavno zborovanje PSI, na katerem bodo razpravljali o državnih udeležbah in javnih podjetjih, 2. aprila pa bo vsedržavno zborovanje za «Avanti».
V monarhističnih vrstah se je ponovno začelo govoriti o združitvi obeh monarhističnih strank; parlamentarci PMP in PNM so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri izražajo željo, naj bi vodstvi obeh strank pripravili načrt za spojitev.
MUIS pa javlja, da je organizirala doslej 72 pokrajinskih odborov in 507 sekcij.
Spori-v KD so se tudi danes nadaljevali. Mesečno glasilo tako imenovanih «meščan-skih odborov,) je napadlo de-mokristjanske levičarje iz struje «baza». V reviji se poudarja, da je Segnijeva vlada «izraz volje demokristjanskih voliycev ter da zaradi tega podpora desničarjev ne nasprotuje demokratičnim ir^ krščanskim načelom, če bo stranka ostala enotna, t. j. če se bodo nekatere skupine odrekle jalovim demagoškim stali šeem». Glavni dogodek dneva pa je bil nocojšnji sestanek idniciativistov« v zavodu Santa Dorotea, ki so se ga udeležili številni člani glavnega odbora, med katerimi so bili Moro, Colombo, Rumor, Salizzo-ni, Taviam. Ferrari-Aggradi,
Mattarella itd. V tem pobožnem zavodu pa niso tazprav-lj ali prav nič o pobožnih zadevah, temveč o dokončnem razkolu v struji, ki jo je ustanovil Fanfani in ki je bila v krščanski demokraciji največja. Kaj so sklenili, se bo videlo že v soboto na zasedanju glavnega odbora.
Fanfani sam pa še vedno za. vrača vsa vabila in pozive. Danes ponovno ni hotel sprejeti delegacije treh «iniciati-vistov« ter izjavil, da se noče pogajati samo z eno strujo, temveč z vso stranko. Trdi se tudi, da je nekomu po telefonu vnovič izjavil, da se sploh ne namerava udeležiti zasedanja glavnega odbora, ki se bo začelo v soboto.
Toda neenotnost v krščanski demokraciji nam kažejo najbolje rezultati današnjega glasovanja za izvolitev načelni-
ka demokristjanske poslanske skupine. Vseh glasov je bilo 265, od katerih je za poslanca Guia (dosedanjega načelnika, ki je povzročil ostavko Fanfa-nija na vodstvo KD, čeprav je pripadal njegovi struji) glasovalo samo 194 poslancev.
Kar 71 demokristjanskih poslancev pa zanj ni glasovalo, bodisi da so v žari našli 40 belih glasovnic, bodisi da je bilo 31 glasov proglašenih za #razpršene», od katerih je prejel poslanec Salizoni 22 glasov. Ce bi torej tisti demo-kristjanski poslanci, ki so o-stali Fanfaniju zvesti, hoteli začeti s taktiko «prostih strelcev«, bi Segnijeva vlada ostala globoko v manjšini, še bolj kot' se je to zgodilo s Fanfa-nijevo. Segni ima torej v lastni stranki najmanj 40 poslancev proti sebi, morda pa tudi kar 71!
A. P.
Protesti v Gani
zaradi pokolov
v Njasi
AKRA, 12. — Kmetje in delavci Gane so na velikem zborovanju odobrili resolucijo, s katero protestirajo proti poko. lom razoroženih Afričanov, ki jih vršijo beli koloni v Njasi, in poziva britansko ljudstvo, naj obsodi «sramotno ravnanje svoje vlade«, ter zahteva, naj britanska vlada ustanovi parlamentarno preiskovalno komisijo, ki naj kaznuje kriv-
ce. Resolucija zahteva tudi izpustitev voditelja Afriškega kongresa dr. Bande in drugih voditeljev ter sklicanje konference pri okrogli mizi, da se pogajajo za ustavne sporazume o ozemljih Srednje Afrike. «Ce nas britanska vlada ne bo poslušala,« je izjavil eden od govornikov, uborno izgnali vse Angleže iz Gane.»
Sprejeto resolucijo bodo poslali britanskemu ministru za kolonije Lennoxu Boydu, vladam držav Commonwealtha, voditelju britanske laburistične stranke Gaitškellu, glavnemu tajniku OZN in vladam ozemelj Srednje Afrike.
Iz Severne Rodezije pa javljajo, da so tudi tam aretirali vse voditelje Afriškega narodnega kongresa in to organizacijo prepovedali. Medtem je prišel v prestolnico Njase Blantyre britanski državni minister za kolonije Lord Perth.
Francoski tisk odločno protestira proti skrivanju podatkov o volitvah
«Čarovnije» notranjega ministra v zvezi s komunističnimi glasovi - 4c Monde» poudarja, da se vedno bolj veča število tistih, ki terjajo mir v Alžiriji Pojasnilo lista «Express» v zvezi z zaplenitvijo
PARIZ, 12. — Tiskovna konferenca, ki jo je imel sinoči notranji minister Berthoin, da obrazloži rezultate nedeljskih upravnih tolitev, ni zadovoljila javnega mnenja in tiska, ki sta pričakovala večja pojasnila, če že ne podrobnih podatkov o volitvah.
To nezadovoljstvo se kaže tudi v današnjih komentar-
jih političnih opazovalcev, ki poudarjajo izredno zakasnitev pri objavi podatkov, ki so pa še vedno izredno nepopolni. Notranji minister je skoraj po 72 urah računanja izjavil, da vlada ne more dati popolne slike o volitvah, češ da ne morejo točno ugotoviti «bar-ve» kandidatov, ki so se predstavili pogostoma na skupnih listah, in ker nekatere politične stranke niso predložile kandidatov v vseh občinah.
Minister Berthoin je v glav-
millllllllllllllllllllllllllllilUliNfNNIIIUIIIIIHNnillUlinUIIMIIIIMIIIIIIIIIUMMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIinnUIIIIHtUlItlllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIinillllllllllllllllllllltllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIII
Mac Millan prišel v z Adenauerjem in ministrom Brentanom
Laburistični list «Daily Herald» poziva Mac Millana, naj se ne umika, Zahod pa naj začne politiko, ki bo kaj več kakor «non», «nein» in «no» - Pri razgovorih Mac Millana z Eisenhowerjem bo verjetno navzoč tudi Dulles
BONN, 12. — Predsednik britanske vlade Mac Millan in zunanji minister Selwyn Lloyd sta prišla danes na razgovore v Bonn. Na letališču sta angleške goste sprejela Adenauer in von Brenta.no.
Popoldne so se začeli urad-
Hruščev v Moskvi
MOSKVA, 12. — Agencija Tass javlja, da se je Hruščev vrnil danes iz vzhodnega Berlina v Moskvo
Pred odhodom iz Berlina je Hruščev na letališču izjavil med drugim; iiPrepričani smo, da je najbolj dozorelo vprašanje za rešitev sklenitev mirovne pogodbe z dvema nemškima državama. Sporazum o tem bi pripeljal do mednarodnega pomirjenja in likvidacije hladne vojne.« Dodal je, da bi rešitev berlinskega vprašanja s pogajanji z zavezniki iz zadnje vojne vsi narodi sprejeli z zadovoljstvom.
RIM, 12. — Gospa Eleanor Roosevelt' je prišla danes popoldne na letališče Ciampino skupno s svojo nečakinjo An-ne. Jutri zjutraj bo odpotovala v Teheran
m razgovori, ki so trajali do 19. ure. Nekaj pred koncem razgovorov je predstavnik izjavil, da je ozračje »zelo prisrčno«. Angleški predstavnik je izjavil, da so govorili o Berlinu, Nemčiji, mirovni pogodbi z Nemčijo in evropski varnosti. Razgovori so se nadaljevali nocoj in nov sestanek bo tudi jutri zjutraj. Mac Millan je Adenauerju obrazložil rezu! tate svojega potovanja v Moskvo.
Adenauer je pred prihodom Mac Millana izjavil, da z zaupanjem gleda na razgovore z njim. «Moje zaupanje,« je dodal, «izhaja fz dejstva, da sem prepričan, da v glavnih vprašanjih skupne zahodne politike se britanski ministrski predsednik in jaz v celoti strinjava. Tudi glede odmika ni naše stališče konec koncev tako različno, kakor se pripoveduje.«
Bilten tiskovnega urada bonnske vlade izreka dobrodošlico Mac Millanu in piše med drugim, da bi «nevtrali-zacija Nemčije pomenila začetek nevtralizacije Evrope in ameriškega izolacionizma. Cena za vojaški odmik je lahko samo združitev«.
Razgovori med Mac Milla-nom in Adenauerjem, ki so se začeli ob 15. uri, so trajali do 19. ure in so se nadaljevali zvečer po večerji, ki jo je A-
MHiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniMiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiHiiitiiHaiiiiiiiiniiiiiiiii
NAČRT SOCIALDEMOKRATOV 0 ZDRUŽITVI NEMČIJE
Objavljen bo 18. t.m. in določa postopne korake za združitev začenši s konfederacijo obeh Nemčij
nekaterimi
k1."’jo
j/','f»asl7milvnih ria‘
Hi1* sl0 t>ere£m osebi(> H	“	zadevo.
Sli Cls,0krui;.® neral nega
$
sfn-
Vnvk Pa 12au,pn:
,Je sklical
s’ndikalnih
Sk>b*rKPl * bil Lp0^0čUurazPravi o
H* v*’ V; V L,f>i»vll«ii
krij. a e^m «e t' s	v	KD
ni
vfe-f d?d:
fv rf*	—j*"«	mno-
**dan
»liPha?. in {'t . E°' h«-* Siki1)* n n i	la
V gj^kalne :-P°dpi'
kpn« nnno-Pb* ‘n enot-
BONIN, 12. — Vodstvo socialdemokratske stranke je odobrilo nov načrt o združitvi Nemčije, ki ga je pripravila komisija sedmih članov, v kateri so med drugimi podpredsednik Bundestaga Schmid, vojaški strokovnjak stranke Fritz Erler in podpredsednik stranke Herbert Wehner.
Načrt bo objavljen 18. marca in določa v svojih glavnih obrisih postopen umik oboroženih sil iz Srednje Evrope, tako da bi pozneje prišlo do izstopa prizadetih držav iz NATO in iz varšavskega pakta ter do priprave novega sistema evropske varnosti. Vzporedno bi maralo v posameznih fazah priti do združitve začenši s konfederacijo obeh nemških držav.
Za Berlin določa načrt jamstva za varnost v vsaki posamezni fazi in končno tudi načela za sklenitev mirovne pogodbe, ki se ravnajo po avstrijski, italijanski in japonski mirovni pogodbi.
Zahodnoberlinski župan Brandt se je nocoj vrnil iz Bonna v Berlin in se je udeležil socialdemokratskega zborovanja v športni palači.
Izjavil je med drugim, da se je v Bonnu posvetoval o zadnjih govorih Hruščeva. «Ti govori,« je izjavil župan, irtca-žejo, da so Sovjeti spremenili svoje predloge in so se odpovedali nekaterim zahtevam. Posebno nočejo več slišati, da bi se govorilo o njihovem ul-
timatu od 27. maja. Po hudih grožnjah se nakazuje težnja za sklenitev sporazuma, ki naj zajamči svobodno povezavo z Berlinom.« Nato je Brandt zanikal trditve o nesoglasjih med njim in vodstvom socialdemokratske stranke, zlasti kar se tiče njegove odklonitve sestanka s Hruščevom.
Unden o Nemčiji
STOCKHOLM, 12. — Med zunanjepolitično razpravo v poslanski zbornici je švedski
zunanji minister Unden izja-  _____________„„v„
vil, da trajna delitev Nemči-	—L,,,
denauer priredil Mac Millanu in njegovim sodelavcem. Ni pa bilo nobenega »privatnega« razgovora med Adenauerjem in Mac Millanom, ker so takoj od začetka bili navzoči vsi člani obeh delegacij.
Mac Millan je najprej poročal o svojih razgovorih v Moskvi, nato o razgovorih v Parizu z De Gaullom, Debre-jem in De Murvillom. Začela so se nato posvetovanja v zvezi z Nemčijo, Berlinom, mirovno pogodbo, evropsko varnostjo in razorožitvijo.
Kancler Adenauer je Mac Millanu sporočil, da je njegova vlada naklonjena zmanjšanju oborožitve v okviru splošne in nadzorovane razorožitve, s pogojem, da področje o-mejene oborožitve ne bo »premajhno«, ter da bosta pri nad. zorovanju nad razorožitvijo u-deleženi dve najmočnejši dr-žavi, t. j. ZDA in SZ. Bonnska vlada je naklonjena omejitvi oborožitve, samo če se ta poveže s političnimi rešitvami.'
Jutri zjutraj se bodo razgovori nadaljevali in morda tudi na kosilu, ki ga bo Mac Millan priredil na čast Adenauerju. Popoldne se bo Mac Millan vrnil v London.
Po današnjih razgovorih niso hoteli uradni predstavniki dati nobenih podatkov. Poudarjali so, da gre za neuradne razgovore in da ne bo objavljeno nobeno poročilo.
Nemški predstavnik von Ec-kardt je izjavil, da je Zahodna Nemčija pripravlena udele. žiti se sporazuma o nadzorovani omejitvi oboroženih sil.
Angleški predstavnik je na vprašanja v zvezi z odmikom izjavil, da nikakor ne gre za pravi odmik v Evropi, t. j. za umik zahodnih in vzhodnih čet na eni in drugi strani določene črte. Mac Millan predlaga, naj bi pri pogajanjih s Hruščevom razpravljali o načrtu omejitve oboroženih sil in oborožitve na določenem področju v Evropi in to v okviru politične rešitve evropskih vprašanj. Pri tem ne bi smelo biti nobenega razlikovanja kar se tiče držav ali vrste orožja.
Angleški predstavnik je nato izjavil, da so v Londonu mnenja, da so sedanjo mednarodno napetost povzročili na eni strani politični činitelji, na drugi strani pa vojaški činitelji. Zmanjšanje te napetosti bi se lahko doseglo z omejitvijo oboroženih sil, ki si stojijo nasproti. Ta omejitev bi, pomenila napredek pri prizadevanjih za razorožitev in za
janj s Hruščevom. Blaznost je za Zahod, da ostane paraliziran, ker se ne more odločiti,
v kakšno smer naj se premika. To je dejanski položaj. Mac Millanovi zavezniki nočejo misliti na odmik sil v Evropi in niti postopoma. To je zlo, ker je odmik najbolj verjetna pot za mir. Mi smo zelo zaskrbljeni, ko vidimo Mac Millana, da se glede tega umika. Naloga Mac Millana je prepričati Zahod, da začne prava pogajanja, in ne prekiniti poizkuse. Nadaljujte, gospod Mae Millan, čas je, da Zahod vodi politiko, ki bo več kakor «non», »nein« in «no».
Predstavnik Foreign Officea pa ni hotel komentirati včerajšnjih izjav Eisenhowerja o Nemčiji in Berlinu. Na vprašanje, ali so te izjave v skladu s stališčem britanske vlade, je predstavnik odgovoril, da je britansko stališče dobro znano in se ni spremenilo.
Mac Millan do, kakor je znano, prišel v Washington 20. marca, kjer bo začel razgovore z Eisenhowerjem. Razgovar-jala se bosta v Eisenhovverje-
vi rezidenci, ki je znana pod imenom «Camp David« in je na hrbtu Catoctin v državi Maryland. Razgovori bodo trajali približno tri dni. Predstavnik Bele hiše Hagerty je izja-
vil, da ne ve, ali se bo razgovorov lahko udeležil tudi Dulles. Pripomnil pa je, da upa, da se jih bo lahko udeležil.  ««------------------
Izid volitev na Nizozemskem
HAAG, 12. — Končni rezultati o današnjih parlamentarnih volitvah na Nizozemskem kažejo, da je katoliška ljudska stranka sedaj najmočnejša stranka, kateri sledita socialdemokratska stranka in liberalna stranka Katoliška ljudska stranka bo imela v novi poslanski zbornici 49 poslancev, socialdemokrati 47, liberalci pa 19.
Socialdemokrati so torej zgubili položaj najmočnejše stranke. Mnogo pa so pridobili liberalci, ki so povečali svoje glasove za skoraj 50 odst. Komunisti so mnogo zgubili tudi zaradi svojega razkola. V parlamentu bosta dve novi stranki; socialistična pacifistična in protestantska skupina.
Ostala mesta v parlamentu bodo zasedle; zgodovinsko-kr-ščanska zveza (protestanti) 12, reformirana politična stranka 3, komunistična stranka 3, socialistična pacifistična stranka 2, reformirana politična zveza (protestanti) 1.
nem govoril samo o komuni stični stranki in trdil, da ta ni napredovala, pač pa da je rahlo nazadovala. Izjavil je, da je ta stranka od skupnih 20.032.114 glasov (kar je 73 odst. od vpisanih volivcev) dobila 3.269.480 glasov, t. j. 16.3 odst.; pri upravnih volitvah leta 1947 in 1953 pa je dobila 19,7 odst. in 16,9 odst. oddanih glasov. Minister ni dal sploh nobenih podatkov o gla' sovih, ki so jih dobile zveza za novo republiko, ki je zelo nazadovala, in druge stranke Zlasti 'opozicijski tisk ostro kritizira netočnost teh izjav, v katerih vidi poizkus, da se javnemu mnenju prikriva re zultat njegovega glasovanja. Izredno jedko piše glasilo socialistične stranke »Le Popu-laire de Pariš« pod naslovom «Vlada si ni ustvarila mnenja o rezultatih občinskih volitev!« «Francozi, piše med drugim list, bodo morali čakati veliko noč ali bolje sveto trojico, da zvedo, kaj mislijo v palači Matignon o rezultatih občinskih volitev. Edina gotovost je, da so komunisti nazadovali! Zdi se, da sanjamo! Gre za najbolj presenetljiv primer nojeve politike! Ker ni mogoče pametno misliti, -da nosijo ministri senčnike, je izkušnja* va, da bi rekli, da imajo Francoze za neumne, zelo velika. Toda pazite, pretiranje v propagandi mori propagando sa mo! Razen glede komunistične stranke se ne ve nič, ni mo goče nič reči. Zdi se, da vladi ni znano, da se je v večjih francoskih mestih glasovalo s proporcionalnim sistemom, ki omogoča političnim formacijam, da se ločeno predstavijo na volitve. Prav tako se zdi, da je ušlo opazovalnemu geniju tehnikov notranjega ministrstva, da se v večini mest srednje važnosti čeprav ni vedno lahko dati vsakemu tisto, kar mu pripada, velike množice levice, centra ali desnice lahko z lahkoto spoznajo. Razen če niso zaključki teh tehnikov, ki so enaki zaključkom navadnih smrtnikov, bili tako neprijetni, da so jih morali cenzurirati.«
Celo golistični «Paris Pres-se» se sprašuje, ali so rezultati volitev državna tajnost, in nadaljuje: «Napovedana za nedeljo zvečer, odložena na ponedeljek, obljubljena v torek, odložena na sredo, popolna statistika o občinskih volitvah
			
ni bila še objavljena. Notranji minister Berthoin je dvignil samo rob goste tančice, ki pokriva uradne rezultate volitev. Govoril je samo o komunističnih glasovih. Kljub temu so ta delna pojasnila povzročila ugovore.«
To pisanje golističnega lista tolmačijo opazovalci kot razdraženost Soustellovih prijateljev nad notranjim ministrom Berthoinom, ki ni pravočasno poskrbel za objavo podatkov. 26. aprila bodo volitve za senat, toda volitve za določitev tako imenovanih velikih volivcev bodo 5. aprila. Zato je zveza za novo republiko zaskrbljena.
Številnim protestom se pridružuje tudi nocojšnji «Le Monde«, ki piše: «Od nedelje dalje so najzvestejši pristaši vlade prvi priznali, da so bi-ie občinske volitve za vlado resen opomin. Po treh dneh razmišljanja je notranji minister odkril, da to napredovanje skrajne levice ni konec koncev nič drugega nego nazadovanje.«
List govori potem o posledicah, ki jih je imela »nojeva politika«, ki so jo vodile prejšnje vlade, in nadaljuje: «Ce se verjame sondiranju javnega mnenja, se zaupanje v vlado manjša, medtem ko se veča število tistih, ki so naklonjeni pogajanjem z alžirsko osvobodilno fronto, Ce-
rnu čuditi se? Ena stvar gr* z drugo. Prav zato, da bi se sklenil mir v Alžiriji, so mali ljudje po mestih in na deželi izrekli množično zaupanje v generala De Gaulla.«
V zvezi z zaplembo zadnj* številke tednika «Express» j« predsedstvo francoske vlad* objavilo naslednje sporočilo: »Vlada je sklenila zapleniti številko tednika, ki je s škandaloznim intervjujem nedostojno hvalil uporniške čete, proti katerim se borita narod in vojska.«
Ravnateljstvo omenjenega lista pa je danes objavilo izjavo, ki pravi, da bodo številko tednika, ki so jo zaplenili zaradi reportaže Jean* Daniela, dali znova v prodajo jutri in bo vsebovala članek istega sodelavca. »Obtoženi članek, pravi ravnateljstvo, ni vseboval nobene «dostojne» ali »nedostojne« hvale uporniških sil, pač pa izjavo enega tistih, katerim so predlagali «mir hrabrih«.«
Izjava ravnateljstva pravi na koncu; »Informacije, ki jih je zbral Jean Daniel, so preveč važne, da ne bi z njimi seznanili javnosti, ki ima pra. vico biti informirana Zaradi tega nismo upoštevali in ne bomo nikoli upoštevali nevarnosti zaplembe, kljub zelo hudim finančnim posledicam, ki jih to vsakikrat povzroči.«
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,IIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII,|,mil,||,iMiiiiniiiM,n,IHt||
Manjšimki šolski zakon pred dunajskim parlamentom
Varianta samovoljnega Wedenigovega odloka
Zastopniki koroških Slovencev niso mogli sodelovati pri izdelavi predloga
Tisk Iraka in ZAR nadaljnje z medsebojnim obtoževanjem
V traku se nadaljujejo aretacije in usmrtitve - Zaceli so tudi čistko v vojski ■ Protest vlade ZAR zaradi bombardiranja sirske vasi
je ustvarja mnogo večjo nevarnost, kakor če bi bila ta država združena in močna. Pripomnil je, da so zaradi delitve nacionalistična čustva mnogo močnejša, in se je bati, da v primeru krize izbruhnejo z veliko silo na dan in skušajo doseči svoje cilje, ne da bi se zmenila za nevarnost vojne.
Zatem je Unden izjavil, da niso od Hruščeva dobi’; še nobenega odgovora na švedsko uradno vabilo, naj obišče to državo, poudaril je, da bi ta obisk prispevki k okrepitvi odnosov dobrega sosedstva med SZ in Švedsko.
Minister je dalje izjavil, da se bo Švedska še dalje trudila, da se ustanovi področje svobodne izmenjave. Nakazal je tudi možnost ustanovitve severnega skupnega tržišča v relativno kratkem času.
Glasilo sovjetske vlade »Iz-veslija« piše v zvezi z Mae Millanovim obiskom v Bonnu, da bo Adenauer pritiskal nanj, zato da bi se odpovedal načrtom za področje omejene oborožitve v Srednji Evropi. »Angleško-sovjetski razgovori v Moskvi, nadaljuje list, niso bili všeč tistim, ki v Bonnu podpirajo politiko sile in ki se zavedajo, da se je podlaga njihove politike zamajala.«
Glasilo angleške laburistične stranke «Daily Herald« pa piše: «Mac Millan je našel Pariz bolj hladen kakor Moskvo. V Zahodni Nemčiji kamor potuje danes, so čustva uradnih krogov do njega hladna. V ZDA, kamor bo potoval prihodnji teden, ga napadajo, kakor da bi bil izdajalec. To pa vse zaradi tega, ker je izstopil iz vrst, da išče pot poga-
BAGDAD, 12. — V Bagdu du ni bilo danes demonstracij proti ZAR. Organizacije študentov in delavcev ter partizanov miru so pozvale svoje člane, naj ne demonstrirajo več proti Naserju. Se dalje pa napada Naserja bagdadski tisk.
Neki iraški funkcionar je sinoči izjavil, da »ne bi bil presenečen«, če bi se izkazalo, da je v upor bila vpletena «protiprevratna« sekcija bagdadskega pakta. Na to namiguje tudi današnji komunistični list «Itihad Al Sab«, ki pa gre tako daleč, da trdi, da je prišlo do sodelovanja med častniki iraške vojske, sirske tajne službe ter turškimi in ameriškimi častniki.
V iraških uradnih krogih zanikujejo, da so v severnem Iraku še v teku boji. Pripominjajo, da gre samo za »čistko«. Tujim časnikarjem pa je se vedno zabranjen dostop v Mosul. Omenjeni komunistični list trdi, da so uporniki v Mo-sulu pobili «na stotine« častnikov, vojakov in civilistov, ki so bili zvesti vladi. Takoj nato pa dodaja, da ustanavljajo delavci v Mosulu sodišča in da so obsodili na smrt in u-smrtili mnogo upornikov. List pravi dalje, da je polk. Šavaf, potem ko so vladna letala bombardirala v nedeljo Mosul, skušal zbežati z letalom v tujino. Toda med potjo na letališče so ga vojaki spoznali in ubili. V nasprotju s tem pa piše današnji sirski list «AI Alam«, da šavaf ni bil ubit in da se v goratih predelih
boji nadaljujejo.
Po vesteh, ki so jih dobili v Damasku iz Bagdada, je bilo po neuspehu ubitih v Mosulu 1500 do 2000 ljudi. Trdi se. da so zapori v Bagdadu in koncentracijska taborišča, ki so
jih v naglici organizirali v predmestjih prestolnice, polna nasprotnikov režima. Na ukaz Kasema so baje ustrelili drugih 12 častnikov in v vojski so začeli novo čistko.
Na sirsko ozemlje so danes pribežali trije iraški kapetani in trije poročniki, od katerih je eden Savafov adjutant.
Agencija za Srednji vzhod javlja, da so bile tudi v drugih krajih Sirije demonstracije proti Kasemovemu obnašanju.
V Kairu pa je predstavnik zunanjega ministrstva ZAR izjavil, da je vlada ZAR odločno protestirala pri iraški vladi, ker so iraška letala bombardirala neko sirsko vas. Prav tako je protestirala zaradi demonstracij proti ZAR v Bagdadu. List »Al Ahbar« piše, da vlada ZAR ne bo odredila nobenih povračilnih u-krepov proti iraškemu poslaništvu v Kairu.
Kakor je poročal današnji kairski radio, je predsednik Naser na včerajšnjem protestnem zborovanju v Damasku izjavil med drugim: «Delitelj Iraka — pri tem je mislil generala Kasema, katerega ime pomeni v arabščini delitelj — vodi isto politiko kakor Nuri Said in Fadel Jamali.« Naser je izjavil, da je bil upor v Mosulu notranji upor proti terorizmu in preganjanju svobodnih častnikov in da ni dobival podpore od zunaj. Govoril je nato, da so iraška letala bombardirala sirsko vas, in izjavil. »Mi bi bili lahko odgovorili na to dejanje, toda vasi, ki bi jih zadeli, so a-rabske vasi. Nikoli ne bomo privolili, da bi napadali arabske vasi.«
Egiptovski tisk primerja Ka. semov režim režimu Nuri Sai-
da pred julijsko revolucijo. Tisk piše, da je Kasem odredil velike pokole v Mosulu in Kirkuku. «A1 Ahram« pravi, da je Kasem »slabo nadaljevanje Nuri Saida« ter da je »plačan agent, kakor je bil Nuri Said«. List dodaja: »Svet vidi dvojno igro Kasema, ki se z eno roko druži s komunisti, z drugo pa ostaja združen v bagdadskem paktu.«
Bagdadski radio je nocoj pozval ZAR, naj «preneha z umazanimi zarotami proti Iraku«. S tem so v Iraku prvič naravnost obtožili ZAR sodelovanja pri uporu v Mosulu.
V Bagdadu in v drugih mestih so izvršili številne aretacije. O Kamilu Kasančiju, ki je bil eden glavnih voditeljev iraške komunistične stranke, ki so ga uporniki ubili v Mosulu, poročajo, da je bil advokat in znan pisatelj. Prevedel je tudi Marxa in Rousseauja v arabščino. Rodil se je v severnem Iraku. Prejšnji režim mu je odvzel iraško državljanstvo in on je pribežal v Turčijo, kjer je bil pod nadzorstvom. Po julijski revoluciji se je vrnil v Irak, kjer je imel velik vpliv v komunistični stranki. Njegov umor se pripisuje pristašem stranke »Batha«, ki nasprotuje sedanjemu režimu.
Prva posledica dogodkov v Iraku je, da so odložili za nedoločen čas načrt, ki so ga pripravili strokovnjaki Arabske lige za ustanovitev arabske družbe za naftovode. Sedež družbe bi moral biti v Bagdadu, Irak, Kuvait in Sau. dova Arabija pa bi družbo v glavnem finansirale. Neredi v Iraku so nastali, prav ko se je ravnatelj petrolejskega odseka v Arabski ligi Mohamed Soliman odpravljal v Bagdad, da pripravi še zadnje podrobnosti.
DUNAJ,	12.	— Avstrijski
parlament	je	sprejel danea
sklep o svoji razpustitvi. Zadnje seje parlamenta bodo 18. in 19. marca. Volitve za novi parlament	pa	10. maja. Do
konca zasedanja bo pailament sprejel več zakonskih predlogov, med njimi tudi zakonski predlog o šolah za jugoslovanske manjšine.
Po tem predlogu bo v osnov, nih šolah na Koroškem pouk v slovenščini in nemščini. O-troci bodo lahko obiskovali te šole na podlagi dovoljenj staršev oziroma njihovih skrbnikov. V višje, tako imenovane glavne šole	s	poukom v slo-
venščini se bodo lahko vpisali samo učenci, ki bodo z odličnim uspehom končali štiri razrede nižje osnovne šole. Predvideva se tudi možnost, da se v glavnih nemških šolah odprejo oddelki s poukom v slovenščini in da se ustanovi državna srednja šola s poukom v slovenščini.
Toda v zakonskem predlogu ni konkretnih predpisov o načinu in pogojih za ustanovitev teh šol, temveč samo ugotovitev, da se bodo šole odprle, ko se bo določilo število pripadnikov slovenske mn.ijšine. Dokler se to število ne bo u-gotovilo, bodo šole začasno odprte v'vseh krajih, kjer je v začetku šolskega leta 1958-59 bila dvojezična šola. Z zakonskim predlogom so bile dejansko odbite zahteve koroških Slovencev, da se na južnem Koroškem, kjer živi mešano prebivalstvo, ohranijo dvojezične šole.
Očitno gre za novo varianto sistema, kakršnega je ustvaril že lanski samovoljni odlok deželnega šolskega sveta. Ta sistem ne sloni na pedagoškem načelu, da mora vsakemu otroku biti zagotovljena osnovna vzgoja v materinem jeziku (kakor je bilo to pri prejšnjih obveznih dvojezičnih šolah), marveč se ozira samo na »voljo« staršev. Zanimivo je v tej zvezi, da je prav te dni glasilo koroških neonacistov popolnoma odkrito zapisalo, da pri ureditvi šolstva na južnem Koroškem ne gre za vzgojna, marveč »za čisto dru
gačna vprašan	katerim je
pedagogika lai.	samo služki-
nja«.
Čeprav podrobnosti sporazu. ma, do katerega je prišlo med koalicijskimi zastopniki na račun slovenskega prebivalstva, še niso znane, je treba ugotoviti, da manjšina ni imela priložnosti, da bi v kakršni koli obliki sodelovala pri teh zanjo tako pomembnih odločitvah. Znano je, da zvezna vlada vse doslej, kljub ponovni prošnji ni sprejela predstavnikov koroških Slovencev, da bi uteme. ljili svoj memorandum o šolskem vprašanju in razložili svoje stališče glede izvedbe sedmega člena državne pogod. be.
Razgovori SZ-Avstralija o diplomatskih odnosih
llllllllllllllllIKHIIIIIIItMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII
Havajski otoki 50. država ZDA
WASriiNGTON, 12. — Arne-riški senat in predstavniška zbornica sta se z veliko večino izrekla za sprejem Havajskih otokov kot 50. države federacije. Zakon so sedaj poslali Eisenhowerju v podpis Na ozemlju bo sledil plebiscit Ce bo rezultar ugoden, kakor se predvideva, da bo, bo predsednik proglasil Havajske otoke za 50. državo ameriške federacije.
Na ameriški zastavi, za katero so nedavno izbrali nov model zaradi sprejema Aljaske kot 49 države, bodo dodali še eno zvezdo.
MELBOURNE, 12. — Radio Melbourne je javil, da so se danes začeli pripravljalni razgovori med avstralskim zunanjim ministrom Caseyem in pomočnikom sovjetskega zunanjega ministra Firjubinom o morebitni obnovitvi diplomatskih odnosov med Avstralijo in SZ. Casey je 'rjavil, da bo poročal svoji vladi o današnjih razgovorih, toda ni pričakovati objave poročila o tem.
Picraccini v Beogradu
BEOGRAD, 12. — Danes je prispel v Beograd član vodstva PSI Giovanni Pieraccini. V Beogradu se bo razgovarjal o nadaljevanju sodelovanja med Socialistično stranko Italije in Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije.
«Borba> o francoski raketi v Sahari
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — Nocojšnja «Borba» piše v zvezi z izstrelitvijo francoske vodljive rakete v Sahari in s pripravo za proizvodnjo prve francoske atomske bombe, da vse to ogroža narode Afrike. »Ti narodi, ugotavlja «Borbas, se tega zavedajo m odločno protestirajo. V tem pogledu vlada soglasnost vse afriške celine, ki je prišla do izraza v nedavni konferenci v Akri. Isto razpoloženje se je videlo tudi med obiskom predsednika Tita v državah Azije in Afrike.#
»Borba« ugotavlja, da je svet imel doslej dvojno škodo od eksplozij atomskih bomb, ker je po vsaki vrsti eksplozij prišlo do povečanja mednarodne napetosti in do pove-Čanja radioaktivnega žarče-nja Zato javnost vseh držav obsoja te poskuse in nevarno igro v Sahari.
B. B.
PRIMORSKI DNEVNIK
13. marca
Vreme vter»J: Najvlija temperatura 11,5, najnižja 5, zračni tlak 1006 naraiča, veter severovzhodnik 30 km na uro, vlaga 52 odst., morje raphurfcano, temperatura morja 9,7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 13. ®arW
Kristina	gt
Sonce vzide ot> 6.24 in z Lu„a 18 06. Dolžina dneva »• • 22,16. vzide Ob 8.11 m zatone od
Jutri, SOBOTA,'K.
Matilda
Pogajanja o napovedanih odpustih v Felszegj
Lastniki ladjedelnice vztrajajo pri odpustih 2S0 delavcev
Stanje v vsej tržaški ladjedelski industriji je vedno bolj kritično - Zato jo treba na vsak način preprečiti nove odpuste
Včeraj so se na sedežu «Confindustrie» obnovila pogajanja p odpustu 280 delavcev ladjedelnice «Felszegy», o čemer so že dvakrat razpravljali in končno odločitev odložili na osnovi predlogov sindikalnih organizacij, do teh odlogov je prišlo v zvezi s postopkom glede odpustov in da bi dali podjetju možnost, da najde kakšno drugačno rešitev.
Na včerajšnjem sestanku so predstavniki podjetja sporočili, da jim med tem časom ni uspelo dobiti novih naročil in da bodo zato brez nadaljnjih odlašanj odpustili delavce. Pri tem so tudi izjavili, da ne bodo upoštevali nekaterih predlogov sindikalnih organizacij, da bi omilili odpuste s pomočjo drugačne razporeditve urnikov, znižanj delovnega časa, predhodnih počitnic in podobnimi ukrepi. Te predloge so sindikalne organizacije utemeljile tudi z dejstvom, da je položaj v tej gospodarski panogi težaven in da torej odpuščeni delavci ne bodo mogli drugje dobiti zaposlit-ve-
Na osnovi teh izjav predstavnikov ravnateljstva podjetja se je vnela živahna diskusij0, med katero so sindikalni predstavniki podčrtali, da je podjetje med tem časom že suspendiralo okrog 200 delavcev, čeprav so istočasno številni delavci opravljali nadure. Logično in človeško^ je torej zahtevati, da se iščejo vse možnosti za zaposlitev čim večjega števila delavcev, in to tudi na ta način, da se zniža število delovnih ur in da se te0«j ne izvedejo odpusti.
Predstavniki združenja in-dustrijcev o tem niso hoteli ničesar slišati in so poudarili, da razdelitev dela spada v izključno pristojnost podjetja in da samo delodajalec odloča, koliko delavcev in koliko delovnih ur bodo delali. To pomeni, da je treba po mnenju združenja industrijcev uposte-vati samo potrebe (čitaj dobičke) podjetja.
Vendar pa so končno na vztrajno zahtevo sindikalnih predstavnikov, da podrobneje prouče in upoštevajo vse pred. loge, s pomočjo katerih je možno, da se izognejo vsaj nekaterim odpustom, pristali, da se razprava prekine. Prihodnji sestanek bo 17. marca ob 17. uri.
2e včeraj je tajništvo FIOM-OGIL predlagalo Delavski zbornici sestanek med obema sindikalnima organizacijama na katerem naj bi proučili položaj in sprejeli ustrezne sklepe.
Položaj v tem podjetju se vedno bolj zaostruje in ne bo mogoče brez enotnega napora ne samo prizadetih delavcev, temveč celotnega prebivalstva preprečiti napovedanih
280 odpustov. Sindikalnim organizacijam je sicer za sedaj uspelo za nekaj dni odgoditi odpuste. Vse pa kaže, da bo ppdjetje odpuste izvedla. Položaj je toliko bolj kritičen, ker odpuščeni delavci nimajo nobenega upanja na zaposlitev v ostalih tržaških ladjedelnicah. Poročali smo že, da je ladjedelnica Sv. Marka že pred pragom krize, medtem ko je stanje v ladjedelnici Sv. Roka in Sv. Justa že dalj časa kritično in tudi Tržaški arzenal nima preveč naročil.
Očitno je torej, da je treba v zvezi s temi odpusti razširiti akcijo, saj ne gre samo za podjetje «Felszegy», temveč za celotno tržaško ladjedelni-ško in drugo težko industrijo, ki ji grozijo brez pravočasne
in zadostne pomoči zelo težki časi.
—J—«»----.
Paviljon CRDA na milanskem velesejmu
Letos bo CRDA prvič uredila poseben paviljon na milanskem velesejmu, v katerem bodo razstavili izdelke e-lektričnih delavnic iz Tržiča in delavnice mostov in dvigal iz Trsta. Poleg tega pa bodo razstavili tudi rešilni čoln iz plastične mase in o-krepljen s steklenimi vlakni, ki ima številne prednosti pred običajnimi rešilnimi čolni iz aluminija. Ta čoln je mnogo bolj trden, lažji in ne rjavi.
Stavka v tekstilni industriji
Okrog tisoč delavcev včeraj zapustilo delo
Na skupščini so stavkajoči izjavili, da bodo zaostrili akcijo, če ne bodo sprejete njihove zahteve
Dve	ženski	umrli
zaradi	padca	in	p
Policija vdrla v stanovanje, kjer je našla v kuhinji mrtvo žensko
14.05 Radijska	IH**
njo; 14.35 Poje	^
Franco Corelli; -1^ *##*
književnosti — Sany Kljuse; «
pcpoldne; 17.10 KOt 17*25
ljubitelje glasbe: n.» ,Kn.ri rvvirv 17.45 rn™*.
zbori pojo; 17.45 .	«
orkestrom wer	p
drilo z
ter: “ 18~00~ Radl ^
Stavka tekstilnih delavcev in delavk je včeraj zajela vsg tovrstna tržaška podjetja, ki so popolnoma prenehala z o-bratovanjem, ker so stavkali vsi delavci in delavke v podjetjih; «Cotonificio San Giu-sto», «Jutificio e Canapificio Triestino« in «Fibre Tessili«. Nekoliko nižji pa je bil odstotek stavkajočih v podjetju «Pettinatura Triestina«.
Kot smo že poročali, gre za enotno stavko, ki so jo proglasile v vsedržavnem merilu sindikalne organizacije CGIL, UIL in CISL, ki zahtevajo, da delodajalci v okviru obnove delovne pogodbe pristanejo na vrsto pomembnih zahtev V prvi vrsti vsi delavci in delavke tekstilnih podjetij zahtevajo povišanje plač, saj je znano, da so plače v tej stroki izredno nizke. Poleg tega predstavlja eno izmed najpomembnejših zahtev tudi izravnava prejemkov med de-
lavci in delavkami za isto delo.
O vseh teh vprašanjih so stavkajoči delavci včeraj razpravljali na sindikalni skupščini, ki je bila ob 18.30 na sedežu CGIL in kjer so soglasno ugotovili, da bodo še zaostrili borbo, če delodajalci ne bodo popustili. Delavska zbornica pa je sinoči izdala proglas, v katerem ugotavlja strnjenost stavke in poudarja enotnost prizadetih delavcev.
Stavka se je pričela predvčerajšnjim ob 22. uri v podjetjih «Cotonificio San Giu-sto», «Fibre Tessili« in «Pet-tinatura Triestina«, medtem ko se je v podjetju «Jutificio e Canapificio Triestino« začela včeraj ob 6. uri zjutraj, r «»——
nTB^,n,,M^.r..,~...-.M..M.^«n.^mnuiMMmHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIWIIIHIIHIUWM»MnWnil»IIIIIIIIMIIHIMIIHimilllll
Obširen načrt zidanja stanovanj INA-Casa
Na Kjadinu bodo sezidali novo naselje za 4.500 oseb
Pokrili so že 38 stavb s 171 stanovanji ■ Občina razpisala dražbo za 13 novih stanovanjskih blokov- V kratkem bodo začeli zidati 150 stanovanj
Pred dnevi 10 na Kjadinu pokrili 38 stavb INA-casa, ki bodo imele skupno 171 stanovanj. To je prvi del gradbenega programa omenjene u-stanove, ki bo zgradila na Kjadinu samostojno naselje, v katerem bo prebivalo približno 4500 oseb.
Uprava INA-casa je na Kjadinu kupila za gradnjo stanovanjskih hiš 140.800 kv. metrov zemljišča. Kio bo realiziran ves program gradbenih del, to se pravi, ko bodo zgrajene vse stanovanjske hiše, cerkev, osnovna šola, otroški
vrtec, upravni uradi, tržnica trgovine in javni lokali, bo
novo naselje sprejelo, kot smo že omenili, 4500 novih prebivalcev kar pomeni, da bo na vsak hektar priMo 300 oseb.
Po občini so na dražbi dodelili dela za gradnjo 13 blokov hiš v skupni vrednosti 872.300.000 lir. Proračunski strošek predvideva gradnjo 55 hiš s skupno 345 stanovanji in 1856 stanovanjskimi prostori ki bodo morale biti zgraje-
V ponedeljek seja pokrajinskega sveta
Pokrajinska uprava sporoča, da bo v ponedeljek 16. t. m. ob 18. uri redna seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu so v glavnem vprašanja u-pravnega značaja.
IIIIOIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI
  .................................  ■mm««"
Številne prometne in druge netreče
Zaradi	trčenja
mladenič hado poškodovan
Zadel »e je v Acegatov avtobus in *e bo moral zdraviti 30 dni - Nezgoda itarke pred hišnim vodnjakom
Zaradi prometne nezgode, 166, kateri so ugotovili poleg k M « nripetila včeraj okoli! globoke rane na levi stran u.“r? nJ Su Ul. Molino	“'«>»*	-HMuthn tud.
a vento s Trgom Pestalozn, je življenje 24-letnega Giuliana Magrisa iz Ul. Orlandini v resni nevarnosti. Zdravniki II. ki. ruržkega oddelka, kjer so morali fanta sprejeti, so si zaradi poškodb na glavi in drugih delih telesa ter zaradi možganskega pretresa pridržali prognozo. Z Magrisom so pripeljali v bolnišnico tudi 40-let-nega Borisa Bajca iz Ul. Cat-tedrale. Zanj pa je prognoza milejša, ker menijo, da mu bo dovolj 8 do 10 dni zdravniške nege. Iz previdnosti pa so ga vseeno sprejeli na opazoval nem oddelku,	.
Agent cestne policije, ki je Magrisa in Bajca spremil v bolnišnico, je izjavil, da se je Magris, ki je vozil proti ResKi cesti z vespo, zaletel v vespo RenatR Sossija iz Ul. Catte-dvaie, ki je privozil iz Ul. del Veltro. Sossiju se ni ničesar pripetilo.
Zvečer j® prišlo do karam* bola na Trgu Dalmazia med vespo Alfreda Torellija iz Ul. Barbariga in avtom, s katerim je Silvio Facchini iz Ul. S. Nicolb privozil iz Ul. Geppa.
Torelli se je pri padcu uda-ril in ranil po glavi, zaradi česar se je zatekel v bolnišnico. Po nudeni prvi pomoči so ga s pTognozo okrevanja v 7 dneh odslovili.
Malo pred poldnem je moral v bolnišnico, kjer je s prognozo okrevanja v 10 ali 40 dneh ostal na ortopedskem oddelku, tudi 23-letni uradnik Ferdinande D'Ada z Drevoreda XX. septembra. Uradnik, kateremu so zdravniki ugotovili verjetni zlom piščali, j izjavil, da je med vožnjo z motornim kolesom po Ul. Na vali treščil v Acegatov avtobus proge 30, ki mu je neprl-čakovano prečkal pot.
• • *
Nekaj minut pred 19. uro so nujno sprejeli na II. kijur-škem oddelku 75-letno Jožefo P«taiwš iz Rojana, Vernieli«
glave in veliko podplutbo tudi močno krvavitev. Zdravniki so si pridržali prognozo,
Petaroševo so pripeljali v bolnišnico v spremstvu njene sestre Marije. Ta je izjavila da je Jožefa odšla okoli 16 ure do vodnjaka, ki je nedaleč od njunega stanovanja in da se je verjetno spotaknila in padla. Ni izključeno, da je tudi burja zakrivila njen padec Zdravstveno stanje Petarošove je zelo resno.
« •
Verjetno se bo moral 30-let-ni Ferruccio Zottich z Drevoreda XX. septembra zadržati cel mesec na n. kirurškem oddelku, kamor so ga včeraj sprejeli zaradi rane na desni roki. Zottich je izjavil, da se je ranil med delom z ostrimi noži električne stružnice.
ne še pred koncem tekočega leta.
Sedaj je v proučevanju dokončni načrt za zunanjo ureditev novega naselja, in sicer ureditev dohodov iz Ul. Marchesetti, ureditev notranjih poti, kanalizacije, gradnja igrišč in prostorov za parkiranje avtomobilov, določitev zelenih področij itd. Vsa ta dela bodo finansirana posebej in bodo morala biti dokončana pred izročitvijo stanovanj najemnikom, kar je predvideno za junij prihodnjega leta.
Kot smo že omenili, so pred dnevi pokrili 38 hiš s 171 stanovanji in 865 stanovanjskimi prostori, ki bodo veljale 442 milijonov 900.000 lir. Ta dela, ki so se začela lansko leto spomladi in jih izvaja gradbeno podjetje Stignano iz Tržiča, so zahtevala do konca februarja 17.400 delovnih dni, kar pomeni, da je bilo pri gradnji teh hiš zaposlenih dnevno povprečno 130 delavcev. Omenimo naj še, da so pri teh hišah vsa zidarska de-a dokončana, medtem ko sedaj urejujejo stopnišča, notranje instalacije itd.
Hiše, ki jih sedaj gradijo, bodo imele moderna stanovanja. 15 hiš bo imelo po dve nadstropji z enim stanovanjem v nadstropju, 16 hiš bo imelo po tri nadstropja z dvema stanovanjema v nadstropju, 4 hiše bodo imele po tri in štiri nadstropja z dvema stanovanjema v nadstropju, 3 hiše pa bodo imele po štiri nadstropja z dvema stanovanjema v nadstropju. V glavnem bodo vsa stanovanja imela po dve sobi Poleg tega bo vsako stanovanje imelo svojo kuhinjo, kopalnico in druge pritikline, hiše pa bodo imele svojo pralnico, klet, hidrosani-tarne naprave itd.
V preteklem mesecu so se tudi začela dela za gradnjo 4 trinadstropnih hiš s 24 stanovanji in 115 stanovanjskimi prostori, za katere je predvidenih «2.120.000 lir stroškov. Tudi ta dela so bila dodeljena gradbenemu podjetju Sti-
mogla biti sprejeta, ker omenjene izboljšave pritičejo le državnim uslužbencem, ki jih navedeni predpisi izrecno omenjajo, ne pa osebju krajevne policije, ki ima drugačni pravni položaj in drugačne ekonomske pogoje.«
S takim odgovorom seveda prizadeti člani CP ne morejo biti zadovoljni, tembolj, ker že	več let	čakajo	na	obljub-
ljeno ureditev svojega položa; ja. Vprašujejo se tu, če so ali niso državni uslužbenci, saj so	vendar	člani	policijskih
enot.
Poslanec	Vidali	je	te dni
vprašal ministrsko predsedstvo in notranje ministrstvo, naj mu odgovorita, zakaj je vladni generalni komisar odbil omenjene prošnje članov Civilne policije, ki bi morali imeti enake plače in pogoje kot karabinjerji.
 «»-------i
Solidarnostna brzojavka milanskim kovinarjem
Tajništvo FIOM-CGIL iz Trsta je poslalo tajništvu FIOM iz Milana brzojavko, v kateri v imenu izvršnega odbora organizacije izraža solidarnost tržaških kovinarjev milanskim kovinarjem v zvezi z dogodki v podjetju TEBB in protestira proti policijski akciji, med katero je bil ranjen tajnik FIOM poslanec Lama.
* * *
Smrt je v pretekliži dneh neusmiljeno žela med priletnimi ženskami. Predvčerajšnjim zvečer je v bolnišnici umrla 97 let stara Marija Hol-las vd. Dolenc iz Domja št. 52. V 'bolnišnici in sicer na nevrološkem Oddelku so jo sprejeli že pred 10 dnevi, ker je v spalnici nerodno padla in se udarila v glavo.
Včeraj okoli 13.30 pa so na ortopedskem oddelku zabeležili smrt 78-letne Marije Kras-nig vd. Fischer iz Ul. Navali. Zensko so sprejeli v bolnišnico že 20. januarja letos in ker so ji ugotovili zlom leve noge, so bili zdravniki tedaj mnenja, da bo ozdravela v 40 ali 60 dneh. Zal pa so nastale nepredvidene posledice, zaradi česar je včeraj umrla.
Njene poškodbe so posledica prometne nezgode, ki se je pripetila med prečkanjem Ul. Bramante. Tedaj se je vanjo zaletel z vespo 24-letni Marino Loi iz Ul. Raiamonti 57.
V poznih popoldanskih u-rah pa so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 67-letne Giuliane Mahlener por. Sager iz Ul. Cunicoli, ki je umrla že pred dvema dnevoma verjetno zaradi srčne kapi.
Ker se Sagerpeva ze dva dni ni pojavila iz stanovanja, je lastnica hiše opozorila policijo, ki je vdrla skozi okno v stanovanje in našla v kuhinji mrtvo žensko.
—-—««-----.
zlasti ga specializacijo za avtomobilske in ladijske motorje. Nova zgradba bo zavzela 30.000 kvadratnih metrov površine in bo imela tudi svoje delavnice, laboratorije, telovadnico, igrišče in prostore za razvedrilo in zabavo. Skupni stroški bodo znašali od 350 ao 400 milijonov lir Omenjena vsedržavna ustanova je že razpisala natečaj za načrt, ki se ga je udeležilo 40 arhitektov iz vse Italije.
diške, Ul. Crispi 3; Elda To-nelli iz Gradiške, Tržaški drevored; Antonio Visintin iz Trsta, Vic. Osped. militare 15; Edda Visintin por. Pellegrini iz Tržiča, Ul. IX. junija; Mario Scattaro iz Trstaj Vrdela 943; Carlo Morarolli iz Trsta, Rojanska ulica 2;' Romeo Lo-renzo iz Foljana, Ul. del Friu-li; Carlo Scotto iz Trsta, Ul. Catullo; Bruna Martini in Al-fredo Mosetti iz Tržiča. Ul. Brindisi 7 oziroma Ul. Bari 8.
13 30 Iz naših Četrt ure z godal
Boruta Lesjaka;	v
zunanjepolitični . &.Htne
Mojstrska dela k01
ture — 20. oddajaj
IVIC —	j-i;
VVagner; Duet iz z. “V
»vačni mArnan);
«Ve£ni morpar«^-
morju in pomol slovenske komorne st^ Igra plesni	Kod*
23.40 Primož Ram°vs
ncertne :
Pokrajinska uprava sporoča, da zapade 20. t. m. rok za predložitev prošenj za dodelitev študijsfke štipendije v znesku 30.000 lir, ki je bila imenovana po dr. Giuliu Clevi. Natečaja se lahko udtležijo dijaki trgovske akademije, liceja, navtičnega inštituta in državnega umetnostnega inštituta. Prošnje morajo biti izpolnjene na posebnem obraz, cu, ki ga interesenti lahko dobijo v tajništvu pokrajinske uprave, Ul. Geppa 21, soba št. 8.
SNG
v TRSTU
DANES 13. t. m. ob 20.30 na OPČINAH JOSIP TAVČAR
Pekel je vendar pekel
fantazija v dveh dejanjih
Na sedežu združenja trgovcev so se včeraj obnovila pogajanja za obnovo kolektivne pogodbe za trgovske pomočnike. Kot je znano, zahtevajo ti uslužbenci 15eodstotno povišanje plag in ureditev prejemkov.
:---K«-----
Obvestilo obrtnikom
Novosti za igrale« Enalotto
Odslej bodo igralci Enalotto lahko igrali po novem sistemu abonmaja. Enalotto bo namreč izdal posebne stavne listke ,ki bodo veljali za več tednov. Igralec bo tako izpolnil dva ali šest stolpcev za pet in morda tudi več tednov naprej in s tem preprečil, da bi pozabil igrati.
■-----«»——
Vzajemna bolniška blagajna obrtnikov v Trstu opozarja svoje člane, da morajo v roku 30 dni sporočiti vsako spremembo glede sestave družinskih članov, prenehanja ali začetka obrtniškega delovanja, smrti, odselitve ali preselitve, spremembe naslova ali kvalifikacij ter starostne meje za otroke ali študente. Vse omenjene spremembe je treba sporočiti na tajništvo pokrajinske komisije, ki ima svoj sedež pri trgovinski zbornici in je treba priložiti zadevne dokumente.
Poleg tega opozarja, da je v davčnih polah mala napaka glede dajatev obrtnikov za vzajemno bolniško blagajno, ker so te dajatve označene pod številko 612, namesto pod 535.
Cepljenje proti kozam in davici
Tržaško županstvo sporoča, dz bo od L aprila do 31. maja spomladanski rok za cep; ljenje proti kozam in proti
davici. V tem roku bodo morali biti cepljeni vsi otroci, ki so rojeni v ^rugem šgstmeseč-ju leta 1957, ter otroci, ki so bili rojeni prej, a niso bili še cepljeni.
Cepljenje bo v delavnikih
na sektorskih ambulantah po , ki ho
vrstnem redu in urniku, sporočen v posebnem vabilu za cepljenje. Ce pa kdo ne bi dobil na dom omenjenega vabila, mora vseeno prinesti svojega otroka z.a cepljenje v zdravniško ambulanto svojega sektorja v omenjenem roku. Kršitelje predpisov bodo kaznovali po zakonu.
*--«»——
Dom za delavske sirote
Za spremembo zakona o prodaji ljudskih stanovanj
OGLEDALO
monolog
TOCC9ta- TELEVIZIJ*J5 ^
14.00 Šolska ura,	^
tekem za hockeya na l«du v Spored za otroka;	jo.30*
18.45 Oddaja za žensk'’ p p ročila; 21.00 Alessandro tani: «Vse laži«. j ar, j ih, nato poročim,
( OLEP
JI o« ■
VEHDI . m) ob 20, °r-'
Danes točno predstava Wa6"*.r) At*> re» z isto ?aSed**- A za 1*2
parter in lože hi A ^ja V nedeljo ob 15. “L>nIn8)«*.) stava z dnevnim daljuje se prodaja
obe predstavi.	u,rj	nrz
V ponedeljek ob
gledališka družina h ^
bertazzi s Faulkner)« za sovo igro “Rekvietn	j. (
Ponovitve v torek,	pi#
Dao_es se P« V*
vstopnic za vse štir'■
TEATHO NUOV0 ^
Danes 13. t. m. °5edaiii?«j
predstava deškega ^ Ccrrierino«. Cene	v#0r
Združenje stanovanjskih u-pravičencev sporoča, da bo na sedežu (Ul. Palestrina 8) danes sestanek vseh najemnikov, ki so sodelovali pri pobiranju podpisov za resolucijo, s katero zahtevajo spremembo zakona o prodaji ljudskih stanovanj. Istočasno tudi sporočajo, da so bila v nedeljo tri javna zborovanja posvečena (emu vprašanju. Zborovanja so bila pri Sv. Alojzu, Elizejskih poljanah in na Greti. V tem tednu bodo končali s pobiranjem podpisov in zato še enkrat pozivajo vse zainteresirane, da se zglasijo na sedežu združenja.
PROSVETNO DRUŠTVO »VALENTIN VODNIK«
iz Doline
vabi na pester celovečerni
predstava deškega Ccrrierino«. Cene -	.
Prednaročbe in,	^
pri gledališki blaga) ^ v g Jutri ob 21. vn teye 1 jo ob 17. uri na
Di
stva ponovitev . pri igre «Assunta SpmaA,
igre «z\s»uiiio	j
naročila vstopni« blagajni.
koncert
ki bo v nedeljo 15. marca ob 20. uri v prosvetni dvorani v BORŠTU,
Pri koncertu sodeluje moški pevski zbor, tam-buraški zbor ter Veseli dolinski trio z duetom Dario in Darko.
f « ■ "
Excetsior. 15.30,
J [lij,
Imenovanje desetih ljudskih sodnikov
GLASBENA MATICA
TRST
Vsedržavna ustanova za skrbstvo delavskih sirot bo zdradila v Trstu zavod za 100 gojencev. V ta zavod bodo sprejemali fante od 14. do 18. leta, katerim bodo nudili popolno strokovno izobrazbo
Včeraj so ob prisotnosti predsednika porotnega sodišča dr. Rossija izžrebali imena desetih ljudskih sodnikov, ki bodo člani sodnega zbora na razpravah porotnega sodišča. Kakor smo že pisali, se bo porotno sodišče sestalo v Trstu aprila in junija, maja pa se bo preselilo v Gorico.
Izžrebani so bili sledeči porotniki; Elvira Pensiero iz Gra-
V sredo 18. marca 1959 ob 20.30 v Avditoriju
Koncert Glasbene šole Šiška - Bežigrad iz Ljubljane
Nazionaie.
Wilde, J.
lASSSSTi^.^
nemascop^te^i^ivil^'
Supercinema. ID--"-.,- J I Mangano, V. HfZ .UPV
] F iiodrammatico. 1 n/šfiO1
Quantrell», S.	J
I	variete.	„	..vvrof?, f
Grattacielo.	16.00;	wjadi**
či». Technicolor I	povedano.	ijj*
Cristallo 16.00; «P biKhjjil C. Gravina, L T ,ca v y Capitol. 16.30; *Y Vali00*'
M. Schell, RdI nicolor.	^	,}.(»»
| Astra Rcnano. 16 .W j J‘ «Zbogom orožju*!	jf
R Hudson	_._*vall.
i Tz«
strehi«, R. iioO '5( lldebaran. 16.00, 'ui, “ ,
Iz sodnih dvoran
gnano.	.	,
Ksnčno naj le omenimo, da
se bodo v kratkem začela dela za gradnjo 23 hiš s 150 stanovanji in 675 stanovanjskimi prostori, za kar je predvidenih 367 milijonov 300 tisoč lir izdatkov.
 «»-------
Zavrnjena zahteva članov civilne policije
Gradnja petrolejskih ladij v Tržiču
Člani civilne policije so pred nekaj meseci vložili prošnje, da bi jim priznali nekatere ekonomske izboljšave, zlasti glede socialnega zavarovanja, staleža in napredovanja. Te dni pa smo izvedeli, da jim vladni generalni komisar odgovarja z osebnim pismom, v katerem pravi: «<JIede prošnje, ki ste jo predložili dne... za dosego nekaterih ekonom-izboljšav,
V trži.ški ladjedelnici CRDA bodo splavili 22. marca 36.120-tonsko petrolejsko cisterno «Esso Roma«, ki bo deseta tovrstna ladja zgrajena za družbo «ESSO» v ladjedelnicah CRDA. Ladja bo dolga 210 metrov in bo razvijala 17 milj brzine na uro. Brodarjem jo bodo izročili v januarju prihodnjega leta. Ker so nekoliko preuredili palubo je v ladjedelnici še vedno ladja «Es-so Puerto Rico«, katero bi morali izročiti že februarja. To je 96.000-tonska cisterna urejena za prevoz nafte in tekočih plinov in je največja ladja te vrste na svetu.
• • »
Včeraj je končala poizkusne vožnje po Tržaškem zalivu motorna ladja »Stelvio«, ki so jo zgradili v ladjedelnicah CRDA za pomorsko družbo »Adriatica«. Ladja ima 4.350 ton, je dolga 109 metrov in razvija 18 milj brzine. Poleg tovora se bo na ladjo lahko vkrcalo še 81 potnikov enotnega razreda in 24 potnikov v turističnih kabinah. Skupaj z dvema podobnima ladjama, ki so ju dokončali V tirenskih ladjedelnicah, bo ladja «Stelvio» vozila na redni progi med Trstom in Tirenskim morjem ter pristanišči Bližnjega vzhoda.
Na otvoritveno vožnjo bo ladja «Stelvio» odplula iz Trsta 24. marca.
Čeprav se je Placido Codutti -iz Borga Pedrusso pri Marti-graceu skliceval, da ni on zakrivil prometne nesreče februarja 1956. leta, so ga januarja lani obsodili v Vidmu zgradi nenamernega untora pa 4 mesece zapora in na 4000 lir globe.
Proti razsodbi je mož vložil priziv, ki pa se je končal s potrditvijo prvotne razsodbe.
Do nesreče je prišlo v jutranjih urah na državni c.gsti mpu Verono in Parmo. Codut-
skih izboljšav, vam moram žal sporočiti, da prošnja ni
 .............  MN..................................  m.................................................i......i....
Po premieri v sredo zvečer v Avditoriju Avtor_	pekel*	ler
monologa »Ogledalo« prof. Josip Tavčar na odru sredi igralcev.
Sodelujejo solisti, komorni ansambli in simfonični orkester.
Aldebaran. l#.uy> K'Lai», «Most na reki n den in A.
Ariston, 16.00. « Ii0n • ,i Forrest, L. R.o6«f A sehart. Zadnji0 pF
ju*
sehart. Zadnji “- .g. v | Aurora. 16.30: fiV^V' Cushing in v'
Potrditev obsodb zaradi povzročitve nenamernega umora z vozilom in na delu
Vabila bodo na razpolago v ponedeljek, torek in sredo v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom v Ul. Roma 15-11.
P Cushing m vedano mladini, --jetiiJ ' | Garibaldi. 16 00:	„icti>
Richard Widma ' sehart,
| Ideale A
tichard VVidmark. J
ehart.	obletu«	M.
iale. 16.00: *«i«, P V. Sordi, S. K , A ;troianni __________P°^iti«
stroianni. c, rast P0)#1 [ Impero. 16.00: «S QUj«li.
S. Loren In A
prepovedano.	tt&
alia 16 00:	«Bal	G.	’	I
Pijan je razgrajal pred gostilno - Čeprav je izjavil, da se zdravi proti alkoholu, je vendar pil konjak in žganje
Italla. 16.00:	G.
bog«, V. Čehova
H X D I O
videmski sodniki Gandolijevo in Marangona Arialda obsodili, pa čeprav pogojno, na 4 mesece zapora. Tedaj so Severina Reja oprostili iste obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov. S prizivom pa niso dosegli ničesar, ker so vsem trem potrdili v celoti razsodbo, ki so jo izrekli videmski sodniki.
Preds. Fulco, tož. Visalli, zapisn. Tranquillini.
med Verono in Parmo, ti je bil za volanom avtomobila «Alfa Romeo«, v katerem sta se vozila dr. Leonardo Ve-ritti in odvetnik Luciano Ve-ritti Pri Baccanellu di Gua-stalla je hotel Codutti prehiteti ustavljen tovornik in se je pomaknil na levo. Toda smola je hotela, da je tedaj privozil z nasprotne strani tovornik. Vidljivost je bila slaba in tudi cesta je bila zasnežena s tanko plastjo ledu. Zato se obema šoferjema ni posrečilo, da bi pravočasno za-vrla in preprečila nezgode. V zasebnem avtu so se vsi trije ranili in približno mesec dni kasneje je dr. Leonardo Ve-ritti podlegel poškodbam.
Na božični predvečer se je Antonio Schiulaz iz Ul. Corri-doni tako napil, da je bil še naslednjega dne pijan. V takem stanju je hotel v gostilno «Pri dveh sestrah« v Ul. Molin a vento, lastnica pa ga je kratkomalo zapodila, Schiu. laz se ni pustil odgnati in se je začel zaletavati v vrata, pri čemer je brcnil v šipo in jo razbil.
Konec njegovim izpadom je
Pred istim sodiščem so razpravljali tudi o prizivu, ki ga je vložil Arialdo Marangone iz Pozzuolo del Friuli. Mož je vložil priziv zaradi obsodbe na 4 mesece aporne kazni zaradi nenamernega umora. Sodišče je obravnavalo tudi priziv 72-letne Giovanne Gando-lini vd. Re in njenega 46-let-nega sina Severina, stanujoča v Pozzuolo del Friuli. Do obtožbe je prišlo zaradi nesreče, ki se je pripetila aprila 1986. leta med nadzidavo hise last Gandolijeve. Delo je prevzel Marangone, kateremu s,a pomagala Severino Re in njun znanec Settimo Marangone. V prvem nadstropju so vsi trije pripravljali cementne tramove in pri tem se je Settimo Marangone z železom, ki mu je služilo za ojačanje tramov, nehote dotaknil električnega voda. Tok ga je stresel in Marangone je padel na tla, kjer i«	nrohitia lobanje u-
napravil policijski podčastnik ki ga je najprej odpeljal v bolnišnico, kjer so mu zdrav niki ugotovili poleg pijanosti tudi rano na peti, nato pa ga je spravil za rešetke.
Med zasliševanjem se mož ni spominjal ničesar. Na pri pombo, da je bil pijan, je to odlcajpo zanikal in poudaril, da 5ela protialkoholno kuro in da se zato izogiblje vinu ter da pije samo konjak ali žganje.
Pred sodnikom pa je Schiulaz tajil, da bi sploh kaj takega izrekel; o kuri je res, vendar je pil aamo grenke pijače, kar mu je škodovalo. Kakšno pijačo je pil, za sodnika ni bilo važno; dejstvo je, da je bil pi.ian in ga je zato sodnik ebsodil na 4 mesece in pol pripora
Sodnik Fienga, tož. Giraldi, obramba odv. Borgna.
.. dD
Moderno. 16.09:	jrl
Schell, J. MaralS stroianni,	M*
S. Marco. 16.00.
Jim Davis._ Ja?,
R. Saiyatorl'
PETEK, 13. marca 1959 HADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez.,	u# K oaiv—-
obvezno, drobiž od vsepovsod in	in’M Merilni- ,
predavanje «Iz zgodovine zvo- viale 16 00- «PllS fel')1
12.10 Za vsakogar nekaj; |	Sawyerja», K-	<rjal
Robson.	J6.00:	j.
nov«;
12.45 V svetu kuliure; 12.55 Pa-
rada laJikih orkestrov; 13.30 Glas. | vittorio Veneto. ‘pjjven, a
zaljubljenci«, D- _ fT
ba po željah; 17.30 Plešite z nami: 18.00 Radijska univerza —
field.
tl*'
Ivan Artač: Življenje starih Egip- Belvedere. 15.30: čanov — «Zadnji dom«; 18.10 Be-	v LlS| jn CifJ^ jj#e,m
la Bartok; Dlvertimento za go- Marconi 16.00: “v f p.f,k
IHIIIIIIIIIHIIHHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIinmilllllimUllllllllllllllllltMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIUItlllllllllllllll
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKK |
je zaradi prebitja lobanje mrl.
Vsi trije so bili poklicani pred sodišče, češ da niso poskrbeli za zidarske odre s čimer bi preprečili padec delavca in ker se niso zavarovali pred nevarnostjo dotika z e-lektrično napeljavo
Dne 12. marca t. 1. se je v Trstu rodilo 10 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 11 oseb, poroka je bila ena.
POROČILA STA SE: vojak am. vojske A. Matcolm Freeman in uradnica Livla Serbo.
UMRLI SO: 82-letni Francesco Giuliani, 71-letna Maria Ghersan, 83-letnt Alojz Turk, 82-letna Tere-sa Maria Valent por. Giulivo, 57-letni Mihael Zadnik, 96-let.na Maria Dolen vd, Hollas, 78-letna An-nunziata Postogna por. Monti, 74-letnl Domenico Cressi, 65-letni Emilio Morpurgo, 48-letna Silvana Spanlol, 71-letna Caterina Pa-gliaro vd. Facchi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr, Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. Revoltella 42; Depangher, Ul. San Glusto 1; AUa Madonna del mare. Largo Piave 2 Zanetil Testa d'oro. Ul
 ; — i JO. ,4 _	UQ rlrnul if*'
Mazzini' 43; dr. Miani, Barkovlje; Nlcoli, Skedenj.
Valute
Zato so
	Milan	Rim |
Zlati funt	5950,—	6200 — i
Marengo . .	4550,—	4700,— |
Dolar ....	619.—	622,—
Frank franc	123.—	126.—
Frank švlc, .	143.—	145.— ;
Sterllng	1725.—	1750,—
Dinar	82 —	86.—
Šiling	23.75	24 25
Zlato . .	704,—	706 .—
Zah. n. marka	143.75	149.75
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče;
Ktaroochi« .
»rdeče«
106 178 153 83 141 106 118 165 153 36 88 71 71 112 94
P I 1 1
I t P ) •
«more» udi «svetle»
limone .... . t jabolka:
«abbondanza» I.
»abbondanza« II.
«delizia» 1.
»delizia« II. . .
»imperatori« i ,
«morgenduft» . hruške , ......
pesa .............
artičoke (1) ... brokola .....
zelje .......
cvetača ......
ohrovt . . > cikorija . : . repni vršički čebula . . koromač razna solata solatka , krompir . . kifeljčar
grah .............. 188 260 235
zeleni radič . .	***„
rdeči radič .... 1^6 425 323 špinača .... 38 130 88 motovilec ... .	75 250 2fMj
Večina blaga se prodala po prevlad, cent (3. stolpec).
24 29 29 18 22 18 94 129 118 41	71 53
22 59 41 26 77 59 83 153 118 39 83 71 18 85 22 32 71 41 59 83 65 24	83	53
47 83 59 41 59 53 24 88 71 29 36 30 36 77 59 31 337 113 400 600 500 29 57	37
83 118 106
dala; 18.40 Samospeve Antonina I """InT«' r" ”^agcferrJi Dvoraka poje sopranistka Ileana MaMlmo' 16.00: «sl a. Bratuž; 19.00 Sirimo obzorja —	tis	Heodrrt,
Vzgoja v zgodovini — Margherita	novo	cine. l6°°j	E.
Catarieo, priredba Slavko Rebec:	volei« J Def^tai
»Francija, kraljestvo mode«;	19.30	od*	’16 oo: *Ivi?rfl*fl
Pestra	glasba; 20.00 Šport;	20.30	cifariello F.	J?
Izbor znanih melodij; 21.00 Umet. core\ ’ ,irra nost in prireditve v Trstu; 21.20 TlBdJO jcoo- «T>fuir>n Godalni orkester Len Mercer;	'Pf,r5 |n G	J
21.40 Ansambel Borut Lesjak;	' v
22.00 Poslednji dnevi slovenskih	KINO ’ A. r )
književnikov — »Josip Murn«;	Europa. gUčIteU*’	'	gl*
22.15 Koncert pianista Pavla Si- Nevoia	51',! f
vica; 22.35 Orkester Dlzzy Gil-	Voi,a.	,<Vstaj«nje tlakuj*, ,
lespie; 23.00 Notne melodije; 23.30 Buchholz ih S*® j Glasba	za lahko not.	Verdi:	«Vnukin)»	ir,.,	^
TRST	Pica, Silva	G&
12.10 Tretja strari; 17.30 Bruck- Iloma; «Ura ner: Simfonija St, 3; 18.45 Nekaj smrt«. ritmov	GiannlJa Safreda;	19.101_____________________________.
Zgodovina in legenda trgov in P
ulic; 21.00 Simfonični koncert. U. PROGRAM
PODI IZ
14.00 On, ona in tretji; 15.40 |<V ,n — se
Z FUHN^daJ^
Orkester Olivieri:	16.00	Tretja
stran; 18.30 Popevke iz Sanrema;
19.00 Ljudska univerza,
ItADIO KOPER Poročila v italijanščini: 1230, 17.15, 19.15. 22.30.
Poročila v »lov.: 7 30. 13,30, 15.00.
5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00-
12 00 Prenos RL; 12.00 Glasba po zeijah; 13.40 Kmetijski nasveti;
13 45 Od melodije do melodije; 14.30 Domače aktualnosti: »Čedalje tesnejše sodelovanje med podjetjem in komuno«; 14.40 Pojeta zbora Radia Beograd in Radia Zagreb p. v. Borivoje Simiča in Emila Cošsetta; 15.10 Ob 40. obletnici ustanovitve KPJ; 15.40-
17.00 Preno« RL; 17.00 Glasbe Berlina, Kerna, Porterja Izvaja
Gambml 3.	ffjA,
OD 14 DO	tvlD
išče trgovina A Madonnina St, *
Johnny Douglas; 17.30 Melodije
za vse; 18.00 Tretja stran; 19 Pojejo Marlsa Del Frate, Aurelio Fierro, Vilma De Angelis in Tony Dallara; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Melodije In ritmi, SLOVENIJA 8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8 40 Iz arhiva zabavne glasbe; 9.40 Pet minut za novo pesmico — Janez Bitenc: Gosak in goske; 9,45 Pozdravi za mlade
risarje; 10.10 Dopoldanski koncert; ll.Q0 Za dam in žen«; 11.10 S
popevkami po Evropi; 11.40 Skozi naše vasi (venček domačih napevov); 12.00 Skladbe Paganlnija, Schumanna in Rahmaninova: 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Vsak eno... (mali vokalni ansambli s sporedom slovenskih pesmi); 12 4(1 Igra orkester Vrlor Voung; 13.30 Vaški trio pred mikrofonom' 13 45 Nat King Cole m Gumi! Rumu
IZŠLA JE ste'fi letoš»)»
prva
revije
v novi *>%„<>. nimivo vseb io v Trz#9*
Laur«
ljubljene Elin P*1'"
Bibiian
t***1*
TRŽAŠKA &
l r»l - Ul. *'■
lelef«1’
JMORSKI DNEVNIK
13. marca 1959
SE«S«cc.!- »*a*.a $t,?«ter X* poicaa.)ji*22,11.44 fkav* ,** **..— «•«•
jcomai	rOJiX6*	lroi*fe»
«aot>iiiaf«* Js-itl o4««k«
' KL	:•	PS®1
Na wt9tw*	in	peUtA-mifc.	t«r«n»*l%:
<*«***•«» m teritorija	i*.	Oj>«r*Urr»xn »Uka ** »ap.Trt
t« J« »raU ,6»* ai»U.U 1* '°*l® ai*4e c*MUa*»tj«
KefciliMežJ* s* }* a*	nrtm»*»ijl	»«<t*
f%»#l»a«ai# tudi	«uot«,SobUisirata •*	W a	»*	»pl**
jto*,XJer a* n* k»4o )»«x* jssiu««** *41*«1U M	»k*	t»«k* pok*.
,***W »Uo.KohUntr*!* a* fes po r»««h,tr.a »a	*»MUe»»t)l	a* k
R ko popv*e*i>j*,mpo8t*r»lo m k* f* artnvaz*«** la	**e»J«.*4w
a^okt	»«	kod« ar»lit uew&	la »I*** tnrttta X*1U* *»•».»»«• ■
ta* fcosiatjo bodo *«*U*i}*iit
fdjra.mU.itt t« e tol n* »teli««* *4x***tTia«g* nrtaja,
Ciaa terenaikt b* stal a* »talim sanjala«*,* ataaja la ’ Salltk.os.lat.lf t.1 ke«a&4«&t «Slai-»,ii J* tov.s®bUt*i*>aU..> * bo pa »Ul o*	totaia*	aobtliaanlj*.
Bettltan-lj* h tu tmjtlt od Uta ?9’-2 do Ij27» toto fc e*t«i* di.*is-*ta* Mil«	ksmlai}*.
U« bodo hoteli iti ftST**obllt*ir«o*t f rta.it. j smrt«
’ ettat**,«* Jih bo pnntllo.ko* trta »padajo tUUJaarti partirtai *«uj p*d Uakorp««.
X	M	*mm	*a*«xi	s	**klli«*»l}o,i»4*r	toro	ioVtll p*»
trttae navodil* «d ra a« *oaurt««
•vebade caroda |
Xolitl«at«*r<
i**" S
avda o latinščini Senator Fulbright
■■im»iay	m	h	■■■■	■
Starokopitni profesorji nasprotujejo ukinitvi pismenega prevoda iz italijanščine v latinščino
•lite' k'5ruaria jo bivši mi-j»ju, za Posveta Aldo Moro *Nni S° S^m ■ skrbništvom o-da se rf** * ^ero Je odredil, iole fn/i	nižje	srednje
toni n 3 e matUre) ukine pis-1,tInščinnV9Ž iz ital'janščine v Snil v' t0 okrožnico je i(>' sai i Pra^° sršenie enez-račela tat .vea'na profesorjev It#, jj 0J Protestirati, med-
Voljn. **. kila s tem zado-
ko,il> staršev. dijak°V in nji'
*	namreč trdijo, da Mianš-U^krnitvijo prevoda iz
raven
bočnn . 6?a mrtvega jezika ki»jtv nizala- Pristaši te u-
* aašihPa- “dS°varjajo, da se Sčnij ; s°lah latinščine polnih * Prevea na škodo mo-ftfdmet eZ'k°V ’n znanstvenih inanjj £V in na škodo vsega bolj *. sodobnost vedno SihHu7cno aahteva od mlati*. Spričr - Stopai° v življe-
2 H ki
o tega vsega smo to-
■"‘u in a re„sn*m sporom med
'Mio t jUz'no- Nedvomno je rraair:-
Pletena“.'“uc?J stvar precej za-pbstranou n‘ labko o njej ne-razsojati, vendar
feii sk° ?1° v tem
Marši :	Primeru	bolj prav
ralo n^- diiaki> soj bi moli je V51''110 znanje latinšči-te|a ; ar zadostovati. Razen ia ie re?)a tudi upoštevati, ti v mira2n' oirokratski orga-r-ajo 'nistrstvih kaj radi rav-Kh torej Starem kopitu in da r°vatorJw mo§°oe obtoževati f*j prišli ‘i1 tezenj- Ce so to-!* Ukini*• sklePa’ da je tre-'čiiie v , .Pjevod *z italijan-
“,v»tivtiiat*nSJČino. celo ti kon-#a	tedaj je pač kakor
frav tr*’ da ne mdrejo imeti s;>ji ter da se upra. piih , 2 uja sum, da gre pri V- tolm °- Za trmo in za kri-Htskj »acen^e Prestiža. Mini-
da mo rgani namreč trdijo samo dijaki nižjib sol opraviti kar šest
Pednji^ ? ,sam° dijaki nižjih
Pismenih ■
lt*° ^,1 .'.^Pttov, čeprav so še ','i« rt;a.V Medtem pa opra-
e‘lajo“JaK’ okrog 18^ let/ ki ftt pjs aturo, samo štiri ali barji v en*Jt rzPitov. Funkcio. U«o ,.^'rustrstvu za pro-
tudi
zahte-
Pravijo, da ni mo-
fla ]ati t®vati dobrega zna-H Od JI*-? od otrok 13. C!t» n„„. rih se kasneje ve-
1 ^atfir;L	-v,	.v	m,	*,uR,n.tiu
■oli sploh ne bodo ni-
Posveti
takim poklicem,
več
Potrebovali latinšči-
^reč ,'Z'l1e srednje šole gre t na * dijakov »tu-v, itidu.* .trgovske akademije, it	altaritl'IS*Ce aole’	v pomor-
jf fh,,. em'ie itd.
»i *°t«sorii -„ Pomen ' Pa ugovarjajo, da
j,' v ten, ?nia latinščine sa-vI ^Ri Se	nava-
<i*\?riVega jezika, mar. v P«kak UZ’ tatinščina tudi j?1' to je 0 “umsko gimnasti-li '»aviie^ p?maSa dijakom, ji ' Pa i? cut za logiko; *voj0 ,“bogatijo s tem tu-
fcer Pro? ‘Uro- Tako le "a e.^losti n latinske knji-j,. te n 8 rimski univerzi 1 latihSf-atore izjavil; uStu-lno navaja študen-
jo, da v Ameriki na vojaških tečajih, kjer se mladi oficirji seznanjajo z nainovejšimi izsledki tehnike, najbolj prednjačijo italijanski, francoski in nemški oficirji, ki so pred vpisom v vojaške šole obiskovali gimnazijo, kjer so se seveda učili latinščino. Enako
najbolje pove; «V naših šolah
se dogaja, da se dijaki učijo latinščine osem let in ko končajo študij, ne znajo prevajati Ciceror.a ali Senece.» Profesor Monteverdi, dekan fakultete za književnost na rimski univerzi, pa pravi: «Ni važno, da študentje abstraktno ob-
se dogaja tudi z mladimi za- I vladajo slovnico in sintakso,
hodnoevropskimi inženirji, ki se hodijo specializirat v velike ameriške tovarne elektronskih aparatov.
Zagovorniki latinščine tudi navajajo vedno primer Amerike, kjer se dijaki učijo v glavnem praktičnih predmetov. V ZPA je namreč nastala živahna polemika, v kateri mnogi pedagogi zahtevajo, naj bi se zopet uvedel pouk humanističnih ved. Pristaši teh ved trdijo ,da je Amerika močno napredovala v eksaktnih znanostih, kot na pr. v jedrski fiziki in elektroniki, predvsem s pomočjo evropskih znanstve. nikov, t. j. tistih ki imajo za seboj študij latinščine in grščine ter pesništva in umetnosti antike in renesanse. Specializacija, ki se v ZDA vedno bolj širi, naj pi predstavljala neke vrste senčnic. Strokovnjak namreč jasno vidi določeno ozko področje, vse ostalo, kar ne sovpada z njegovim zornim kotom, pa mu je tuje.
Na prvi videz bi se torej zdelo, da imajo prav profesorji, ki trmasto zagovarjajo študij latinščine, češ da koristi tudi kapitanom, računovodjem, geometrom, ki je neposredno ne potrebujejo, ki pa jim pomaga razvijati um in čut za logiko. In ravno po tej logiki bi torej morali sklepati, da nimajo prav starši in dijaki, ki trdijo, da obstaja v Italiji pravo tiranstvo latinščine. Toda kot vse na svetu, je tudi logika relativna. V našem primeru niti ne gre za ukinitev latinščine sploh, ampak samo za ukinitev enega izpita.
V italijanskih višjih gimnazijah je namenjenih učenju latinščine, grščine in drugih humanističnih predmetov do osem ur na teden. V šolah iste viste pa poučujejo te predmete v Nemčiji in Franciji samo tri ure, v Angliji dve uri in pol, v Sovjetski zvezi pa nič. Nihče torej ne more trditi, da v Italiji torej ne obstaja pravo tiranstvo mrtvih jezikov. In kakšen je praktičen rezultat? Znani kulturni delavec prof. Guido Calogero to
t, * Shn-	“a
ii^iejd avaniu zakonov, ki 18vatrje Izražanje in razčle-
ki torej
S l!8i° za mladega člo-
v° pripravo, da J*°v, kj Svet logičnih od-iA \dnk°8a^0 vsako de-;>e jDh8: jz tega izvirajo ijnfj uosti, ki so jih '	dii	V5*' za vse vrsta
So Ja i’ ki so opravili
t0^a °.»
St' daVes- 2nano 3e na
tii fodii-- ud®nti, ki so doki Veda8Van' v bumanistič-
Ni^",ah' dobro
*l»vn!edah' čePrav ere ki	28	snovi,	ki	se
r'’a3° s številka-'stičrph'^ 'atinščine in
V,
ved tudi trdi-
marveč da berejo in razumejo latinščino. Pouk bi moral biti bolj praktičen kot teoričen, t.j. dijaki naj bi raje lahko razumeli latinske napise, ki jih srečavajo po rimskih cestah, kakor pa da bi znali pre. vajati abstraktne in obrabljene fraze iz italijanščine v latinščino.«
Potemtakem so tudi uvidevni profesorji, ki ne nasprotujejo odpravi prevoda iz italijanščine v latinščino, čeprav so ti profesorji v manjšini. Ti profesorji pravijo, da se humanistične vede v naših šolah poučujejo z zastarelimi metodami. Profesorji vztrajajo pre. več na slovnici, namesto da bi poskrbeli za |o, da bi se dijaki bolje seznanili z latinsko kulturo, čemur bi se drugače reklo, da črka mori duha.
Toda kar se pa tiče zgrešenih metod, ne veljajo le za latinščino, marveč tudi za druge predmete. Se vedno velja sistem, da je treba dijakom natrpati možgane z raznimi letnicami in formulami, kar konec koncev ne more koristiti njihovemu razvoju.
dela skrbi skrajnežem
Ameriški senator J. William Fulbright je bil doslej po vsem svetu znan po svojih študijskih štipendijah in programih za kulturno izmenjavo med državami. Sedaj pa pravijo, da bo postal Fulbright tudi ena izmed najbolj u-glednih ameriških osebnosti na področju zunanje politike.
Vzrok zaskrbljenosti v Ei-senhovverjevih krogih je upravičen. Senator Fulbright je že več let odločen nasprotnik zunanje politike Fosterja Dul-lesa in republikanske vlade. O Dullesu je nekoč izjav:', da predstavlja pravo zlo za ZDA ter da je njegova politika zastarela in zgrešena. Večkrat je obsodil politiko ZDA proti Kitajski in Naserju, politiko letalskih oporišč, hladne vojne in reševanja nemškega vprašanja.
Kar se tiče nemškega vprašanja, je zavzel Fulbright' podobno stališče kot George Kennan. Senator zagovarja namreč pogajanja, da bi se ZDA odtegnile nevzdržnim obveznostim, pa tudi če bi pri tem prišlo do nevtralizacije dela Srednje Evrope. Glede letalskih oporišč, ki obkrožajo Rusijo, je Fulbright dejal, da dobro razume zaskrbljenost' sovjetskih voditeljev, kakor bi bili zaskrbljeni tudi A-meričani, če bi na primer i-mela Sovjetska zveza svoja o-porišča v Srednji Ameriki.
tovem mnenju omogočiti, da etokaže, ali hoče sporazum z zahodnjaki ali ne. Kar se tiče Kitajske, ne morejo ZDA vedno ignorirati nad 600 milijonov ljudi ter bi bilo treba najti nekak «modus vivendi«, ki bi omogočil pogajanja z njimi.
Fulbright tudi močno kritizira militaristično ((obsedenost« ameriških državnikov. ((Dobavili smo velike količine uničevalnega orožja nerazvitim državam, medtem ko skoparimo pri dobavi sredstev, ki bi omogočila napoved vojne revščini, slabemu gospodarstvu in notranji nestalnosti«, je dejal.
Važno mesto, ki ga je Fulbright zasedel, pa vzbuja zaskrbljenost v zunanjem ministrstvu tudi zato, ker ga smatrajo za enega najbolj sposobnih političnih mož v ameriškem senatu. Fulbright je namreč imel mnogo uspeha že v svoji mladosti. S pomočjo neke štipendije je študiral tri leta na univerzi v Oxfordu. V tem času se je seznanil z razmerami v Angliji in v Evropi sploh. Preživel je tudi šest mesecev na Dunaju. Ko je i-mel komaj 34 let, je postal rektor univerze v Arkansasu Leta 1942 je bil izvoljen za poslanca, dve leti kasneje pa za senatorja. V senatu mu je kmalu uspelo doseči odobritev programa kulturnih izme-
Mobilizirale so zaledne oblasti
Rusiji je treba po Fulbrigh
SKORAJ 1000 LET SE ŽE NIZOZEMSKO LJUDSTVO BORI Z MORJEM
Nizozemci so si sami ustvarili domovino
Dežela je med najgosteje naseljenimi na svetu: skoraj 341 ljudi na kv. kilometer - Od tod dva pojava: borba za novo zemljo in izseljevanje
Nizozemsko ljudstvo se že stoletja bori proti vodi, proti morju in proti rekam, da mu ne preplavijo naselij in z velikim trudom pridobljene zemlje. Več kot polovica Nizozemcev živi na tleh, ki leže niže kot morska gladina. In takšnih tal je skoraj 40 odst. V stoletjih so jih morali košček za koščkom iztrgati vodi. Ce ne bi več tisoč kilome-
trov nasipov in sipin ščitilo . uspel je. Tako je stopil na obale in polderjev, predelov zgodovinsko pot; iz vode je osušene zemlje, bi skoraj pol I začel ustvarjati zemljo.
Nizozemske ne bilo. Nasipi varujejo mesta in vasi, tovar ne in kmetije. Varujejo jih pred morjem in rekami. Od devetega stoletja se je človek vodi umikal. Okoli leta 1000 pa se je začel mizozem ski človek pred njo braniti. Poskusil je graditi nasipe. In
Člani mladinskega orkestra Glasbene šole Siška-Bežigrad K Ljubljane, ki bodo koncertirali prihodnjo sredo v Avditoriju
Februarja leta 1953 pa so Nizozemsko kljub vsem velikim uspehom v obrambi pred vodo zadele velike poplave. Prvega februarja so začeli divjati nau vso severozahodno Evropo največji viharji, kar jih pomnijo doslej. Pono-č. so visoki morski valovi preplavili velik del južno-vzhodne Anglije do ustja Temze. V južnozahodni Nizozemski pa je v istem času morje predrlo nasipe in preplavilo obširno ozemlje. Ponekod je stala voda tri metre visoko in tudi Rotterdam ie bil preplavljen.
Peljal sem se z avtom proti Zuiderskemu jezeru. Široka avtomobilska cesta iz Haarlema proti severu, vsa obdana od dehtečih nasadov, se je naenkrat' »našla ob morju. Fovsem nepričakovano sem naenkrat zazrl na desni strani ceste sivozeleno površino. In na levi strani ceste spet morje. Bil sem začuden. Toda moj spremljevalec se je samo smehljal. In ko smo se še nekaj minut vozili med samim morjem, mi je ponosno dejal; «To je zdaj Afluits-dijk, pregrada, ki loči zaliv od morja.« Desno je nekdanji Zuiderski zaliv, sedaj jezero, levo morje. Severno morje.
V rimski dobi je bila to plodna ravnina. Potem jo je počasi glodalo morje. Kos za
   i.n.i.um.milni   luninimi nuu.nn.un.un u.uu.i.iuiun.u n n...   .....um.    ..»»....» 
TEDEN SLOVENSKE MLADINSKE KNJIGE
Na Krasu», pesmi Iga Grudna za otroke
Na knjigo bi morali opozoriti po vseh naših šolah -Manko Golar je pripravil prikupno zbirko «Gode Čriček»
knjižnici« prt
S*0, na Z“loibi ie 'ziIa
> ^ ie a**ro moramo Po,ebel opozoriti. n I*	naieqa
r. abrečinjkcpa pes-
K fr'in — -
Jl tno.	Je napisal za
%Ssu b,rko z naslovom "1.	56 nredil Fran Al-
popC2a v tej zbirki so n® z naši mi kra-btorala knjižica ‘jevilu raziirati '*ke otroke. Doli-je, da nanjo Na začetku S JNiJc ,eTn Sinku; v
l tai^eSin0 kratk° Pred-\k\	- ezemlja ta
*- Ji ciedi spijo v KrHSy nas P« P pes
k V' *8on.i, pouede °d Sa-t*	■	do Sempola-
K, ^ Zal PeSm‘ ReS ^
V j dra en način o-
Av-'C,h«n!!, kraii’ na pr'
. ^ lin ^ ^e» medtem ko a nufjajivka, ki
navedemo le prve itiri verze: I cije, brez katerih ni niti ene
I strani, so že same take, aa
((Pravijo, da Sempolajci tečejo čez Kras kot zajci, pravijo, da Nabrežinci jih premagajo z mezinci.#
Dve pesmi sta posvečeni pu. slu, ena pa »Juriju s pušo, ki je ustrelil mački dušos. Pesem Naš Jožek pripoveduje, kako je Jožek piskal na pi-ital, da so ga poslušale žgbe in raki, medtem ko je v pes-n.ici Jožek ima hiško pooeda-tio, kako je dečko s parom polžev oral, miika pa mu je bila u hiški za deklo.
In tako se v zbirki vrstijo pesmice, med katerimi ne manjka burje pa belih jader in kresov. Se o Istro povede pesnik »nale bralce in zbirko zaključi t praznikom na Lijaku.
Prepričani smo, da bo te hnjipe osak otrok pesel, k čemur bodo pripomogle ilustra-
°*foci v hipu na- I cije Maslenke Stupice, ki je **• Naj za primer | knjigo tudi opremila. Iluslra-
morajo knjigo napraviti otrokom drago.
Naj ne bo nase Sole, kjer otroci ne bi zvedeli za to lepo knjižico!
Ko že omenjamo Grudnovo zbirko pesmi za otroke, je prav, če povemo dve besedi o drugi knjižici pesmi ,ki je izšla pri Mladinski knjigi. To je zbirka Gode čriček. Te pesmi je napisal Manko Golar (menda sin pesnika Cvetka Golarja). Ta pesnik popelje sooje bralce na nasprotni del Slovenije, v «(jorice», štajerske vinograde, kjer «pode čriček v noči« m »se s klopotci pogovarjaš, kjer pozimi «po bleščeči, svetli cesti so krapuljč-ki zazveneli«. Po teh pesmicah bodo otroci prav radi segli, ker je Manko Golar znal ujeti Usti pravi' ton, na katerega je uglašeno otrokovo srce. Spremo je knjigo tlustri ■tal Lajči Pandur in jo naprti vil še prikupnejšo.
Obe zbirki bosta pripravili otrokom marsikak prijeten trenutek.
Vse knjige, ki o njih v našem listu večkrat poročamo,
lahko vedno dobite v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Ce bi slučajno katere knjige trenutno ne imeli, vam jo bodo radi takoj preskrbeli.
o -
Marlenka Stupica: Ilustracija v Grudnovi pesniški zbirki ■Na Krasu*
kosom. Ob velikem vdoru morja pred sedmimi stoletji, takrat ko je desetino današnje Nizozemske zalilo morje, takrat je bila poplavljena tudi ta ravnina. In tako je nastal Zuiderski zaliv. Toda Nizozemci niso pustili zemlje morju. Začeli »o misliti na o-sušitev. Počasi so se lotili de-a. Najprej z vetrnicami in črpalkami. Tisoče in tisoče vetrnic, postavljenih danes samo še v veselje turistom, je črpalo vpdo iz nizozemskih močvirij in jezer ter ustvarjalo koščke suhe zemlje. Toda moč vseh vetrnic je bila preslaba, da b"i iz Zuiderskega jezera ustvarili suha tla. Takrat je inženir Lely predložil svoj načrt. Ta načrt je bil drugačen. Ločiti zaliv od morja in ga postopoma izsušiti. Izvedba seveda ni bila enostavna. Od 340.000 ha, kolikor znaša površina, naj bi ena še nadalje ostala jezero, ostali predeli pa naj bi se polagoma preobrazili v suho zemljo. Toda osnovni objekt naj bi bila pregrada. Ta Lelyjev načrt so leta 1918 sprejeli. Zgradili so najprej pomožno pregrado, ki je zaprla Wieiinsko jezero ter otok Wierin povezala s kopnim, nato pa so leta 1927 začeli graditi glavno pregrado. Pet let so iz morskega dna črpali glino in pesek na zamišljeno črto sredi morja. Bilo je pet let borbe z morskimi tokovi, nevihtami, valovi in neukrotljivo silo morja. Toda potem je narava morala kloniti. Pregrada stoji.
Pihalo je vedno bolj in zatekli smo se v avto. Pot nas je vodila naprej, vedno po pregradi, po cesti sredi morja, Cez kake četrt ure vožnje smo prišli do dvižnega mostu. Dva sta na celi pregradi. In ob e-nem stoji spomenik graditelju, inženirju Lelyju. Ogledali smo si bronasti spomenik človeka, po čigar zamisli je bilo ustvarjeno to čudo, potem zapornice in pretočne kanale. ki urejajo pretakanje vode iz jezera v morje in obratno ter obširni sistem črpalk. Takrat je pristopil k nam majhen, star mož, oblečen v črn pulover. Moj spremljevalec ga je povabil in nam ga predstavil. Bil je William. e-den izmed graditeljev nasipa Star morski lev, ki je svojo kariero zaključil na tej pregradi. Na povabilo je bil brž pripravljen, da nam kaj pove. In prav hitro je začel pripovedovati, kako je bilo takrat, ko so zaprli pregrado. Najtežji trenutki so bili neposredno pred zaprtjem. Takrat je bilo v nevarnosti vse, kar je tisoče in tisoče delavcev gradilo pet let. Vse do zadnjega trenutka. Ozka odprtina v pregradi je bila tik pred zaprtjem pod strahovitim pritiskom vode. Valovi so odnašali sproti pripeljani pesek in skale. Potem je prišla še plima. Tako so delavci naravnost tekmovali z morjem. Pet sto ladij je dan in noč 'dovažalo nove in nove količine peska, skal in kamenja. Toda vse, kar so spustili v morje, je sproti odneslo. Sele čez čas se je delavcem posrečilo, da so prehiteli morje. Nasuli so •-eč materiala, kot ga je voda i mogla odnesti. In tako so u-
speli Bilo je to 28. maja 1932. Od takrat nasip stoji. In poplave leta 1953, najstrahovitejše, kar jih je bilo do sedaj ga niso prizadele. Nasip je vzdržal.
* * *
Nizozemska je dežela mlinov na veter. Na tisoče jih jt raztresenih po vsej deželi. Menda ni nikogar, ki ne bi poznal teh ozkih stolpov, na vrhu zaokroženih, z dolgimi vetrnicami, ki se počasi vrte ir, klopotajo v vetru. Nešteto sem jih videl na svoji poti po Nizozemski. Nekje med Rotterdamom m Laydenom pa sem si enega ogledal od blizu. Vrtel se je. In to je bilo prav. Kajti od tisočerih mlinov na veter jih danes le še kakih pet sto opravlja „vojo nalogo. Ogledovali smo si od blizu vrteče se lopute in star možak je pristopil k nam. Moji spremljevalci so mu pojasnili, da sem tujec in da bi si rad od blizu ogledal to napravo. Možak je bil takoj pripravljen. Toda pri tem se je čudil, da danes, ko je ze vse na elektriko, koga sploh se zanimajo ti stari mlini na veter. Seioda n,sem odnehal. In tako sem od blizu spoznal to značilno $tavbo nizozemske dežele.
Nizgzejnci pa §o se seznanila z mli-ni že v; ča$u Križaj*-skih vojn. Spoznali so jih pri Perzijcih in se navdušili zanje. Sicer pa, moč vetra je neizčrpna in poceni. In tako so po vsej deželi gradili mline. Toda ne za mletje žita, temveč za borbo proti voiJi. In šele z uporabo mlinov se je začela borba proti vodi. Kajti samo moč stoterih in stoterih mlinov je omogočila asušitev močvirij. To je bilo v začejku 15. stoletja. Do takrat so oili Nizozemci brez moči pred največjo vodo. Nizozemska pa j-' na severu in zahodu povsem obdana od morja. To morje pa je neprestano grozilo. In tako so o-krog leta 1000 začeli graditi prve nasipe. Od leta 1270, ko so spremenili tok reki Meus-si, pa se začenja napredek. Toda čeprav 'so prav takrat nastopile strahovite poplave, Nizozemci niso odnehali. Ko pa so začeli uporabljati črpalke, ki so jih gnali mlini na veter, so uspeli. Seveda, velikih del se niso mogli lotiti. Načrt, da bi izsušili Haarlem-sko jezero, je bil v 17. stoletju še neizvedljiv. Zato pa so ga uresničil sredi 19. stoletja 3 parno silo. Kajti moč mlinov je bila za take količine vode vendarle prešibka. In tako so z vztrajnostjo vseeno veliko dosegli. Temu je v dokaz 2800 polderjev, predelov osušene zemlje na vsej za-padni strani Nizozemske.
* * *
Na skrajnem zahodnem delu Ijsselskega jezera smo se vozili po lepi cesti. Naokoli je bila tipična nizozemska ravnina in iz avtomobila ahto si ogledovali lepe vasi, čedne hiše in črede živine na paši. Takrat se je obrnil do mene šofer, ki nas je vozil in me vprašal, če sem se že kdaj vozil z avtomobilom po dnu morja. Nasmehnil sem se in nisem takoj razumel, kaj mož
hoče. Toda ko je vprašanje ponovil in se pri tem zvito nasmehnil, sem pričenjal doumeti. Kajti vozili smo se resnično po morskem dnu. Približno pet metrov pod morsko gladino, po predelu, ki je bilo do leta 1930 pod vo. do. Danes so seveda tu namesto rib in školjk lisaste kravice in črede ovac. Namesto morskih valojf, pa ffižejo pokrajino brazde šlteklh njiv. In tako je povsod naokoli. Tako je v severovzhodnem polderju, jako bo v vzhoanem Flevodandu.
Prav tja pa smo bili namenjeni. V mesto, ki. ga danes še ni na zemljevidu, ki pa bo nekoč glavno mesto obsežne pokrajine. To bo Lelystad — mesto z imenom inženirja Njegove naslednice smo našli v prostrani hiši, sicer še neometani. pa vendar že naseljeni. V hiši bodočega mesta sredi vzhodnega Flevolanda. I-mena pstanove si nisem zapomnil. Toda vem. da je bilo lam srce velikega načrta. Predstavljanje je bilo kratko. Starejši inženir, z zlatimi očali in v belem plašču, nas je povabil v majhno dvoranico Najprej nas je peljal k odprtemu oknu in nam pokazai i roko na levo in desno. Povsod smo videli eno samo vrvenje. Okoli nas so zidarji gradili hiše, majhne hiše bodočega enonadstropnega mesta. Za hišami, na prostrani planjavi pa so že ropotali kmetijski stroji. Orali so Drve brazde v zemljo, ki so jo komaj oteli morju. Potem nas ie inženir povabil k mizi in razgrnil pred nami obširen načrt. In pokazai nam je, kako se na skrajnem zapadu namesto nekdanjega Zuiderskega zaliva danes razprostira prvi polder. To je Wierinske jezerg, katero so izsušili že leta 1930. Že kmalu potem, ko so zgradili glavno pregrado, ki je ločila morje od jezera
Zemljo so najprej površno obdelali, nato pa jb z vso vestnostjo obdelovali letg in leta. In danes? Spomnil sem se na mlado žito, ki sem ga tam videl .pred nekaj dnevi. In na krompir, ki so ga ravno sadili. In na prostrane rumene livade oljne repice.
(Nadaljevanje sledi)
Bivji benečanski partizan«*!
borci, ki jim sodi porotno dišče v Florenci, so obtoženi tudi (ikaznjvega« dejanja, d* sp prisiRio mobilizirali; mladeniče v slovenske partizanske vrsie. In tega- naj bi — po obtožnici — ne delali zato, da bi okrepili gbgrožen* borbo proti- »kupnemu sovr«*rri-ku — nemškemu okupatatj«* ampak le, da bi podprli t*w>. na kateri je'žgrajeha celotna obtožnic?.!
Pa tudi sicer je ta obtožba nična. Mobilizacijo «0 izvrševali organi, ki so bili za to postavljeni po predpisih, ki so jih izdali pristojni obla»t-veni organi. Mobilizacija »e j« izvajala na podlagi odloka * mobilizaciji, ki ga je ikd** narodnoosvobodilni odbor za Primorsko Slovenijo dne 10. sept. 1943.
V Beneški Sloveniji »ta bili dve mobilizaciji, in sicer prva v jeseni leta 1943 in druga v jeseni 1944. prvo mobili**^ cijo v Beneški Sloveniji jeseni leta 1943 je vršila 27. divizija (Goriška divizija) in njene brigade, in sicer 18. in 20. brigada, ker zaledna vojaška oblast za to področje še ni bi* la ustanovljena. Drugo mobilizacijo, ki se je v Beneški Sloveniji začela izvajati v novembru 1944, pa je izvajala zaledna vojaška oblast, Komanda Kobariškega vojrega področja in njej podrejeni Komanda mesta St. Peter in Komanda mesta Kobarid. Ta druga mobilizacija se je vrii-la na osnovi predpisov, ki so jih ;zdali pristojni narodnoosvobodilni odbori (glei dokument!).
Komandam Kobariškega vojnega področja (kamor je spadala tudi Beneška Slovenija) je bil najprej Dušan Reja m nato Darko Derenda-Tine, politični komisarji pa so bili po vrsti Emil Peršič, Maks Kogoj in Jože Kuk. Komandant mesta St. Peter je bil Rafael Lampe-Ciril in nato Ivan Li-kar-Sočan, politični komisarji pa so bili po vrsti Miran Hočevar, Franc Grbec in Jožko Tomšič. Tako imenovana »beneška četa# ni imela torej nobene zveze z mobilizacijo!
Iz objavljenega dokumenta pa je tudi razvidno, da je o vključitvi mobilizirancev v o-perativne enote odločala naborna komisija, hkrati pa da se je mobilizacija v Beneški Sloveniji vršila ob sodelovanju italijanskih partizanskih enot.
HOROSKOP
 ZA DANES--
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pazite, da ne zgrešite svojih računov. Ne bodite nestrpni, sicer boste užaliH ljubljeno o-sebo
BIK (od 3L 4. do 20, 5.)
Uprite se poskusom tistih, ki vas skušajo Obrekovatif<pri kolegih.
DVOJČKA (od 21.-6. do 22. 5.) Vaši sosedje vas opravljajo; zato ohranite svoje tajne. Spremenite nekoliko svoje načrte kupčij.
RAK (od	23.	6.	do	22.	7.)
Prosili vas	bodo	za	denar,	pri
čemer bodo omenjali vašo o-bičajno dobroto. Ne zaupajte preveč tem ljudem.
LEV (od	23.	7.	do	22	8.)
Delo vam bo nekam smrdelo. Boste tudi slabe volje zaradi nerazumevanja svojcev.
DEVICA	(od	23	8	do	22.
9.) Ne zgubljajte časa z diskusijami. Dobro premislite, preden sprejmete predlog nekega prijatelja. Ker ste trudni, s' dobro odpočijte.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23 10.) Obljub o pomoči vam ne bodo izpolnili. Dobro in tehtno premislite stvar, ki j« nameravate izvršili, da ne napravite napak.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Koristilo bi vam nekaj dopusta, čeprav bi kdo morda temu nasprotoval.
STRELEC (od 23. 11. do 30. 12.) Bodite previdni, kajti površnost bi vas utegnila drago stati. Odložite potovanje s pri-
KOZOROG (od 21. 12, do 20.	1.) Prevelike utvare J>i
vam utegnil! postati nevarrie; zato bodite objektivni. Ne Ja-upajte preveč raznim oblju-bam,	-i.	•
VODNAR (od 21. t, do J9. 2.) Ne zaupajte tistjm,Afci v»s preveč hvalijo. Uživali* boste dobro zdravje, toda bodite previdni.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne kvarite soglasja v družini z nedosegljivimi željami. Ne jemljite preresno možnosti sprememb.
Z veseljem ugotavljam, da sta se končno l« pafcofcfe!
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
13. mar« j®
Gorlško-beneški dnevnik
Uradni mesečni podatki goričke občine
Iz podatkov o mestnem življenju objavljenih v statističnem biltenu
Danes seja občinskega sveta
Občinski uradi so prejeli 5.486 pisem ■ Mestni avtobusi so prevozili 54.924 km in prepeljali 199.215 potnikov ■ Gasilci
so 46-krat pomagali
Na podlagi mesečnega statističnega biltena, ki ga izdaja goriška občina, je mogoče ugotoviti nekatere zanimive podatke o življenju v našem mestu. V preteklih dneh so dotiskali bilten za mesec oktober in iz njega bomo povzeli nekaj najvažnejših podatkov.
Občinski svet je imel štiri javne seje. Na neki so razpravljali o nevarnem položaju v tovarni Safog, na drugi pa so sprejeli obračun občinskih podjetij za elektriko, plin in vodo za leto 1957. Na občinskih uradih so v tem mesecu odposlali 6096 pisem z razno vsebino, sprejeli pa so 5486 pisem
Sanitetni urad občine je izdal 431 potrdil, več tisoč raznih potrdil pa je izdal ana-grafski urad. Občinski stražniki so zabeležili 206 kazni, občinski urad za lepljenje plakatov pa je dal nalepiti na SO za to določenih prostorih 3391 različnih plakatov, za kar je občina kasirala 326.028 lir. Nadaljnjih 56.332 lir pa je občina dobila od raznih taks na reklamo.
Število koristnikov na plinske napeljave se je pomnožilo za 20 enot', tako da je sedaj vseh koristnikov 4990; število koristnikov električne energije pa je naraslo za 119 enot in jih je skupaj 17.199. Sedemnajst pa je bilo novih koristnikov vodovodne napeljave; teh je sedaj 8655. V ok-
tobru so porabili 200.791 kubičnih metrov plina in milijon 375.543 kilovatnih ur e-lektrične energije; 59.400 kW za javno razsvetljavo, 310.437 za hišno razsvetljavo, 521.916 za potrebe gospodinjstev, 481 tisoč 790 kW pa za potrebe tukajšnjih tovarn.
V mestnem skladišču tobaka in soli so lastniki toba-k*rn prevzeli 251.50 stota kuhinjske soli in 45.50 stota industrijske soli. Tobaka pa so
no (4333 kg) cigaret državne izdelave.
Mestni avtobusi so v preteklem oktobru prevozili 54 tisoč 928 kilometrov in prepeljali 199.215 potnikov, kar je za več kot 30 tisoč potnikov več kot v prejšnjem septembru. To je pač razumljivo, ker so se mnogi v oktobru prenehali voziti s kolesi in z motorji. Družba ATA, ki vzdržuje mestni avtobusni promet, je kasirala v oktobru nad I milijonov lir
Na železniški postaji so pro dali 18.852 voznih listkov in 375 mesečnih in tedenskih kart za delavce, študente in uslužbence.
Na letališču pri Mirnu je pristalo 29 letal, odletelo pa prav toliko. Prispelo je 155 potnikov, odpotovalo pa jih je 131. V Gorico so pripeljali z letali 1407 kg prtljage, 1218 kg blaga in 494 kg pošte; odpeljali pa so 1547 kg prtljage, 533 kg blaga in 130 kg pošte.
V mestnih knjižnicah-so zabeležili precej bralcev. V Državni biblioteki, ki je združena z občinsko, so imeli skoro 2000 bralcev, ki so si izposodili na dom ali pa za branje v čitalnici okrog 2500 raznih knjig. Obe knjižnici sta dobi-iz raznih virov v tem mesecu 911 knjig. Pokrajinska zgodovinska knjižnica na Kor-nu pa se je obogatila za šest knjig in imela 42 obiskovalcev, ki so si izposodili 46 knjig.
Muzej v palači Attems na Kornu, kjer je odprta razstava fotografij iz prve svetovne vojne, je zabeležil v oktobru 12.698 obiskovalcev, muzej na Gradu 3278 obiskovalcev, pokrajinski muzej za domačo zgodovino in obrt na grajskem griču pa je imel 3561 obiskovalcev.
Gasilci so morali pomagati 46-krat, od česar 12-krat v naši občini. Rešilni avtomobi-1 Zelenega križa 'pa sb prevozili skupno 6016 km in prepeljali 655 bolnikov. Od teh
so jih 36 peljali ponoči, ostale pa čez dan.
Iz gornjih podatkov je razvidno, da je bilo življenje v mestu kar pestro. Bilten go-riške občine pa objavlja še druge podatke o povprečnih cenah blaga v Gorici, o denarju, ki ga je kasirala občina za trošarino, o zgrajenih stavbah in o številnih drugih vprašanjih, o katerih bomo j spregovorili kdaj drugič
Danes zvečer se bo v sejni dvorani v Ulici Crispi sestal občinski svet na redni seji Na dnevnem redu so številna upravna vprašanja. Tako bodo svetovalci razpravljali o zahtevi po razširitvi javne razsvetljave v Ulicah Vittorio Veneto, Rafut, Corsica, Giu-stiniani in v novem naselju pri $tandrežu, o popravilu neke občinske stavbe v Ulici Rismondo, kjer bodo namestili frošarinski urad, o postavitvi hladilnika na glavnem trgu za sadje in zelenjavo in drugih vprašanjih. Poleg tega pa bodo morali svetovalci izvoliti novega zastopnika občinskega sveta v upravnem odboru zavoda za kulturne prireditve «Citta di Gorizia«. Na tem mestu je bil do lanskega leta župan Bernardis, v zadnjem času pa demokr-ščanski svetovalec Agati, ki | je sedaj podal ostavko.
prevzeli skupno 4707 kg. veči-
  MiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiMi
Pokop	par
N« pogrebu tragično preminulega Antonia Simonija so bili prisotni predstavniki partizanskega gibanja
Včeraj popoldne so v Sta- njem pogrebu so bili prisotni
rancanu pri Tržiču pokopali 34-letnega Antonia Simonija, ki je napravil v sredo samomor. Simoni se je boril v zadnji vojni v tržaški brigadi v sklopu IX. korpusa in to po naših krajih in v Sloveniji. Zaradi mraza v slovenskih gorah sta mu zmrznili obe nogi in je bil vsa dolga leta po vojni paraliziran in so ga morali voziti na vozičku. Po vojni je vložil na rimsko vlado prošnjo za invalidnino, a mu je iz neznanih vzrokov niso dodelili, čeprav je bil stoodstotni invalid. Zaradi tega so morali zanj skrbeti mati in poročena sestra, katerih gospodarsko stanje ni bilo preveč rožnato. Prav zaradi tega je Simoni sklenil, da si vzame življenje.
Nerazumljivo je, zakaj mu niso rimske oblasti podelile potrebne invalidnine, ko je vendarle dokazano, da se je ponesrečil v vojni. Na včeraj*-
predstavniki partizanskega gibanja in med njimi tudi zastopniki slovenskih partizanov na Goriškem
Dimnik se je vnel
V Ločniku v stavbi v Ulici Romana 37 se je včeraj vnel ogenj zaradi saj v dimniku. Pričela sta goreti dva tramova. Na pomoč so prišli gasilci iz Gorice. Lastnica stavbe Maria Bressan je utrpela 30.000 lir škode.
iiiiiiiNiuiiiiiiiiiiiiitmiimiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiimmiHHmiiiiiiiiiiMiit
V okviru vsedržavne stavke tekstilcev
95 odst. delavcev stavkalo
v predilnicah v Podgori in Ronkah
Splošna stavka v predilnicah v Podgori in v Ronkah, ki so jo napovedali vsi sindikati CGIL, UIL in CISL, Je včeraj v celoti uspela. Stavkalo je približno 95 odstotkov delavcev in delavk. Stavko so proglasile v vsedržavnem merilu tri sindikalne organizacije, ker delodajalci niso hoteli sprejeti zahtev sindikatov za izboljšanje plač. ki jih zahtevajo tekstil ni delavci, ki so med najslabše plačanimi kategorijami v državi. Po uspehu, ki ga je dosegla stavka v celotni državi (tekstilnih delavcev je skoro 400.090), so sindikalne organizacije sklenile, da bodo še zaostrile akcijo, ko ne bodo delodajalci sprejeli delavskih zahtev.
Nastop rimske operne skupine
Danes ob 21.15 bo t; Verdijevem gledališču drugi nastop rimske operne skupine, ki gostuje v teh dneh v naših krajih. Sinoči so predvajali Donizettijevo opero «Lu cia dt Lammermoors, danes pa bo r.a sporedu bolj priljubljena Puccinijeva «Bohemev. Peli bodo,- sopranistka Anna Maria Homagnoli, mezzosopranistka Siria Cattani, tenorist Raffae-lo Silva, baritonist Roberto Armaroli. Dirigiral bo Alfreda D 'Angelo.
Vstopnice, po 900 in 600 lir, so na razpolago pri gledališki blagajni.
Prometna nesreča
Na trgu pred magistratom je prišlo včeraj ob 13.50 do cestne nesieče med osebnim
Nesreča na delu
Težak kos cementa je včeraj zjutraj ob osmih padel na desno nogo 49-letnemu delavcu Lodovicu Castellanu iz Gradiške, ko je bil na svojem delovnem mestu v tovarni SAFOG. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga peljali v bolnišnico Brigata Pavia na zdravljenje.
V nedeljo 15. marca gostuje Sldvensko narodno gledališče iz Trsta v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo št. 1, z dramo po romanu Dostojevskega
ZLOČIN IN KAZEN
Po romanu je prosto priredil Dino Dardi.
Predstavi ob 16. in ob 20. uri. Prodaja vstopnic na ZSPD v Ul. Ascoli ter v kavarni Bratuš.
Cene sedežev 300 ln 200 lir, sedeži za dijake 100 lir; stojišč ne bo.
avtomobilom fiat 1500 in motorjem znamke mosquito. Avtomobil, ki ga je šofiral 26-letni Franco Zanardi iz Ul. Duca d’AOsta 21, je prihajal iz Ul. Sauro in hotel zaviti proti bencinski črpalki «Aqui-la», motociklist 34-letni Igna-zio Dottori iz Gaberij pa ni videl prometnih znakov in se je zaletel v avtomobil. K sreči se je malo poškodoval.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: »Upornik Quan-trill«, S. Cochran, cinema-scope v barvah.
VITTORIA. 17.00; cclntermez-zo», I. Bergman in L. Ho-ward.
CENTRALE. 17.00; »Umor na plačilo«, L. De Funes in N. Aadam.
MODERNO. 17.00: »Vitezi o-krogle mize«.
'om
s
rc
m
Kolesarska dirka Pariz-Nica-Rim
Baffi prvi v Florenci Graczyk še vedno vodi
Premaganci 9. etape: Defilippis, Anglade, Anquetil, Bobet, Riviere
FLORENCA, 12. — V 9. etapi kolesarske dirke Pariz-Nica-Rim je zmagal Italijan Baffi, ki je 239 km dolgo progo od Chiavarija do Florence prevozil v času 6.17’52”. Graczyck, ki je prišel na cilj s prvo skupino, je obdržal prvo mesto splošni klasifikaciji (bela majica), Se.inž pa še vedno vodi v klasifikaciji za italijanski sektor (zelena majica).
Med glavne premagance današnje etape je treba vsekakor prištevati Angladeja in Defilippisa, ki sta si močno pokvarila izglede za osvojitev končne zmage, kakor tudi Louisona Bobeta, Anquetila in Riviera, medtem ko je bil nesrečni junak Nencini, ki je zapravil etapno zmago samo zaradi usodne pomote od vhodu v stadion.
Prvo veliko oviro v današnji najdaljši etapi celotne dirke je za kolesarje predstavljal prelaz Bracco komaj 18 km od starta. Čeprav je bilo jasno, da ta sicer zahtevni vzpon ne bo mogel odločilno vplivati na izid etape, je Belgijec Aeren-houst vendarle sprožil že precej pred njegovim začetkom prvi napad dneva, tako da je ob vznožju imel kar 3'05” naskoka pred najbližjimi zasledovalci. Na polovici vzpona se e njegova prednost sicer skrčila za dobro minuto, vendar je kljub ofenzivi Milesija sam dosegel vrh na koti 615 m ’42” pred Milesijem in 2’ pred skupino pod vodstvom Louisona Bobeta, Picota in Monti ja.
V spustu je Aerenhousta
ajprej dohitel Milesi, pri 50. km pa še skupina kakih 30 kolesarjev, med katerimi so bili vsi najboljši. Ostali del glavnine je zaostajal za 200 m.
Skozi La Spezio so vozili skoraj vsi v skupini razen Scudellara in Guazzinija, ki sta zaostala za 4’, Saint pa je preluknjal. Ob izhodu iz mesta si je sedem kolesarjev pridobilo 200 m naskoka, ki
MMitMiiiiiiitmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiMiitiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiMifiiiiiimitmiiii
Izpred sodišča
Niso kradli nikelj v tržiški ladjedelnici
Vse štiri obtožence so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov
Včeraj se je po daljšem pre- hteval sledeče obsodbe: sedem
moru nadaljevala sodna raz' prava proti štirim obtožencem, da so leta 1954 ukradli v tržiški ladjedelnici 3.573 kilogramov niklja v kapljicah v trgovski vrednosti 24 milijonov lir. Obtoženci so bili 50-letni Ferdinando Agnoli iz Tržiča, 46-letni Paolo Brescia iz Tržiča, 51-letni Luigi Russini iz Ronk in 42-letni Giacomo Copetti iz Trsta Ul. Baiamon-ti 19. Prvi trije so bili obtoženi, da so nikelj ukradli v skladišču, Copetti pa, da je nikelj odpeljal s tovornim avtomobilom iz ladjedelnice. A-gnoli in Russini pa sta poleg tega še obtožena, da sta v istem razdobju ukradla šest daljnogledov v vrednosti 600 tisoč lir.
Na prvi razpravi, ki je bila 31. januarja t. 1., so branilci zahtevali, naj se dokončno ugotovi, koliko niklja je takrat izginilo. Zaradi tega so razpravo takrat prekinili. V torek popoldne so sodniki zaslišali celo vrsto prič. Včeraj dopoldne je govoril državni pravdnik dr Caputi, ki je za-
let zapora za Russinija, šest za Brescio in Agnolija in pet za Copettija.
Odvetniki obrambe, ki so govorili popoldne, pa so zahtevali, da se vse obtožence o-prosti, ker ni nikakih dokazov za obsodbo ter sloni vsa obtožba na zelo dvomljivih in meglenih indici jih.
Pozno zvečer so sodniki razsodili in oprostili vse štiri obtožence obtožbe kraje niklja zaradi pomanjkanja dokazov in obtoženca Aniolija in Rus-sonija, ki so ju obtožili, da sta ukradla daljnoglede, ker nista zakrivala dejanja.
Proti sodbi so se pritožili tako obtoženci kot javni tožilec.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna pontoni e Bas-si, Raštel 26; tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 11.6 stopinje ob 14. uri, najnižjo pa 3.6 stopinje ob 4. uri.
pa so ga kmalu izgubili. Potem je sprožil napad Fornara, kateremu so se pridružili še Forestier, Anquetil, Brandoli-ni in Christian. Ta petorica je hitro povečala svojo prednost na 20” in nato na 25” pri letečem cilju v Marini di Mas-sa, na katerem je zmagal Christian. Toda prednost petorice je v naslednjih kilometrih splahnela in 1 km pred okrep-čevališčem so znova ušli Bo-nariva, Tognaccini in Picot, ki so si pridobili od 15’ do 20” naskoka pred ostalimi. Na letečem cilju v Viareggiu je zmagal Bonariva, malo pozneje pa se je v vodstvu formirala skupina šestih kolesarjev z 1’15” naskoka pred zasledovalci.
Na vzponu na Quieso so sprožili napad asi Anquetil, Riviere, Saint, Defilippis, Nencini in Graczyck, ki so ubežnike ujeli. Nato se je zganila tudi vsa glavnina in skozi Luc-co so vozili vsi kompaktni.
Toda mir je trajal le malo časa. 9 km pozneje so namreč sprožili nov napad Tosato, Maule, Nencini, Graczyck, Dante, Saint, Guarnieri, Bran-dolini in Baffi, ki so v Mon-tecatiniju imeli že 1’40” naskoka pred ostalimi.
Na letečem cilju v Pistoiji (189 km) je zmagal Tosato in prednost vodilne devetorice pred zasledovalci, ki so se medtem združili, se je gibala okrog dveh minut. V bližini Prata, kakih 20 km pred ciljem, je njihova prednost na-rastla na 2’30” in Nencini, ki se je hotel uveljaviti v svoji ožji domovini, je začel diktirati silovit tempo. Dante in Tosato mu nista bila kos in sta zaostala, na malem vzponu tik pred vhodom v Florenco pa je zaostal tudi Grous-sard. Baffi in Nencini sta ob burnem navdušenju množice še povečala tempo in si pridobila 20 m naskoka, toda v neposredni bližini stadiona je Nencini zgrešil smer in Baffi se je sam usmeril proti cilju, ki je bil postavljen na stadionu.
V sprintu za drugo mesto je zmagal Maule pred Guarnieri-jem, Nencinijem, Graczyckom in Saintom, okrog 2’ kasneje pa je sledila glavnina.
Vrstni red v 9. etapi Chia-vari - Florenca (239 km);
1. Baffi 6.17’52" s p. h. 37,886 km, 2. Maule z zaostankom 5”, 3. Guarnieri, 4. Nencini, 5. Graczyck, 6. Saint, 7. Grous-sard 2’43”, 8. Dante 3’55”, 9. De Bruyne 4’40”, 10. Barone, 11. Vrancken, 12. Bartolozzi, 13. Anglade. 14. Bonariva, 15. Pel-legrini 4’57”, 16. Monti, 17. Pa-dovan, 18. Van Aerde, 19. Na-laschi, 20. Aerenhoust, 22. Pin-tarelli itd.
Odstopili so: Scudellaro, Dal Col. Ferri, Salvador, Guazzini, Bolzan.
Splošni vrstni red po 9. etapi (bela majica);
1. Graczyck (Fr.) 44.02*27”. 2. Saint (Fr.) 44.04’42”, 3. Baffi (It.) 44.06'42”, 4. Anglade (Fr.)	44.07’H”,	5.	Deilippis
(It.) 44.08'12”, 6. Nencini (It.) 44.08T7”,	7. Everaert (Fr.)
44.09’40”, 8. Riviere (Fr.) 44.10' 51”,	9. Louison Bobet (Fr.)
44.1 r34”,	10. Anquetil (Fr.)
44.12’02”, 11 Van Aerde (Bel.) 44.12’37”, 12 Brankart (Bel.) 44.13’26”,	13. Fornara (It.)
44.13’S3”, 14. Schoubben (Bel.)
15. Forestier (Fr.)
16. Janssens (Bel.)
17. Vranken (Bel.) 18. Barone (Fr.)
19. Geminiani (Fr.)
20. Monti (It.) 44.14’
44.13'59'
44.13’59’
44 1404'
44.14’05’
44.14T3'
44.14'48’
50” itd.
Splošni vrstni red v italijanskem sektorju (zelena majica);
1. Saint 13.22*53",	2.	Baffi
z zaostankom 1’08”, 3. Guarnieri 1’39", 4. Graczyck r47", 5. Nencini 2’24”, 6 Maule 2’48". 7. Anglade 5’21”, 8. Van Aerde 5’39”, 9. Bobet Luison, 10. Riviere,
Dirka po jugovzhodni Španiji
Schils zmagal v šesti etapi
VALENCIA, 12. — V 6. etapi kolesarske dirke po jugovzhodni Španiji, Cuenca - Valencia (225 km), je zmagal Belgijec Schils s časom 5.24T7” pred Špancem Galdeanom, Lo-ronom, Pobletom, Van Looyem itd.
V plošnem vrstnem redu še vedno vodi Van Looy s časom 24.43’20” pred Sorgeloosom-
BOKS
Halimi premagal Martineza po točkah
RIM, 12. — V okviru nocojšnje boksarske prireditve v rimski športni palači je svetovni prvak v petelinji kat. Francoz Alphonse Halimi premagal Spanca Luisa Martineza po točkah v 10 rundah.
Južnoameriško nogometno prvenstvo
Paragvaj in Argenti®
premagala Čile in Bol^jj!
Trenutno vodi na lestvici Argentina s 4 to^d
BUENOS AIRES, 12. — V okviru južnoameriškega nogometnega prvenstva sta bili sinoči odigrani v Buenos Airesu še dve tekmi. V prvi je Paragvaj premagal Cile z 2:1 (2:1), v drugi pa Argentina Bolivijo z 2:0 (1:0).
Paragvaj in Cile sta nastopila v naslednjih postavah;
PARAGVAJ: Aguilar; Gini, Lezoano; Echa gue, Villalba, Carlos Sanabria; lldefonso Sa. nabria, Infran, Aveiro, Re, Ca-net.
CILE: Coloma; Valdez, San-chez; Navarro, Vera, Rodri-guez; Mario Soto, Alvarez, Juan Soto, Leonel Sanchez, Torob.
Za Paragvaj je dosegel prvi gol srednji napadalec Aveiro v 7’ igre. Sedem minut pozneje je isti igralec dosegel še drugi gol, za Cile pa je bil v 34’ prvega polčasa uspešen Leonel Sanchez. V drugem polčasu pa je bil Paragvaj v veliki terenski premoči, toda o. bramba Cila je bila vedn« na mestu. Na splošno je Paragvaj igral dobro in vsak njegov napad je predstavljal resno nevarnost za nasprotnika.
Argentina in Boliv*ia, L* stopili z naslednjim*
ARGENTINA: Ne9"’Clt,t
so, Murna; Simeone, p račka; Corbatta, fredini, Calla, Belen.
BOLIVIJA:	LOP
Burgos; Claure, Cam«" tinez; Sanchez, AleoS '
R. Lopez, Aguire .	4
Argentina le d°.ie pO®I gol v začetku ,te nreniOt t
batti, toda njena P_ ^
bila le kratkotrajna	tpt
ci so kmalu zaceli t jj(h žati vratarja NegrlL;8ili r*
krat so le za 1las^ pl
ta, mnogo nevai-ubranil izvrstni v* 'p Bolivijci so Pre'/_„ l
di v drugem kljub temu 15 minut P
cem prejeli še
drugi
Call«;
bil ga je leva zvez8 p0 Lestvica prvenstva j#: ;eh tekmah je nas .
2 2 ** J.|!
dveh Argentina Urugvaj Paragvaj Brazilija Peru Cile Bolivija
2 •: ii i i* ' 1 :l
51 j Sti*
Jk
lil™
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
Tesen uspeh SZ nad čSfl in tretja zmaga Kanadj
Med SZ in ČSR borba za evropsko prvenstvo
PRAGA, 12. — Danes sta bili v okviru svetovnega prvenstva v hokeju na ledu na programu samo dve tekmi finalne skupine, medtem ko so moštva tolažilne skupine za plasma od 7. do 12. mesta počivala.
V popoldanski tekmi sta se srečali Kanada in Švedska. Zmaga Kanade je bila seveda zagotovljena že vnaprej, zaradi tega so Kanadčani igrali le s polovično zmogljivostjo, a so kljub temu imeli v vseh tretjinah veliko premoč. Vendar pa je bilo pri nekaterih njihovih igralcih opaziti utrujenost po včerajšnji težki borbi s Sovjetsko zvezo, ki bo zaradi svoje napetosti in visokega kvalitetnega nivoja ostala praškim gledalcem še dolgo v spominu.
Švedi kljub prizadevnosti niso mogli nuditi posebnega odpora in rezultat odgovarja poteku igre.
Kanada je z današnjo zmago dosegla svoj tretji uspeh v finalu in naslov svetovnega prvaka jc praktično že v njenih rokah.
V večerni tekmi sta se pomerili moštvi Češkoslovaške in Sovjetske zveze. Srečanje je bilo zelo važno, saj sta tako SZ kot CSR glavna kandidata za naslov evropskega prvaka. Po zelo težki in ostri borbi je zmagala SZ s tesnim rezultatom 4:3, čeprav so po drugi tretjini imeli domači, za katere je ves stadion burno navijal, preanost enega zadetka. V zadnji tretjini pa so se sovjetski igralci, katerim se je prav tako kot Kanadčanom, poznala utrujenost, znatno popravili in si z dvema goloma zagotovili zmago, ki je bila v ostalem tudi zaslužena.
Tehnični rezultati:
FINALNA SKUPINA: Kanada - Švedska 5:0 (1:0,
2:0, 2:0)
SZ - CSR 4:3 (2:1, 0:2, 2:0) Lestvica:
Kanada
CSR
ZDA
SZ
Švedska
Finska
3 0 0
2 0 1 2 0 1 2 0 1 0 0 3 0 0 3
14:1
15:7
18:9
10:7
2:16
5:24
aiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiHiiimmiiimiiniiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiimitiiiiimiiiiiiiiiii
Za nedeljsko srečanje v Vidmu
Danes zadnje priprave Triestine in Udinese
Nastop Bernardina in Tortula še ni zagotovljen
Triestina je imela včeraj popoldne na občinskem stadionu lahek kondicijski trening. Navzoči so bili vsi ti-tularci vključno z Bernardi-nom in Tortulom, ki pa nista trenirala. Danes popoldne bo trener Trevisan preizkusil njuno fizično kondicijo v o-kviru zadnjega treninga, nato pa bo sestavil formacijo za nedeljski nastop v Vidmu. Zelo verjetno je, da v njej ne bo ne enega ne drugega. * * *
Titularci Udinese so včeraj popoldne odigrali trening tekmo na dvoje vrat' proti mla-
dincem. Zmagali so s 5:0. Gole so dosegli: Giacomini, Bet-tini, Rodaro in Medeot (2). Titularci so nastopili v naslednji postavi: Santi; Bacca-ri, Rodaro; Sassi, Gon, Pique; Pentrelli, Medeot, Bcttini, Giacomini, Fontanesi V drugem polčasu je Fontanesija zamenjal Rodaro.
Edina novost v postavi je povrnitev Gona na mesto srednjega krilca in pomakni-tev Piqueja na mesto stranskega krilca. Formacija za srečanje s Triestino je še v zraku in bo določena šele po današnjem zadnjem treningu.
Uspešen trening Jdrfl
na nastop na
turnirl11
FLORENCA, 12. ki pridejo v vo juniorske
j_____________n0*01	na
prezentance za narodnem turnirju ^ tt
Sofiji, ki se bo zaTratere8*1 ca in v okviru K -jief", bo Italija najprej P ,aPeS Anglijo, so odigran centrs
B igrišču tehničnega ^o,
O______•	___ i.Anlfl^	i»fi
Covercianu trening T»‘*i
Formacija A, 7	^	r	t
bili glavni kandida , vjsO*^. J magala formacijo b golG < rezultatom 7:0 (2- jčas*1,’'. i dosegli: v prvemi PFetratf« Mascalaito, v 38	^	p	j
drugem polčasu v ^ v v 39’ Galeone, V	>
Volpi.
Reprezentanti bodo ^ Pj
sklicani v Florenco^^)!)
ca, 23. pa bodo z potovali v Sofijo  _*»-
Pred tekmo z NU°Zt(^
k
(t
Diletanti - Ch'aSS°p>j
FLORENCA, 12- ' f\°€l činskem stadionu . so pred 6000 gW»,c>W K ti za državno d'lenCo, gometno reprezenn* „lPiii ,y 19. t. m. nastopil« v’ . ti dilet. leprezentidLji|aj« zemsko, odigrali y en»iy ll mo proti švicarski Chiasso. Tekma se r neodločeno 0:0.	..	jo	,
Italijanski dilet*n”e#d»,J N
li takoj napadati, . z8|i J J se v zaključnih Teif' J znašli. Švicarji s° eIn " 4’ protinapadi v g’8 dnie<V, levega krila in ® stj v V padalca Boffija, k' -s zaposlila italijans j tarja.	.„5*	JJLjj?
V 1 drugega po*, gd1' J
v 1	r	pv-	fr
tar gostov ubrani) , y strel z glavo, v 20 j,aHK3 nik razveljavil g° p ^
zaradi offridea.
a rti P
tekme so Švicarji v~ 0b1 agresivni in dom8
veliko del^
jH
je ime'p
Ir
Odgovorni
ur*'
STANISLAV
Tiska tiskarski «vod /
i
ŽUPAN ŽAGAR
U 23
glavi bila vojaška, obleka pa njegova domača.
Sekire so zapele v svečani tišini, še tisti večer se je zgrudilo nekaj mogočnih debel. Prvo noč je četa prebila pod šotori. Drugi dan se je ob šotorišču zajedla v šumo ozka jasa in sonce je prvič snopoma usulo svoje žarke na praprot in mah, kamor se je dotlej skozi gosto vejevje le izredka priril bledoten pramenček. Ležeči gozdni velikani so bili kmalu tudi obsekani, obžagani in položeni vodoravno drug na drugega. Iz prekopanih in izravnanih tal je zrastla gozdna koliba. Ceta je poslej prenočevala v njej.
Včasih so mu misli obletavale Ivana. Ali se je fronta za-ijala po njegovi zaslugi? Ali je njegovo delo rodilo izpraz-*v domače vasi? Ali Ivan še zmerom našemljen in spačen bstopa fronto in išče na tej strani smotre ;£PovonM^ te? Zakaj se ni poslej nič več oglasil? Kod _se potika Ali x kri, ki s« krog njega preliva, m obrizgala duše. Ali se živi.
Skoro vsak drugi dan je poslal družini kakšno sporočilo, term nestalnem ciganjenju in večni negotovosti mu ni bilo mogoče poslati svojega naslova. Zato ni dobival odgovorov je bil od svojcev popolnoma odtrgan.
Poleg mrkega Ivana si je rad predstavljal rdečelično vnu-so. Oba sta bila njegova, pa tako različna. Prvi si je “bral umljivo drzno pot, ki vodi preko tisočerih smrti — kam? ■uga je življenje samo in prav nič ne sluti, v kako krvavih sih ji brste najnežnejša leta.
In Tinica? Kako se ustavlja zalezovalcu? Ali uide nevar-sti in bo dobra in pametna do konca? Ali je vojna razuzda-«t ne premoti in ne pokvari? Hrepenel je po domačih •teh, a ni jih bilo.
Nekega jutra so nenadoma zbrali vse starejše moštvo, ga ilotlli na vlak in ga po globokih, senčnih soteskah zavlekli sd mrke, tihe gozdove. S poslednje postaje je bilo treba irakati z nahrbtniki, lopatami, sekirami in kopačami ves n navkreber po samotnih, neshojenih stezah, tu in tam oai grmovje in trnje, dokler ni trume objela pragozdu po-ibna divjina.
»To bo zdaj naš sovražnik — pasti mora,» Je zamahnil •U okrog sebe prileten narednik, ki mu je le kapa na
Zdaj je žagar poslal domačim svoj naslov. Gozdni zrak in gozdno delo brez topovskega grmenja in razburjanja zadnjih dni sta mu dobro dela. Z mladeniško nestrpnostjo je pričakoval suhotnega, šepavega tovariša, ki je vsak ponedeljek in četrtek odhajal s pismi nove naselbine v oddaljeni trg ter se ob torkih in petkih vračal z dohajajočimi dopisi. Na posekanih deblih sedč je mož po obedu izklicaval imena in četi okrog njega se je zdela velika usnjena torba na njegovih kolenih podobna čudodelni vrečici, iz katere pri srečkanju vlečejo dobitke.
Tak dobitek je sreča naklonila tudi žagarju. Z veseljem in strahom obenem se je z belim pismom preril skozi vrveče tovariše ter za visokimi skladovi nasekanih drv razgrnil list.
»Zdaj še ti,» je tožilo ženino pismo. »Vsi, vsi ste odšli in ostale smo čisto same. Kaj bo z vami in kaj bo z nami? Pa brez slovesa so te odgnali, kakor bi te nam ukradli. Koliko noči sem do zdaj prejokala po tebi! A vedela sem, da si doma. Zdaj so te vrgli v svet. Na stara leta se moraš sam potepati po tujih krajih in kdo ve, kam t« še pahnejo. Piši, piši, kadarkoli moreš, kako se ti godi. Zakaj si nam poslaj toliko denarja? Nam ni sile. Delamo in zaslužimo zase. Ti pa boš stradal in si ne boš mogel ničesar privoščiti.*
Rotila ga je, naj piše vse po resnici, da mu pošlje denarja ali priboljška. O Boštjanu je izvedel, da je pisal materi z vzhodnega bojišča. Jože se je oglasil z neke severne bolnišnice z vestjo, da je lahko ranjen. O Ivanu ni ne duha ne sluha. Tinica žaluje za častnikom, ki je odšel s svojim polkom proti fronti in ji skoro vsak dan piše Edini žarek v tej žalosti in zapuščenosti je drobni, rdečelični črviček, ki pridno papca,
se jim 2 vsem obrazkom smeje in počasi že jeclja: »Ta-ta, ma-ma, ko-ko ...»
Ob tem listu je Žagarja obšlo, da bi bil kar stopil pred častnika in zaprosil dopust. A vedel je, da ga tako hitro po vpoklicu ne dajejo.
V pismu je stalo tudi, da se mnogi domači razkropljenci obračajo v občinskih zadevah nanj in pošiljajo ženi svoje vloge s prošnjo, naj jih ona pošlje za njim. »Vsak dan pride kaj takega. Kaj naj s tem storim?* je vpraševala županja.
«žagar ni več župan,* je odgovoril. »Pošlji vse glavarstvu. Tam bodo že vedeli.*
Nekaj dni za pismom je dospel zavoj domačih potic in suhih klobas. Prežeči pogledi so spremljali Žagarjevo odvijanje. Žagar je ugriznil v darove in ponudil najbližjim: »Tško mora brž pod streho, da se ne posuši.*
»In da ne draži nosov,* je pripomnil istrski Čič.
Prvi teden se je pokazalo, da uveljavlja četa najstrožje tovarištvo: isto delo, isto jelo, ista streha za vse. Več škatel cigaret, ki jih je nekdo prejel od doma in skril v nahrbtniku, je isti večer izginilo. Ko jih je srečni imetnik pogrešil in se nevoljno začudil, mu je temen cigan ponudil štiri cigarete in pojasnil:
»To je ostalo zate. Razdelili smo jih pravično — vsakemu po tri, tebi pa štiri, ker so bile iz tvojega nahrbtnika.*
Okradenec se je moral tako velikodušni pravičnosti nasmehniti. Po nekaj takih burkah so vsi razumeli, da bi bilo zaman kaj skrivati ali se pritoževati zaradi tatvin. Vdali so se novi postavi in bratsko delili, kar je komu od kod prišlo. Denar je nosil, kdor ga je kaj imel, neprestano pri sebi.
Ta pisana družba je žagarju zdaj nadomeščala vaščane. Kakor je prej doma rad ustrezal in pomagal domačinom, tako je zdaj rad poslušal tožbe tovarišev in se zanimal za njih usode. Videl je, da so vsaj tako nesrečni kakor on, če ne mnogo bolj. Oni so čutili v njem tovariša, ki jih razume, in so se radi pogovarjali z njim. Govorili so razne jezike in njih besede so včasih čudno zvenele, a čeprav je Žagar često razumel komaj vsako peto ali deseto besedo, so vendar oči in lica in roke pojasnjevale besede tako. da ni bilo mogoče dvomiti o njih pomenu. Ljudem je dobro delo, da so vobče lahko govorili in jih je kdo poslušal.
A
neskončno šumo. Bili so med njimi poljski kmetje * in dolgimi lasmi, Rusini v svojih posebnih nošalL 1
Od povsod jih je bilo vrglo tja, kakor bi Jih $ zajel na raznih koncih države in jih muhasto t. ujtPsf
Trdi
vani Iz Bosne z rdečim lončkom na glavi. *»“• pt, mehkejši Vipavci in zgovorni Dolenjci so se pri de,u spie'
obotavljali, pri jelu pa so radi vkup tiščali in s®
kakšnemu posebnemu hlačarju ali kožuharju.
A
Debla so padala in škripala po novem, ilovnate^1 ved<1, iz šume, nekatera cela, druga v več kosih. Nihče nl 1 koga padajo, čigava so in kam romajo.	^	j(^J
Kakor pred mnogimi leti je Žagar pričakoval z napeto radostjo pisem od nje, ki mu je bila ”_a|c JJ* ročnica, zdaj pa žena. Razen pisma je prišel skoro » gtfj tudi zavoj. V borno odmerjenih nrostih urah se Lial r. )<■
idi zavoj. V borno odmerjenih prostih urah se Ltfil.,| f v pismih razgovarjal z družino, ženi le šaljivo 00 f# 4 bivanje v gozdu, kakor bi živel na veliki pristavi-da ni več v nobeni nevarnosti In c*a takih ne P”j ofl. $ fronto. Tinicl je poslal očetovsko pismo z resni«* in prošnjami, naj pazi na čast žagarjeve hi** .jm 8 Boštjanu je	sporočil,	kako mu	je,	in prejel od	nJ	J
ljive vesti.	.5ey
Tinica mu je odgovorila precej obširno, Zahv^.%# za njegove vrstice in za to, da sta Jo z materjo skrbela zanjo, je nadaljevala:	^
»Vaše pismo mi Je še bolj razodelo Vaše očet°^jc»Ji Zato se ne	čudite,	da zaupam	skrivnosti svoje?®	^ r
Vam kakor materi,	ki	Je vedno	pri	meni. Pisana	h®	j
' t.
i
to primernejša kakor govorjena.
da sem doma včasih skrivaj pogledala v tiste sve na omari. Ce sem se s tem kaj pregrešila, mi odPufft „ sem spoznala prekrasno ljubezen, ki Je mojega	’
za mojo mater Take ljubezni nisem našla še v n°^ v nobeni povesti,	*
(Nadaljevanj*