PoŠta in a plačana t gotoriai RADIO LJUBLJANA CENA ŠTEVILKI PET DINARJEV OD 15. JULIJA DO 19. JULIJA 28 ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADIOFONIJO NAROČNINA ■ Četrtletno 40 Din ■ Polletno 75 Din ■ Celoletno 140 Din Za inozemstvo ■ Četrtletno 50 Din ■ Polletno 90 Din ■ Celoletno 170 Din LETNIK II. OGLASI po dogovoru 1950 Poleti odjavim svoj aparat . Marsikak raid i o-naročnik, ki je pozimi morda redno presedel po par ur na dan pri svoji sprejemni napravi, zapusti1 v lepih pomladanskih in poletnih dnevih svojega zvestega tovariša v kotu sobe. Sprehodi, izleti in kopanje vzamejo marsikomu ves prosti čas, in ko se vrne na večer domov, poln lepih in veselih vtisov, se mu ne ljubi več sesti za aparat in loviti iz valujočega etra val,, ki bi ustrezal njegovemu razpoloženju. In taJko pada s krajšimi nočmi tudi interes za radio in najrazličnejše produkcije, katere nam more ta najmodernejša iznajda 20. stoletja nuditi. Vrh tega je danes še splošno razširjano mnenje, da je poleti dober sprejem skoro nekaj nemogočega, kar je zopet močan razlog, da amater ne poskuša več svoje sreče v etru; če pa se kljub temu včasih še vsede k aparatu, pa je mnogo preveč nestrpen in ne vztraja, češ, saj poleti itak ni mogoče dobiti kaj poštenega iz aparata. Res ni prijetno slikati kondenzator-skih gumbov, če vabi človeka krasen popoldan ali hladen, zvezdnat večer na sprehod. Če bii pa vsak amater tudi poleti vztrajal toliko časa za aparatom kot pozimi, bi pa opazil, da se tudi poleti kljub atmosferičmim motnjam da ujeti še marsikaj lepega iz etra. To velja danes zlasti za močnejše oddajne postaje, ki tudi poleti ne opešajo. Nadalje moramo upoštevati še dejstvo, da vse postaje že v lastnem interesu streme čim bolj za tem, da izboljšajo poletni sprejem in priznati moramo, da so ti tehnični uspehi postaj prinesli že mnogo lepih sadov. Zato bo pa danes tudi že vsak resen amater priznal, da atmosferične motnje še nikakor niso zadosten razlog za zanemarjanje poslušanja radio-po-staj poleti. Na žalost je pa med radio naročniki še mnogo takih, ki zanemarjajo svojo sprejemno napravo že samo radi lepega letnega časa ali pa zaradi motenj, lki jih poletje prinaša. In med tem jiilh zopet ni malo, ,ki menijo, da prihranijo bogve koliko, če svojo napravo za četrt leta odjavijo. In morda ne bo škodovalo, če premislimo, kakšno korist oziroma škodo ima naročnik od odjave. Kot eno najbolj upoštevanja vrednih 'koristi smatra večina prihranek četrtletne državne takse, oziroma naročnine. Drugi upoštevajo tudi še prihranek pri električnem toku, prihranek baterije za anodno napetost ter akumulatorja An daljšo trajnost elektronk, če aparat prelko poletja počiva. Vračunajmo še koristno1 izrabo prostega časa, ki smo ga preje posvečali naši radio napravi, pa smo tudi že pri koncu s »čistim« dobičkom. Kratek premislek nam pokaže, da znaša naročnina v resnici Ie majhen del tega čistega dobička in da torej glavni moment odjave pni veliki večini ne drži. Kakšna bi pa mogla biti škoda, ki jo utrpi radio naročnik, če se odpove aparatu čez poletno dobo. Naročnik, ki odpove aparat, ga mora deponirati pri poštni upravi. Kljub skrbnemu shranjevanju, je jasno, da se bo aparat precej naprašil, kar bo naročniku kasneje dailo gotovo- precej dela. V mnogih slučajih bo z aparatom demontirana tudi antena. Zopetno montiranje bo dalo dela in ne malo stroškov. Verjetno je, da bodo že ti stroški znašali več kot četrtletna naročnina. Ko aparata ni več, gredo počivat seveda tudi akumulatorji, ki se potem praše v kakem koitu na varnem. Večina naročnikov pa navadno ne ve, da se akumulatorji že samo radi daljšega ne uporabljan j a pokvarijo. Zalkaj tudi nerabljen akumulator je treba vsaj vsake 4 tedne sveže napolniti (nabiti). Polnenje akumulatorjev pa zopet sega v naročnikov žep, 1AŠA KUKAVICA Nedelja. ■ Trnovski cerkveni zbor, ob 16.15. ■ Pevski zbor »Cankar«, ob 20. Ponedeljek. ■ Verdi: »Aida« na ploščah, ob 20. Torek. ■ Prenos iz Zagreba, ob 20. Sreda. g Prenos iz Prage, ob 20, Četrtek. ■■ Jugoslovanski večer — Beograd ob 20.15, Zagreb ob 21.05, Ljubljana (slovenske narodne pesmi ob orkestru — gg. T. in R. Petrovčič) ob 22.55. Petek. ■ Bachov večer (gdč. Jadviga in Emilija Poženelova), ob 20. m Večer Prelovčevih samospevov (gdč. Špelca Ramšakova), ob 21. Sobota. B Prenos iz Beograda, ob 20. Piiloga v tej številki. Konec seznama pru$ slovenski/j radio naročnikov. Poleg lega Se : Tabela o razvoju radia v Evropi v 1.192 S -30. ali pa zahteva vsaj pozornosti. Nepazljivemu naročniku se pa lahlko zgodi, da bo na jesen, ko bo> vzel aparat nazaj, njegov akumulator pokvarjen. Škoda, ki bi s tem nastala, bi pa prav gotovo precej presegala znesek prihranjene naročnine in električnega toka. Nadalje bo naročnik zguibil v četrtletju, v katerem ne bo poslušal radia, nlarsikaj od svoje amaitersike prakse, prav taiko bo zgubil svoj vpogled v programe svojih najljubših postaj. S tem pa bo naenkrat potisnjen nazaj na začetniško stopnjo amaterstva, v kateri nudi radio često več preglavic kot užitkov, — Najodliočnejša pa bo brez dvoma škoda amaterja, ki jo bo utrpel z izgubo vseh kulturnih dobrin., ki bi mu ijih radio nudil v mesecih, ko je odpovedal aparat. Ni tu mesto, da fei po nepotrebnem dokazovali veliko kulturno pomembnost radia. Vsak količkaj razsoden amater jo sam priznava. Ker nam pa današnja radio tehnika že omogoča tudi poletni dober sprejem, fei bilo vendar skrajno nespametno, oropati se vse zabave, izobrazbe in aktualnih vesti, ki bi jih po radiu lahko prejeli s tako majhnimi stroški- In če končno pomislimo, da smo vendar vsi skupaj člani majhne slovenske radiodružiine, ki morda večkrat prav raidi svioje majhnosti ni zadovoljna s svojo matico in tudi prav radi tega ne more zahtevati od postaje takega programa, kot ga nudijo druge svojim stotisočem, potem bom® storili vendar edino prav le tedaj, če ostanemo zvesti svoji postaji tudi v času, iki se nam zdi manj primeren, če že ne radi osebne koristi, pa vsaj zato, da solidarno večamo našo radio družino, dokler ne bo tako močna, da bo z njeno pomočjo mogla postaja nuditi tak program, da nihče niti mislil več ne bo na — odjavo. Hafner Janko. NA DOMAČEM VALU Nedelja To nedeljo bere g. Valo Bratina Cankarjevega »Hlapca Jerneja« ob 15.30. Za njim nastopi trnovski cerkveni zbor z novejšimi slovenskimi cerkvenimi pesmimi. Popoldanski spored zaključi radio orkester. Zvečer poje delavski pevski zbor »Cankar«, Ob 22.15 običajni prenos z Bleda. Opera ha ploščah Po daljšem času bomo imeli priliko zopet čuti opero na ploščah. Bo to popularna in priljubljena Verdijeva »Aida« v ponedeljek ob 20. Prenos iz Prage V sredo sprejemamo iz Prage klavirski koncert Karla Šolce, pevski koncert Otokarja Maraka ter koncert staročeške glasbe na dude ob spremljevanju gosli ter petja. Ta zadnji del sporeda smo že imeli priliko slišati tudi v našem radiu z istim izvajalcem (g. Jenda Maudr). Četrtkov večer Ob 22.55 oddaja naša postaja slovenske pesmi s spremi j eva-n j e m orkestra. Pela bosta gg. Tone in Roman Petrovčič skoraj izključno Petričeve priredbe za orkester in glas. Spričo tolikšne suše orkestralnih priredb slovenskih, zlasti narodnih pesmi, zasluži agilnost kapelnika našega radio orkestra vse priznanje. Bachov večer Po dolgem času spet večer premišljene resne glasbe. V petek ob 20 nam bosta podali Bacha gdč. Jadviga, znana pianistka, in Emilija, violinistka, Pože-nelovi. Prelovčevi samospevi Gdč. špelca Ramšakova priredi v petek ob 21 večer Prelovčevih samospevov. Ob klavirju jo bo spremljal skladatelj sam. PROSVETNI RAMO »Nalezljive bolezni domačih živali«, pred. g. L. Kocjan v nedeljo ob 10.20. »Avguštin in naša doba«, pred. g. univ. prof, dr. Fr. Veber v ponedeljek ob 19.30. »Telovadba žen in jutranja telovadba«, pred. g. Lavrenčič v torek ob 19.30. »Portreti iz svetovne literature«, pred. g. dr. Roman Tominec v sredo ob 19.30. »Novi kazenski zakonik«, pred. g. dr. Lojze Čampa v četrtek ob 19.30. Gospodinjska ura v petek ob 19.30. Športna ura v soboto ob 19.30. Za vsako porabo pravo elektronko najdete v vrsti TELEFUNKEN-ovi& cevi Ravnajte se po nasvetu radio-strokovnjaka in izberite Vaše cevi iz tabele TelefunKen TELEFUNKEN NAJSTAREJŠA IZKUSTVA - NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA Ponedeljek. Dunaj, 17.40, Tisočletnica Islandije; — 19.30, Za fotografe amaterje. Torek. Dunaj, 18.00, Žuželke kot neljubi gostje; — 19.00, Za vrtnarje; — 19.30, Psihologija dopusta. Sreda. Dunaj, 18.30, Za fotografe amaterje. Četrtek. Dunaj, 18.05, Plavanje in smeh; — 18.30 Ženska ročna dela; — 19.00 Z odprtimi očmi v naravo. Petek. Dunaj, 18.00, Za fotografe amaterje; — 18.30, Za vrtnarje; — 19,00, Kako se pripravim za nedeljski izlet; — 19.30, Naš otrok mi laže. 1AJB0LJŠE IZ ETRA Opere in operete Nedelja. Dunaj, 20.00, »Reklama«, opereta, kp. Granichstaedten. — Rim, 21.02, »Lucia di Lammermoor«, opera v 3 dej., kp. G. Donizetti. — Milan in Torino, 20.40, »Eva«, opereta v 3 dej., kp. Lehar. — Berlin, 20.00, »Troubadour«, opera, komp. Verdi. — Leipzig, 20.00, »Tičar«, opereta v 3 dej. Ponedeljek. Milan in Torino, 20.40, »Rozamunda«, opera v 3 dej., kp. Trentinaglia. Torek, Katovice, 20.00, »Seviljski brivec«, opera (plošče). Četrtek. Rim, 21.02, »Andrej Chenier«, opera v 4 dej., kp. U. Giordanno. — Milan in Torino, 20.40, »Rozamunda«, opera v 3 dej., kp. Trentinaglia. Petek. Dunaj, 20.05, »Vrtnarica iz ljubezni«, opera, kp. Mozart. — Rim, 21.02, »Zbo-gm mladost«, opereta v 3 dej., kp. G. Pietri. Koncerti in večeri Nedelja. Beograd, 20.00, Violinski koncert A. Langa. — Kukarest, 21.00, Pianino koncert. — Budapest, 17.10, Koncert vojaške godbe; 18.15 Ciganski orkester. — Katovice, 20.15, Ljudski koncert. — Praga, 20.00, Ljudski večer. — Berlin, 19.00, Arije; 20.10, Koncert. — Miinchen, 15 20, Koncert na citre; 20.00, Filharmonični koncert. — Breslau, 20.30, Koncert filharmonije Ponedeljek, Beograd, 20.30, Klasična glasba. — Dunaj, 20.05, Arije in pesmi; 21.00 Haydnov ciklus. — Budapest, 20.30, Koncert opernega orkestra. — Praga, 21.10, Klavirski koncert; 21.40, Koncert na saksofon. — Langenberg, 20.00 Ljudski koncert. — Miinchen, 16.25, Pevski koncert; 20 00, Koncert na orgije. — Breslau, 20.30, K. F. Wenneisa. — Leipzig, 21.45, Pevski koncert. — Rim, 21.02, Zabavni koncert. Torek. Zagreb, 20.00, Koncert (klavir in cello). — Dunaj, 20.05, Veliki Bachov koncert. — Bucarest, 21.00, Koncert. — Budapest, 19.45, Koncert. — Miinchen, 21.20, Koncert (violina, klavir). — Breslau, 20.30, Pevski koncert. — Rim, 21.02, Zabavni koncert in plesna glasba. — Milan in Torino, 20.40, Pester koncert. Sreda. Beograd, 20.30, Pevski koncert; 21.45, Večerni koncert. — Dunaj, 21.10, Sonat-ni večer. — Bucarest, 21.00, Koncert na pianino. — Budapest, 21.45, Koncert vojaške godbe. — Praga, 20.00, Klavirski koncert; 20.30, Pevski koncert, — Katovice, Varšava, 20.15, Koncert solistov. — Berlin, 18.00, Klavirski koncert. — Breslau, 19.30, Koncert vojaške godbe. — Rim, 21.02, Ogerski večer. — Milan, Torino, 20.40, Simfonični koncert. Četrtek. Beograd, 21.05, Pevski koncert gospe Adamič. — Dunaj, 21.05, Pevski in zabavni koncert. — Budapest, 21.30, Koncert orkestra državne opere. — Praga, Bratislava, M. Ostrava, 22.15, Orgeljski koncert. — Longenberg, 17.30, Koncert opernega orkestra. — Miinchen, 20.50, Simfonični koncert. Petek. Beograd, 20.30, Klavirski konc,; 21.45, Narodne pesmi. — Bucarest, 21.00 in 22.15, Simfonični koncert. — Budapest, 20.00, Koncert gledališkega orkestra. — Praga, Bratislava, M. Ostrava, 21.00, Koncert ruske glasbe. — Katovice, Varšava, 20.15, Zabavni koncert. — Berlin, 20.30, Koncert kopališke godbe. _— Breslau, 21.45, Pevski koncert. — Milan, Torino, 20.40, Simfonični koncert. Sobota. Beograd, 20.00, Koncert (klavir, cello). — Dunaj, 20.05, Kalmanov večer. — Bucarest, 21.45, Ciganski orkester. — Budapest, 12.05, Koncert vojaškega orkestra. — Praga, Bratislava, M. Ostrava, 20.00, Ljudski večer. — Bratislava, 20.35, Koncert plesne glasbe. — Berlin, 17.50, Arije. — Miinchen, 17.30, Orgeljski koncert; 19.45, Pevski koncert kvarteta. -— Leipzig, 16.30, Vokalni in instrumentalni koncert. — Rim, 21.02, Koncert zabavne glasbe. — Milan, Torino, 21.25, Koncert komorne glasbe. Postaja Huizen - utihnila V soboto 29. junija se je vršila zadn:a radio-oddaja vsemu svetu znane Philipso-ve »Holland-Huizen« radio postaje na kratke valove. Čitatelj, ki je sam rad poslušal dobre koncerte te holandske postaje, bo gotovo presenečen, posebno pa še, če ve, da je družba, ki je imela postajo v zakupu, imela kapital 1,000.000 holandskih goldinarjev (okrog 20,000.000 dinarjev). Denarna zadrega ni vzrok, da so oddaje na postaji tako nepričakovano ukinili. Odbor je oddaje prekinil radi tega, ker je bil do tega prisiljen s predpisi novega radio-pravilnika, katerirp pa ni mogel ugoditi. Minister je namreč odločil, da ostane v bodoče družbi na razpolago za svobodno oddajo poljubnega programa 60% v to določenega časa, dočdm morajo ostali čas prepustiti in razdeliti raznim cerkvenim in socialističnim družbam za radio-oddajo svojega programa. Družba, ki je imela postajo v zakuou, je pa hotela ostati absoluten gospodar in ni niti malo mislila na to, da bi morala prepustiti raznim društvom pravico do oddaje. Radi tega so sklenili, da prenehajo z oddajo in tako je uničena velika in sijajno delujoča postaja, ki je že do sedaij stala okrog 1,000.000 holandskih goldinarjev. Nizozemski kolonisti Vzhodne in Za-padne Indije, Afrike in Amerike, ki so poldrugo leto poslušali glas domovine, so zaman poskušali vjeti postajo na znani valovni dolžini. To je bilo tudi zanje znak, da se je nekaj zgodilo, ta tišina, mučna, ki pa je mnogo povedala, da je pretrgana zadnja vez med njimi fil domovino. j Zadnja oddaja je bila silno slovesna. Vsi umetniki, ki so pri tej postaji nastopali in katerih pogodbe so -traiale do 1. julija t. 1., so se še enkrat zbrali pred mikrofonom in so po končanem programu želeli vsem prijateljem in poslušal- cem na divjem zapadu in vzhodu prisrčen »Z Bogom!«. V mestu Huizen stoji sedaj brez koristi moderno urejena postaja na kratke valove, katero prištevajo k najmočnejšim postajam na svetu. Radio v francoskih šolah Informacijska okrožnica francoske vlade je pokazala, da poseduje v Franciji več kot 2000 šol sprejemne radio aparate. Ustanovila se je družba, ki si je stavila nalogo, pospeševati uporabo radia v šolah. Ta družba je stopila v pogajanja z oddajnimi postajami, da bi od časa do časa oddajale izključno programe, pri izvajanju katerih bi bili udeleženi samo učenci šol. Zakaj ni pri nas mogoče kaj takega? Učiteljstvo naj zbira med učenci denar za nabavo aparata, deca bo gotovo zadovoljna in starši tudi. Samo prazen pouk ubija duha. Oddajne postaje na ameriških univerzah V Ameriki je 23 univerz, ki imajo oddajno postajo in ki uporabljajo radio kot učni pripomoček. Pred kratkim od »Advisory Comithee ou Education by Radio« stavljeno vprašanje o koristi tega učnega pripomočka je potrdilo splošno zadovoljstvo in pohvalo. Radio-zveza med Anglijo j in Britansko Indijo V britanski Indiji delajo načrte za zgradbo posebne postaje na kratke valove za zvezo z Anglijo. V Angliji pa bodo porabili za zvezo s to postajo naij-brže naprave, s katerimi vzdržujejo tudi zvezo z Avstralijo. SPOREDI OD 13. JULIJA DO 19. JULIJA RADIO LIUBLIAMA SA ledelja, 15. julija 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 P. dr. Gvido Ranit: Versko predavanje 10.20 Kocjan Leo: Nalezljive bolezni domačih živali 11.00 Koncert radio orkestra: Rosey: Kralj karneval; Waldteufel: Tres jolie; Conradi: Berlin v žalosti in veselju; Schubert: H-mol simfonija; Ketel-bey: Galanterie; Perez Freire: Ay, ay, ay 12.15 Tedenski pregled 15.00 Plošče 15.30 Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica, recitira Valo Bratina, čl. nar. gled. 16.15 Koncert trnovskega cerkvenega zbora: Mav: Kako si nam draga; Kolb: Ave Marija; Mav: Lurška Devica; Mav: Češčena Marija; Mav: Dajte mi zlatih strun; Nedved: Zdrava Marija; Marolt: Ave o čista ti; Maro't: Mati božja ave; Adamič: Zdrava Mati; Mav: Vzdih otroka solznega; Marijina; Premrl: Marija dobrotno nam ohrani dom in rod 17.00 Koncert radio orkestra: Raimainn: Ogrska koračnica; Waldteufel: Moje sanje; Keller: Vesela uvertura; Nesler; Trobentač iz Sakkingena; Rhode: Tr-nuljčina nevesta 20.00 Pevski zbor »Cankar« ■ 21.00 Koncert radio orkestra: Čajkovsky: Evgenij Onje-gin; Ketelbey: Zvonovi v daljavi; Jalowiez: Krako-viak; Lehar: Friderika 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Prenos z Bleda 23.00 Napoved programa za na-■ slednji dan Ponedeljek, 14. julija 12.30 Plošče 13.00 Časovna napoved, borza, plošče 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert radio orkestra: Rosey: The Handicap; Ertl: Velikomestna deca; Rossini: Seviljski brivec: Schubert: Andante iz okteta; Leopold: Parisia-na; Padarewsiky: Chant d'amor 19.30 Dr. Veber: Avguštin in naša doba 20.00 Verdi: Aida, opera na U ploščah 21.00 Koncert radio orkestra: Fetras: Carmen koračnica; Linidsay: Poranek; Rossini: Tancred; Mozart: Sonata v F-duru I. stavek; Verdi: Traviaita; Padarewsky: Melodie 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Torek, 15. julija 12.30 Plošče 13.00 Časovna napoved, borza, plošče 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert radio orkestra: Lincke: Folies Bergere; Waldteufel: La plus Belle; Weigl: Švicarska družina; Nevin: En dan v Benetkah; Leopold: Cambrinus; Dostal: 100% šlager 19.30 Lavrenčič: Telovadba žen in jutranja telovadba 20.00 Prenos iz Zagreba « 22,00 Časovna napoved in poročila 22.15 Prenos z Bleda 23.00 Napoved programa za naslednji dan SreJa, 16. julija 12.30 Plošče 13.00 Časovna napoved, borza 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert radio« orkestra: Verbič: Planinski pozdrav; Sidney: Jones: Mimosa valček; Suppe: Lahka konjenica; Petrič: Potpuri poljskih narodnih; Rubin-stein: Zgubljeni raj; Lincke: Siameška straža 19.30 P. dr. Tominec: Portreti iz svetovne literature 20.00 Prenos iz Prage. Klavirski koncert Karla Šolce: a) O. Jeremiaš: Klavirska sonata; b) B. Smetana: Macbeth, klavirska skladba 20.30 Koncert Otokara Ma-raka, čl. Narodnog Di-vadla v Pragi 21.00 Staročeška glasba na dude-Gajde: Jenda Maudr, poje Slava Rezničkova, violino igra Ruda Franc _ 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Ceiri^lt. 17. julija 12.30 Plošče 13,00 Časovna napoved, borza, plošče 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert radio orkestra: Lincke: Apollo koračnica Parma: Moj ideal: Ketel-bey: Chal Romano; Mario Santa Lucia Luntana; Gounod: Faust 19.30 Dr. Lojze Čampa: Nov kazenski zakon 20.00 Plošče Jugoslovanski večer, izvajajo: beograjska, zagrebška in ljubljanska postaja 20.15 Prenos iz Beograda 21.05 Prenos iz Zagreba 22.55 Slovenske narodne pesmi s spremljeva-njem orkestra pojeta gg. Tone in Roman Pe-trovčič. Vilhar-Petrič: Kam: Vilhar-Petrič: Ukazi; Pavčič: En starček; Petrič: Je pa davi slanca pala; Petrič: Tiha luna; Petrič: Zagorski zvonovi; Petrič: Slepec; Petrič: Rožmarin; Petrič: Ljub'ca moja kaj si strila 23.00 Napoved programa za naslednji dan Peiek, 18. julija 12.30 Plošče 13.00 Časovna napoved, borza, plošče 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert radio orkestra: Holzmann: Stric Sammy; Fučik: Ideali sanj; Grieg: Lirična suita; Williams: O mraku; Rotter: Samo ena; D'Albert: Mrtve oči 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova 20.00 Bachov večer, izvajata gdč. Jadviga (klavir) in Emilija (violina) Pože-nel. J. S, Bach: a) Tri glasne inveacije: E-dur, G-mol, C-mol; b) Wohlt. klavier: Prelu-dij fuga: C-mol, Fis-dur, D-mol; Bach: Angleška suita št. III. Prelude, Allemende, Courante Sarabande Gavotte, I. Gigue; Bach: Sonata za vijo-lino in klavir v A-duru, 3 stavki: Andante-Al-legro assai, Andante poco, Presto 21.00 Večer Prelovčevih samospevov, poje gdč. Špelca Ramšakova (pri klavirju Z. Prelovec): Prišla je jesenska noč (Aleksandrov-Murn); Tožba (Eng. Gangl); Mraz (Sokolov); Pesem zapuščene (iz A. Rem-čeve igre Zakleti grad); Bela noč (Vlad. Levstik); Tako mi je dragi... (Igo Gruden); V album (Mil. Pugelj); Moj deklič (Z. Albreht) Narodne: Pojdem v rute; Hribčki ponižujte se; Ena ptička priletela H 21.30 Koncert radio orkestra: Urbach: Iz Wagnerjeve junaške knjige; Joshito-mo: Japonska suita; Ke-telbey: Galanterie 22.00 Napoved programa za naslednji dan Sobota, 19. julija 12.30 Plošče 13.00 Časovna napoved, plošče 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.30 Koncert radio orkestra: Sousa: Koračnica kadetov; Hope: Zlato kot soln-ce; Urbini: Meduza; Hay-dn: Menuet iz simf. št. 15; Rossini: Teli; Krauss-El-ka: Veroval sem v tebe; Siede: Sefira 19.30 O športu predava Marjan Dobovšek 20.00 Prenos iz Beograda ■ 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Prenos iz Bleda 23.00 Napoved programa za naslednji dan OSTALE POSTA |E iedelja, 15. julija 698 kc Beograd 2-5 kw 12.45 Opoldanski kodcert 13.30 Dnevne vesti 16.00 Koncert ork. Uroševie 17.30 Haromraika 20.00 Violinski koncert Alberta Fanga; 1, Čaj'kowsky: Kon- cert; 2. Rimski-Korsakovv: Fantazija; 3. Fibich: Po-eme; 4. Dvorak: Slovanski ples; 5. Lang: Hrepenenje; 6. Lauk: Scherz-zando 21.00 Koncert 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Sprehod po tujih postajah 977 kc Zagreb o ? kw 12.05 Opoldanski koncert 18.00 Prenos športnih vesti 20.35 Zabavni večer 21.50 Časopisna in vremenska poročila 22.00 Večerni koncert 545 kc Budapest 20 kw 14.00 Koncert 15.30 Poljedelska ura 17.10 Koncert vojaškega ork. 18.15 Ciganski orkester 563 kc Miinchen 4 kw 12.00 Koncert radio terceta 13.30 Plošče 15.20 Citre (Anton Roth) 17.20 Koncert radio orkestra 20.00 Filharmonični koncert (Stuttgart) 22.30 Plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kw 10.30 Koncert nabožne glasbe 11.05 Koncert dunajskih simfonikov 13.15 Opoldanski koncert orkestra 15.15 Pevski koncert s klavirjem 15.45 Popoldanski koncert orkestra 18.15 Arije 18.45 Cirkuško življenje 19.29 Violinski koncert 20.00 »Reklama«, prenos iz gledališča, kp. Granich-staedten 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kw 10.45 Nabožna glasba 12,15 Opoldanski koncert sekteta 16.00 Komedija 16.30 Plošče 19.30 Večerni koncert seksteta 20.40 »Eva«, opereta v 3 dej., kp. Lehar, nato zabavni koncert do 24,00 616 kc Praga 5 kW 7.00 Jutranji koncert 8.30 Orgeljski koncert 9.00 Koncert nabožne glasbe 10.15 Plošče 11.00 Dopoldanski koncert orkestra 12.05 Opoldanski koincert orkestra 15.30 Prenos opere: »Dve vdovi«, kp. Smetana 18.30 Poročila v nemščini, nato pesmi 19.30 Narodne pesmi iz Južne Češke 20.00 Ljudski večer 20.30 Narodne pesmi, poje kvartet 21.00 Zabavni koncert ork. 22.18 Zabavni koncert ork. 23.00 Plošče 635 kc Langenberg 13 kw 8.00 Jutranji koncert 9.05 Katoliška jutranja slovesnost 13.00 Opoldanski koncert 20.00 »Troubadour«, opera v 4 dej., nato lahko glasba 21.00 Zabavni koncert orkestra 22.18 Zabavni koncert orkestra 23.00 Plošče 680 kc Rjm so kw n4o kc m. Ostrava 10 kw 10.15 Nabožna glasba 13.30 Opoldanski koncert radio kvinteta 17.30 Popoldanski koncert orkestra 21.02 »Lucia di Lammermoor«, opera v 3 dej., kp. G. Donizetti 716 kc Berlin 4kw 8.50 Jutranja slovesnost 11.30 Koncert orgel 12.00 Opoldanski koncert, prenos iz Dresdena 19.00 Arije poje M. Lorenc 20.10 Koncert godbe na pihala 22.30 Plesna glasba 734 kc Katovice iokw 10,15 Nabožna glasba 15.40 Popold. koncert orkestra 17.25 Popold. koncert zabavne glasbe 20.00 Literarna ura 20.15 Ljudski koncert 851 kc Graz 7kW 10.00 Nega gozdnega sveta 10.30 Dopoldanski koncert orkestra 11.30 Prenos z Dunaja do 15.15 15.15 Plošče i 15.45 Prenos z Dunaja do 18.15 18.15 Alpinski oder: »Zaba«, komedija Od 19.25 naprej prenos z Dunaja do konca 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. časul 12,00 Radio orkester 16.00 Kmečki program 17.00 romunska in lahka glasba 18.30 Orkester 19.00 Plošče 21.00 Solo-pianino g. J. Hertr (Beethoven, Liszt, Chopin) 21.45 Arije poje g. J. Athanosin 923 kc Breslau 4 kw 12.00 Opold. koncert (Leipzig) 16.00 Zabavni koncert (mandoline) 17.15 Klavirski koncert 18.40 Koincert radio terceta 20.30 Koncert šleske filharmonije 22.30 Plesna glasba (iz Berlina) 1076 kc Bratislava 12 kw 7.00 Jutranji koncert 8.30 Orgeljski koncert 9.00 Nabožna glasba 10.15 Plošče 11.00 Dopoldanski koncert orkestra 12.00 Opoldanski koncert orkestra 17.00 Popoldanski koncert orkestra 18.30 Drama 19.30 Plesna glasiba 20.30 Narodne pesmi 7,00 Jutranji koncert 9.00 Plošče 11.00 Dopoldanski koncert orkestra 12.00 Opoldanski koncert orkestra 16.00 Plošče 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.30 Narodne pesmi 20.00 Ljudski večer 20.30 Pevski kvartet 21,00 Zabavni koncert 22.18 Zabavni koncert 23.00 Plošče 1157 kc Leipzig 4kw 9.00 Jutranja slovesnost 12.00 Opoldanski koncert 16.20 Koncet zabavne glasbe 20.00 »Der Vogelhandler«, opereta v 3 dej od M. West 22.55 Plesna glasba Ponedeljek, 14. julija 698 kc Beograd 2-5 kw 19.30 Koncert na citre: Ivan Chalar 20.30 Komorni koncert radio orkestra (klasična glasba); 1.) Albioni: Sonata v A-duru za 2 violini, cello in orgle; a) Grave, b) Allegro, c) Grave, d) Allegro. — 2.) Handel: Sonata v A-duru za violino in orgle. — 3.) Ecches: Sonata za cello in orgle. — 4.) Pergolere: Trio za 2 violini, cello in orgle: a) Presto, b) Adagio, c) Presto. 21.30 Čas in dnevne vesti 21.45 Arije poje Evka Mikulič 22.15 Večerni koncert 23.00 Koncert na balalajke 977 kc Zagreb o ? kw 19.30 Plošče 20.00 Slovstvena ura 20,15 Kulturna in društvena poročila 20.30 Prenos 22.30 Vesti in vreme 545 kc Budapest 20 kw 12.00 Opoldansko pritrkavanje iz univerzitetne cerkve 12.05 Glasba 17.30 Koncert orkestra 20.30 Mozartov koncert orkestra državne opere 22.15 Ciganski orkester 563 itc Miinchen 4 kw 16.25 Pevski koncert 17.25 Zabavna glasba kvarteta 20.00 Koncert na orgije 20.45 Koncert radio terceta 581 kc Dunaj 15 kw 11.00 Plošče 12.00 Opoldanski koncert orkestra 15.20 Popoldanski koncert orkestra 17.40 Tisoč let Islandije, predavanje 19.00 Avstrijski kmečki živelj v 5. stoletjih 19.30 Za fotografe-amaterje, predavanje 20.05 Arije in pesmi 21.00 Haydnov ciklus: Op. 2. št. 1. a-dur, Op. 20. št. 1. es-dur, nato koncert simfoničnega ciganskega orkestra 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino ? 16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert orkestra 20.40 »Rozamunda«, opera, kp. Trentinaglia, nato zabavni koncert do 24.00 6i6 kc praga 5kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini 20.00 Proslava francoskega državnega praznika 21.10 Klavirski koncert 21.40 Koncert na saksofon 22.15 Plošče 635 kc Langenberg 13 kw 16.45 Mladinska ura 17.30 Večerni koncert (klavir, cello, sopran) 20.00 Ljudski koncert 23.20 Lahka glasba 680 kc Rim 50 kW 16.45 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert orkestra 21.02 Večerni koncert zabavne glasbe, vmes komedija 716 kc Berlin 4kw 16.30 Zabavna glasba 18.45 Koncert godbe na pihala 21.00 Koncert komornega ork. 22.00 »Flaubert vor dem Staats-anwalt«, slušna igra v 7 slikah 22.30 Plesna glasba 734 kc Katovice iokw 16.55 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra 20.15 Proslava francoskega drž. praznika 22.30 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času! 18.00 Orkester 19.45 Dnevne vesti 22.25 Radio orkester 923 kc Breslau 4 kw 16.30 Zabavna glasba 19.20 Glasba iz revij in tonfilma (plošče) 20.30 Koncert Fritza Newneisa 1076 kc Bratislava 12 kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 18.20 Klavirski koncert 20.00 Proslava francoskega državnega praznika Torek, 15- julija 21.10 Ljudski večer 22.15 Plošče 1140 kc M. Ostrava 10 kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.05 Koncert vojaške godbe 20.00 Proslava francoskega državnega praznika 21.10 Ljudski koncert 22.15 Plošče 1157 kc Leipzig 4kw 16.30 Plesna glasba 19.30 Simfonični koncert 20.30 Življenje pesnika po zapiskih (slušna igra) 21.45 Pevski koncert 22.30 Zabavna glasba 698 kc Beograd 25 kw 12.45 Opoldanski koncert 19.30 Harmonika 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Večerni koncert radio orkestra 977 kc Zagreb o ? kw 19.45 Kulturna in društvena poročila 20.00 Koncert. Sodelujeta E. Koščica (klavir) in V. Ko-ščica (cello) ščica (cello). 1. Beethoven: Sonata op. 14 št. 9; 2. Pasqualin: Sonata za klavir in cello; 3, Schu-bert: Impromptu op. 90 št. 4; 4. Rimski-Korzakov: Chauson. 5. Martini: Plai-sir d'amour; 6 Debussy: Arabeique št. 1; 7. Chopin: Valček št. 10; 8. Squire: Tarantella 21.00 Kabaretni večer 22.00 Vesti, vreme 545 kc 3udapest 20 kw 18.00 Glasba 19.45 Koncert gg. Mocsanyi in Lakos 20.50 Koncert radio orkestra 563 kc Miinchen 4 kw 16.25 Glasba za učečo se mladino 17.25 Radio tercet 19,45 Zabavna glasba 21.20 Koncert (violina, klavir) 599 kc Milan 616 kc Praga 5 kW 17.00 Popoldanski koncert orkestra • 18.20 Poročila v nemščini 19.35 Večerni koncert orkestra 21.00 Koncert orkestra 21.30 Ruske narodne pesmi 22.15 Koncert zabavne glasbe 635 kc Langenberg 13 kw 13.05 Opoldanski koncert 17.30 Večerni koncert jazz orkestra 20.10 Koncert radio orkestra 21.30 Napovedi in šport 680 kc Rim 50 kW 16.45 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert orkestra 21.02 Zabavni koncert in plesna glasba 581 kc Dunai 15 kw _ .. , 1W, _U""MJ_ 716 kc Berlin 4kw 11.00 Dopoldanski koncert orkestra 13.00 Plošče 15.20 Popoldanski koncert orkestra 17.30 Mlaminska ura 18.00 Žuželke kot neljubi gostje, predavanje 19.00 Za vrtnarje, predavanje 19.30 Psihologična plat dopusta, predavanje . 16.30 Pevski koncert 17.50 Pesmi 19.05 Zabavna glasba 20.30 »Der Schlagbaum«, komedija v 4 dej, 734 kc Katovice 10 kw 16.20 Plošče 18,00 Popold. koncert orkestra 20.00 »Seviljski brivec«, opera na ploščah, kp. Rossini 22.25 Poročila, nato zabavna glasba 851 kc Graz 7 kW 20.00 Orgelski koncert iz Bachovih velikih del 21.00 Veseli večer; nato zabavni koncert Ves dan prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času! 18.00 Romunska in lahka glasba 19.45 Dnevne vesti 21.00 Radio orkester (Mozart, Strauss, Moszhowsky, Popper) 923 kc Breslau 4 kW 16.30 Plošče 19.30 Koncert vojaške godbe 21.10 Rummelplatz. Slušne scene od F. J. Engel. Sreda, 16- julija 1076 kc Bratislava 12 kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 18.00 Koncert na flavto 19.35 Koncert orkestra 21.00 Slovaške narodne 21.30 Zabavni koncert 22.15 Nočni koncert 1140 kc m. Ostrava 10 kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.35 Večerni koncert 21.00 Koncert orkestra 21.30 Ruske narodne pesmi 22.15 Zabavni koncert 1157 kc Leipzig 4 kW 16.30' Koncert radio orkestra 19.40 Zabavna glasba (Prenos iz Berlina) 20.30 »Der Schlagbaum«, narodna igra od H Lee 23.30 Zabavna glasba 7 kW 1031 kc Torino 7 kw 16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert orkestra 20.40 Koncert kvarteta 21.20 Veliki simfonični koncert, nato koncert jazz orkestra do 24.00 698 kc Beograd 2-5 kw 12.45 Opoldanski koncert 19.00 Predavanje 19.30 Večerni koncert radio or- sektra 20.30 Pevski koncert 21.30 Čas in dnevne vesti 21.45 Večerni koncert 1.) Charpentier: Impresi-ons dltalie: a) Serenada, b) A la fantasie, c) A mu-les, d) Cur les cimes. — 2.) Verdi: Traviata, fantazija. — 3.) Wagner: Mo-lohova smrta 22.45 Koncert 977 kc Zagreb o ? kw 20.35 Večer pesmi in arij 21.50 Vesti, vreme 22.00 Večerni koncert orkestra 19.30 Rastlina producent kisika, predavanje 20.05 Zabavni koncert 21.10 Sonatni večer, nato zabavni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kw 16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert orkestra 20.40 Pester koncert, nato zabavni koncert do 24.00 616 kc Praga 5 kW 545 kc Budapest 20 kW 12.00 Opoldansko pritrkavanje iz univerzitetne cerkve 12.05 Orkestralni koncert 17.30 Lahka glasba 21.45 Koncert vojaške godbe 22.50 Ciganski orkester 563 kc Miinchen 4 kw 16.25 »Der siebente Bua«, komedija v 3 dej. 21.00 Ura G. Kellerja. Pevske in koncertne točke 22.30 Plesna glasba (plošče) 581 kc Dunaj is kw 11.00 Plošče 12.00 Dopoldanski koncert orkestra 15.20 Popoldanski koncert orkestra 17.30 Klavirski koncert 18,30 Za fotografe amaterje, predavanje 17.00 Popoldanski koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini 20.00 Klavirski koncert 20.30 Pevski koncert 21.00 Češke narodne 21.30 Violinski koncert 635 kc Langenberg 13 kw 13.05 Operna glasba 17.30 Večerni koncert 20,00 Koncert radio orkestra 21.00 Pevski koncert 22.45 Lahka glasba 680 kc Rim 50 kW 16.45 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert orkestra 21.02 Ogerski večer 716 kc Berlin 4 kw 16.30 Koncert 18.00 Klavirski koncert 18.35 Pevske točke 19.30 Koncert 22.50 Ciganska glasba, prenos iz Budapeste 734 kc Katovice iokw 16.29 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra na mandoline 20.15 Koncert solistov iz Varšave 20.35 Literarna ura 20.50 Nadaljevanje koncerta 22.30 Koncert zabavne glasbe 23.00 Literarna ura v franco- 20.00 Pevski koncert 21.30 Violina in klavir godba in petje. Nato napovedi 17.30 Popoldanski koncert orkestra 21.02 »Andrej Chenier«, opera v 4 dej., kp. Giordanno 1076 kc Bratislava 12 kw 7i6kc Berlin 4kw 851 kc Graz 7kW Ves dan prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času! 18.00 Romunska glasba 20.00 Plošče 21.00 Komorni orkester 22.15 Solo-pianina (Chopin, Strawinski, Liszt) 923 kc Breslau 4 kw 16.30 Koncert (prenos iz Leipziga) 19.00 Koncert radio terceta 17.00 Popoldanski koncert orkestra 18.00 Koncert kvinteta na pihala 19.35 Zabavni koncert 20,30 Pevski koncert 21.30 Violinski koncert 1140 kc M. Ostrava 10 kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.35 Večerni koncert 20.30 Pevski koncert 21.00 Češke narodne 21.30 Violinski koncert 1157 kc Leipzig 4 kW 16.30 Koncert radio orkestra 19.30 Koncert 20.45 Izmišljeni pogovori. Šale 21.25 Pevske točke 22.45 Plesna glasba Cedrdek, 11. julija 698 kc Beograd 2-5 kw 19.30 Harmonika in klarinet 20.15 Jugoslovanski večer postaj: Beograd, Zagreb in Ljubljana 21,05 Pevski koncert gospe Adamič 21.55 Prenos iz Ljubljane 22.45 Čas in dnevne vesti 23.00 Plesna glasba Prenos iz restavracije »Man Repos« 977 kc Zagreb o ? kw 12.30 Opoldanski koncert 20.00 Kulturna in društvena poročila 20,15 Jugoslovanski večer: Beograd, Zagreb in Ljubljana 21.05 Pesmi in arije poje gospa Irma Polak 21.55 Prenos iz Ljubljane 22.40 Dnevne vesti, vreme 545 kc Budapest 20 kw 12,00 Opoldansko pritrkavanje iz univerzitetne cerkve 12.05 Koncert balalajk 17.45 Koncert vojaškega orkestra 20.00 Cikanski orkester 21.30 Koncert orkestra državne opere 563 kc Miinchen 4 kw 16.25 Pevske točke 17.25 Koncert 19.50 Radio tercet 20.50 Simfonični koncert 581 kc Dunaj is kw 15.20 Popoldanski koncert orkestra 17.05 Mladinska ura 17.40 Tujsko prometno poročilo 18.05 Plavanje in smeh, predavanje 18.30 Ženska ročna dela, predavanje 19.00 Z odprtimi očmi v naravo, predavanje 20.05 Pevski koncert 20.30 Koncert godalnega kvarteta 21.05 Pevski in zabavni koncert 599 kc Milan i03i kc Torino ^ kw 16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert orkestra 20.40 »Rozamunda«, opera, kp. Trentinaglia, nato zabavni koncert do 24.00 616 kc praga s kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini 19.35 Eksotične pesmi 20.30 Violinski koncert 21.00 Ljudski koncert 22.15 Orgeljski koncert 635 kc Langenberg i3kw 13.05 Iz starih operet 17.30 Koncert opernega ork. 20.00 Plesna glasba 21.00 Pevske točke 680 kc Rim 16.45 Poročila, nato mladinska 16.05 Koncert komornega ork. 18.50 Pevski koncert 20.30 Operetna glasba 21.10 Plesna glasba 734 kc Katovice iokw 16.20 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra 20.15 Večerni koncert orkestra 22.30 Zabavni koncert 23.00 Plesna glasba 851 kc Graz 7kW Ves dan prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času! 18.00 Radio orkester 20.00 Plošče 21.00 Večer opernih arij 923 kc Breslau * kw 16.30 Dečkov čudežni rog. Pravljična pevska igra Petek, 18- julija 17.10 Komorna glasba 19.00 Posebnosti (plošče) 20.30 Iz operet (prenos iz Berlina) 22.30 Plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 18.00 Mladinska ura (glasba) 19.35 Operne arije 20.00 Koncert orkestra 21.00 Ljudski koncert 22.15 Orgeljski koncert 1140 kc m. Ostrava 10 kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 19.35 Eksotične pesmi 20.00 Koncert orkestra 21.00 Ljudski koncert 22.15 Orgeljski koncert 1157 kc Leipzig 4kw 16.00 Koncert radio orkestra 19.30 Mešana glasba (petje, citre, orkester itd.) 21.50 Koncert radio terceta 22.20 Plesna glasba 698 kc Beograd 2-5 kw 19.00 »Dobričina«, komedija v 1 dej. 19.30 Koncert 20.30 Klavirski koncert 21.30 Čas in dnevne vesti 21.45 Narodne pesmi. Poje ga. • Aleksandrovič 22.15 Večerni koncert 7kw 977 kc Zagreb Q7kw 16.30 Glasbena akademija 17.45 Športno poročilo 18.00 Za fotografe amaterje 18.30 Za vrtnarje 19.00 Kako pripravim nedeljski izlet, predavanje 19.30 Naš otrok laže, predavanje 20.05 »Vrtnarica' iz ljubezni«, opera, kp. Mozart, nato zabavni koncert 13.30 Časopisne vesti 20.00 Večerni koncert. Prenos iz Ljubljane 22,00 Vesti, vreme 22.10 Večerni koncert orkestra 545 kc Budapest 20 kw 12,00 Opoldansko pritrkavanje iz univerzitetne cerkve 12,05 Koncert radio kvarteta -17.30 Ciganski orkester 20.00 Koncert gledališkega orkestra (Municipel) 563 kc Miinchen 4 kw 16.25 Operetne pesmi (plošče) 17.25 Domača glasba (romantični komponisti) 20.00 Zabavna glasba (dijaški orkester) 21.45 Pevske točke 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7kw 16.35 Mladinska ura 17,00 Plošče 19.30 Večerni koncert orkestra 20.40 Veliki simfonični koncert, nato zabavni koncert do 24,00 616 kc Praga 5 kW 17.00 Popoldanski koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini 20.00 Večerni koncert orkestra 21.00 Koncert ruske glasbe 21.30 Violinski koncert 22.15 Zabavni koncert 58i kc Dunaj is kw 635 kc Langenberg 13 kw 50 kW 11.00 Plošče 12.00 Opoldanski koncert orkestra 15.20 Plošče 17.30 Koncert radio orkestra 21.00 »Stirbst du Soldat?« slušna igra 22.45 Plesna glasba 680 kc Rim 50 kw 16.45 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert orkestra 21.02 »Zbogom mladost«, opereta v 3 dej., kp. G. Pietri 716 kc Berlin 4 kw 16.30 Uverture, prenos iz Leipziga 19.15 Zabavna glasba 20.30 Koncert iz kopališča Pyrmont 21.45 Večerni koncert 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Plošče 18.00 Popold. koncert orkestra 20.15 Večerni koncert orkestra 22.30 Zabavni koncert 23.00 Literarna ura v franco- 21.45 Lahka glasba 22.15 Simfonični koncert 20.00 Zabavni večer (plošče) 22.00 Napovedi in vesti 21.45 Violina-solo 22.15 Oboa-solo g. Zelinski 923 kc Breslau 4 kw 6sokc Rjm sokw 923 kc Breslau 4kw 16.30 Uverture (iz Leipziga) 19.10 Koncert radio terceta 20.30 »Flaubert vor dem Staats-anwalt«, slušna igra v 7 slikah 21.45 Pevski koncert (Sascha Aleksandra) 16.45 Poročila, nato mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert orkestra 21.02 Veliki koncert zabavne glasbe 22.30 Plesna glasba do 24.00 16.30 Zabavna glasba (iz Berlina) 19.05 Koncert radio orkestra 20.10 Plesna glasba orkestra 21.00 »Naše stene imajo ušesa«, (slušna igra iz Leipziga) 23.00 Plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kw 716kc Ber|jn 4kW i076kc Bratislava 12 kw 851 kc Graz 7 kW Ves dan prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času! 18.00 Romunska in lahka glaba 21.00 Simfonični koncert Sobota, 19. julija 17.00 Popoldanski koncert orkestra 20.00 Koncert orkestra 21.00 Koncert ruske glasbe 22.15 Zabavni koncert 1140 kc M. Ostrava 10 kw 17.00 Popoldanski koncert orkestra 20.00 Večerni koncert 21.00 Koncert ruske glasbe 22.15 Koncert zabavne glasbe 1157 kc Leipzig 4kw 16.30 Uverture 19.40 Zabavna glasba 20.40 Obnovitev vzhodne Azije, slušna igra 21.40 Violinski koncert 22.30 Plesna glasba 698 kc Beograd 2-5 kw 19.00 Zdravstvena ura 19.30 Plošče 20.00 Koncert. Sodelujeta gg.: prof. Mokranjac (cello) in dr. D. Gerassimenko (klavir): 1. R. Strauss: Sonate v F-duru. 2. Saint Laens: Koncert v A-molu 21.00 Večerni koncert 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Koncert 977 kc Zagreb o?kw 599kc 19,45 Pevski koncert Koschat- kvarteta 20,55 Zabavna glasba 22.45 Plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kw 11.00 Dopoldanski koncert orkestra 13.00 Plošče 15.20 Popoldanski koncert orkestra 17.10 Pravljice 18.15 Pred 20. leti 19.15 Koncert komorne glasbe 20.05 Kalmamov večer Milan 7kW 12.30 Opoldanski koncert 19.45 Kulturna in društvena poročila 20.00 Večerni koncert. Prenos iz Beograda 22.10 Prenos godbe iz Edison-Palace gledališča 1031 kc Torino 7 kw 17.00 Plošče 19.30 Večerni koncert orkestra 20.40 Literarna ura 20.55 Koncert komorne glasbe, nato ples. glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kw 616 kc praga 5 kw 12.00 Opoldansko pritrkavanje iz univerzitetne cerkve 12.05 Koncert orkestra 1. peš-poflka 18.00 Koncert orkestra 20.00 Ciganski orkester 563 kc Munchen 4kw 16.00 Radio tercet 17.30 Koncert na orgije 18.45 Koncert (klavir in violon-cello) 17.00 Popoldanski koncert orkestra 18.20 Poročila v nemščini 20.00 Ljudski večer 21.00 Prenos iz opere 22.34 Zabavni koncert 23.20 Nočni koncert 635 kc Langenberg 13 kw 13.05 Opoldanski koncert 17.30 Koncert svetovnih mojstrov (plošče) 16.30 Zabavna glasba 17.50 Arije 19.30 Zabavna glasba iz Leipziga 22.10 Plesna glasba 734 kc Katovice iokw 16.20 Mladinska ura 18.30 Plošče 20.15 Ljudski koncert 22.30 Zabavni koncert 23.00 Plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Ves dan prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kw Radio Bucarest prenaša svoj program po vzhod.-evrop. času! 18.00 Romunska in lahka glasiba 20.00 Plošče 17.00 Popoldanski koncert orkestra 18.00 Marionetno gledišče 20.05 Violinski koncert 20.35 Plesna glasba 22.23 Zabavni koncert 23.20 Nočni koncert 1140 kc M. Ostrava 10 17.00 Popoldanski koncert orkestra 20.00 Ljudski večer 21.00 Prenos iz opere 22.34 Zabavni koncert 23.20 Nočni koncert 1157 kc Leipzig 4kw 16.30 Vokalni in instrumentalni koncert 19.30 Zabavna glasba 21.00 »Naše stene imajo ušesa«, slušna igra 22.45 Plesna glasba ORKESTER za Vaš vrt, gostilno, hotel Vam oskrbi sledeča električna naprava: troelekironski aparat „RADIONE" nizkofrekv. ojačevalec „RADIONE" elektrodinamični zvočnik „MAGNAVOX" Prednosti te naprave so sledeče: 1. Nadomesti Vam za zmeraj orkester 2. Podaja Vam čisto in močno radijske sporede 3. Podaja Vam čislo in močno gramofonsko glasbo 4. Omogoča Vam sporočila, govore i. t. d. potom zvočnika Zahtevajte še danes ponudbo od RADIO LJUBLJANA LJUBLJANA, Miklošičeva c. štev. 5 MARIBOR, Aleksandrova c. štev. 45 ♦ ♦ * : TEHNIKA Kako se naučim telegraf irati? Kako smemo in kako ne smemo delati. Pri sprejemanju Morsejevih znakov moramo prave sprejete tone takoj napisati z navadno pisavo in ne z Morsejevimi znaki. Posebno opominjamo, da tudi začetnik ne sme poskušati, da bi zazna-vane Morsejeve znake kot take zapisal; če je namreč kdo tega navajen, mu je pozneje skoraj nemogoče, znake hitro sprejemati in tolmačiti. Nadalje moramo opomniti, da ne smemo takoj pri sprejemanju ugibati in spopolnjevati besedo, če sprejmemo črke PHILS in iste napišemo, bo kdo skušal besedo izpopolniti z I in P, češ, saj se beseda gotovo glasi »Philips«. To pa je zelo prenagljeno, ker je odposlana beseda lahko tudi Philister ali Philipini. Zato začetnikom priporočamo, da tekst tako sestavljajo, da je vsako ugibanje izključeno, posebno pri sprejemanju kratic in šifer. Najlažje se naučimo Morsejeve pisave, če začnemo z najenostavnejšimi črkami, navedenimi v tab. 2., dokler si jih dobro ne zapomnimo. Če n. pr. poznamo znake za E, I, S, T, H, M in O, moremo iz teh črk že sestaviti besede TOM, TIHO, SOM itd. Te znake moramo potem tako dolgo vaditi, dokler niso bile besede odposlane brez naipaike. Pridobitev ročnosti. Če popolnoma obvladamo večino črk, si skušajmo pridobiti še znanje preostalih, dokler ni abeceda cela. Vsako skupino črk ali skupino črk in številk moramo sprejemati brez napake. Če pridemo do te točke, si skušamo pridobiti še ročnost hitrosti sprejemanja. Ta se šteje po tem, koliko besed moremo sprejeti v eni minuti. Pod »besedo« razumemo skupino, kombinacijo 5 črk. Navadna hitrost je 12 besed v minuti, vendar si s prakso lahko pridobimo tudi hitrost 20 do 24 besed na minuto. Za izurjenega telegrafista ta hitrost še ni nič posebnega, ker on more sprejeti tudi 27 do 30 besed, kar pa je tudi največ, kar je kdo dosegel. Pri vaji za dosego večje zmožnosti je važno oddajanje daljših tekstov. Naj se nikdo ne ustraši sedeti pol ali tričetrt ure brez prenehanja pri sprejemnem aparatu. Pri hitrem sprejemanju igra spomin zelo važno vlogo. Čakati moramo nameč, dokler ni črka končana, predno jo zapišemo. Ko pa to zapisujemo, je končana približno že naslednja, tako da se moramo spominjati skoraj vedno vsaj ene črke nazaj. Doba, skozi katero traja ta spomin, se krajša s pridobitvijo ročnosti. Mi moramo to vajo smatrati za urjenje do one točke, dokler ne zaznavamo skupine udarcev ali tonov kot črko samo, torej: šuma, ki ga povzroče 4 tipke, ne smemo sprejeti kot takega, ampak nam spomin že sam pove, da je to črka H, ki pa se točno razlikuje od šuma za številko 5 (pet pik). Mi moramo to razliko dojeti tako lahko, kot n. pr, razliko med besedama »loka« in »moka«. Čeprav sta si obe besedi zelo podobni, je vendar vsaka zamenjava izključena. Radi tega je tudi jasno, da onemu, ki je navajen hitrega sprejemanja, počasen tempo 8 besed v minuti nudi velike tež-koče. V takem slučaju namreč telegrafist šuma ne dojame kot črke, ampak loči tudi pike in črtice. Mi smo podali tu glaVna pravila za učenje Morsejeve telegrafije. Amater, ki ima resno voljo pridobiti si to znanje, si lahko na opisan način pridobi izurjenost v oddajanju in sprejemanju Morsejevih znakov. Mikrofon in radio-sprejemna naprava Če priklopimo kak sprejemni aparat s spojkami za električni odjemalec glasov, ki je v stanu nizko frekvenčni del sprejemne naprave uporabiti kot ojačevalec za gramofonske plošče, pridobimo mnogo pri zopetni električni oddaji glasov gramofonskih plošč s pomočjo ojačevalca in zvočnika. Manj znano, vendar za vse ra-dio-posilušalce, posebno za gostilničarje in kavaroarje zelo koristno in upoštevanja vredno pa je, da lahko na enake spojke priključimo mikrofon, da prenašamo govor ali godbo. S pomočjo radio-spre-jemne naprave lahko n. pr. prenašamo proigram godbe, ki igra na vrtu, tudi v vse druge lokale. Prijatelj radia pa lahko s priključitvijo mikrofona pozdravi osebno svolje goste iz druge sobe in jim napove program, katerega posebej zainje oddaja postaja X. X. Čeprav je ta način prenašanja s pomočjo mikrofona v principu tako lahek, vendar ga je težko uresničiti, ker pri navadnih mikrofonih še vedno nekaj manjka. Navadni ljudski mikrofoni, katerih DROBIŽ Država in propaganda za radio Mnogi nemški poštni uradi uporabljajo sedaj žig, ki vsebuje napis: »Wer-det Runldfunkteilnehmer.« (Postanice radio naročniki!) Mikrofon v panju Po poročilu iz Newyorka so v ministrstvu za poljedelstvo našli nov način, da določijo število čebel, ki žive v enem panju, s pomočjo radio aparata. Ob žrelu panja so postavili majhen mikrofon. Čebele, ki letajo ven in noter se dotaknejo tega mikrofona; ta dotikljaj povzroči majhen tok, ki se ojači in spravi v gibanje registrirni aparat. Val 286 m Oddajna postaja Tartu v Estonski poskuša vsak dan oddajati del svojega programa na valu 286. Češki Brod Velika oddajna postaja »Češki Brod« se bo pomladi 1. 1931, pridružila radio-jour-nalu in pričela z oddajanjem. Oddajne naprave je pravkar dovršila W. Electric. Z gradbo oddajne postaje bodo začeli v par tednih. Zemljišče za zgradbo je podarilo češkoslovaško poljedelsko ministrstvo. cena je še primerna in nabava istega vsakomur omogočena, so prirejeni predvsem ža govor, pri glasbi pa že odpovedo. Pa tudi glas že dobi nek votel, neprirodem totn, to pa zato, ker nizke in visoke frekvence močno okrni. Drugi mikrofoni, katere uporabljajo pri radio-oddaji in pri izdelovanju gramofonskih plošč (n. pr. Reisov mikrofon), so pa za dosego prej omenjenega prenosa mnogo predragi. Radi tega bo gotovo zavladalo obče zanimanje za nov mikrofon, katerega je po dolgotrajnih poizkusih izumil M. v. Ar-denne, to je tako zvani kondenzator-mi-krofon. Ta Airdenne-ov mikrofon, čigar cena bo zmerna in bo, omogočala nabavo, ima pred drugimi elektrostatičnimi mikrofoni to prednost, da je za sprejem mnogo bolj občutljiv, da rabi le navadne radio nizko frekvenčne ojačevalce, dočim rabijo drugi kondenzator-mikrofoni pet- do šestkratne ojačevalce. Potrebno pa je, da vsebuje v sprejemni napravi instalirani nizko-^rekvenčni ojačevalec možnost oja-čenja do gotove meje, kot je n. pr. običajno pri večcevnih aparatih. Če ojačevalec radio-sprejemnega aparata ne zadostuje, si pomagamo s tem, da priključimo na mikrofon čisto navaden rele. Za kondenzator-mdkrofon potrebno napetost, ki je sicer na zunaj popolnoma zamrežena, moremo vzeti od anodne napetosti tako, da tozadevni vod priključimo na spojko anodne baterije ali mrežne aniode, ki je priključena na končno elektronko. V podstavku mikrofona je vključen še dušilni element, tako da lahko brez skrbi priključimo napetost anodne baterije, oziroma napetost, ki nam jo da aparat s priključkom na omrežje. Kvaliteta glasov in tonov je pri uporabi novega mikrofona prav taka, kakor ona pri direktnem prenosu radio-postaj ali pri električni oddaji plošč. Šolski radio v — Sahari Amerika, Anglija, Nemčija in druge države uvajajo radio v šole, bodisi višje ali nižje. Sedaj je dobila radio-sprejemne naprave tudi francoska pomorska šola v mestu Ouargla v Sahari. Šolo poseča nad 100 dijakov, predvsem domačinov, ki bodo sedaj lahko poslušali poučna predavanja, koncerte in drugo iz vseh večjih postaj v Alžiru, Franciji in Angliji. Generalni guverner tamošnje pokrajine je obljubil, da bo skušal čim hitreje zbrati potrebno vsoto med merodajnimi faktorji, da bi omogočil nabavo radio-naprav vsem šolam v svojem okolišu. Tako v Afriki! Pri nas pa, mislim, še ni šole, ki bi imela svoj radio-aparat. Ali to morda ni možno? Muzej in radio Za kaj vse je muzej dober, kaže naslednji slučaj. Londonska postaja je hotela oddajati Paganinijev program in bi bili radi dobili arijo »Mi vien da ridere«. Toda založniki v Itailji, Franciji in Angliji, katere je postaja prosila, da arijo preskrbe, niso mogli dobiti nobenega izvoda. Končno je našel britski muzej en eksemplar v svojih arhivih in ga izročil postaji v uporabo. Drugikrat bi bili radi oddajali narodno pesem avstralskih domačinov, pa niso mogli v Avstraliji dobiti kakega zapiska. In zopet jim je pomagal isti muzej. Radio v vlaku Te dni so inženerji izvršili zanimiv poizkus z radiem na železniških vozovih. V ta namen so opremili poseben vlak, t. zv. »Rdeči vlak«, z radio-sprejemnimi napravami. V tem vlaku se vozi okrog 200 udeležencev kongresa E. L. A v San Francisco, in ostanejo na potovanju okoli po Ameriki približno mesec dni. Ko je ta vlak odhajal iz Newyorka, je na vlaku btičalo 100 zvočnikov; v vsakem kupeju po en zvočnik, v vagonu za kadilce, v jedilnem vagonu pa kar po več zvočnikov obenem. Tem inženerjem se je posrečilo, da so sprejem tako zboljšali, da je ostala tako jaikost kakor kvaliteta glasu ista, brez ozira na to, koliko zvočnikov je bilo pri-klopljenih. Posebna antena na poštnem vagonu je sprejemala programe najrazličnejših radio-oddajnih postaj. Način, kako in koliko se bodo udeleženci tega potovanja posluževali ^fadia v vlaku, in sodba teh udeležežncev po končanem potovanju bosta pokazala, kakšno korist obeta to za bodočnost. Radio-postaja v Maroku V Maroku bodo zgradili radio oddajno postajo na kratke valove za zvezo s Francijo. Kapaciteta te postaje bo znašala 7 KW, Ta postaja bo za brezžično telegrafijo in telefonijo. Do sedaj je uporabljala Francija kot oddajno postajo za Maroko ono v St. Assise, kot sprejemno pa ono v Villecresnes. Postaja v Syriji Tehnična šola v Beyrouth-u v Syriji je otvorila majhno radio-oddajno postajo v uporabo dijakov. Postaja oddaja vsak večer na valu 428 m in z energijo 200 W. Energijo bodo še povečali. Napoved je francoska in se glasi: »Allo. Ici section electrique des arts et mžtiers de Bey-routh, Liban.« Upajo, da bodo kapaciteto te postaje povečali na 1 KW. Italija na valu 80 m Rimska radio-oddajna postaja na kratke valove, zgraidba Marconi Wireless Cie, ki je prirejena za oddajanje na dveh valovnih dolžinah, je pričela z oddajanji 1. julija. Do 1. julija so bila samo poskusna oddajanja, ki so prav dobro izpadla. Oddaja na valu 80, na daljšem izmed obeh, je tako dobra in močna, da je sprejem možen na vsem sredozemskem ozemlju. Za oddajo s kratkim valom pa poskusi še niso končani. Na valu 80 oddaja postaja Cechiquola, ki je sedaj dobila ime »Prato Smeraldo«, programe rimske velepostaje »Santa Pa-lomba IRO«. Znak neapeljske postaje Oddajna postaja v Neaplu je uvedla med odmorom nov znak, po katerem jo lahko vsak poslušalec radia spozna. Ta znak je 16 tonov, odigranih na navadni pastirski piščalki. Radio v ameriški armadi V ameriški armadi skušajo sedaj nadomestiti vojaško godbo z radio sprejemnim aparatom in zvočnikom. Aparat in zelo močan zvočnik bosta nameščena na avtomobilu, ki bo vozil pred četo. Prepričani so ti napredni Američani, da se bo to izplačalo. Radio Pariš povečava svojo energijo? Po poročilih iz Pariza, nameravajo v kratkem povečati oddajno energijo Radia Pariš (Eifelov stolp, valovna dolžina 1444 m) na 24 KW. (Po Philipsu.) (h) Bucarest povečava svojo energijo Radio-oddajna postaja v Bukarešti trpi že dalj časa vsled konkurence 100 KW radio-oddajne postaje v Moskvi. Radi tega se je odločilo vodstvo postaje v Bukarešti, da bo povečalo enegijo svoje postaje tudi na 100 KW. S tem bo postala postaja v Bukarešti ena najmočnejših v Evropi. (h) Radio določa lego ledenih gora Amerikanski brzi parnik »Leviathan« so opremili zopet z novo napravo, ki ga bo varovala pred ledenimi gorami, ki priplavajo na pomlad s severa. Pritrdili so v vodi specialni vodni mikrofon, ki bo sprejemal šume tajajočega se ledenika v topli vodi. Kakor hitro bo sprejel ta mikrofon te posebne šume ledenika, se bo sprožila varnostna naprava, ki bo opozorila vodstvo parnika, da se bližajo ledeni gori. Vodstvo bo potem na podlagi pojemanja jakosti varnostnih signalov lahko ugotovila, ali pluje parnik še v nevarni smeri ali ne. Če se bo ta nova metoda obnesla, potem bo tudi nevarnost ledenih gora na morju odpravljena, (h) VAL OMEOA Izviren slovenski radio roman. Piše **\ 13 (Dalje.) Zakaj valovi nekaterih poedincev leže menda silno blizu skupaj; najmanjša razlika, ki jo je dosedaj inižener Lesar našel med dvema valoma, znaša % milijonke u. Obe ti težavni nalogi je rešil na več ko genijalni način. Če bo aparat funkcijoni-ral tudi v mojih rokah, potem se lahko smatramo za gospodarje sveta. Za šalo naj povem, da je ta genijalni tepček mislil izročiti dovršen aparat v uporabo sodnim oblastem, kjer naj bi služil mesto preiskovalnega sodnika kot nezmotljiv iskalec resnice. — Vama bi pa svetoval, da obdržita skrivnost aparata zase. Ostalim lahko rečemo, da aparat ne deluje in da njegovega namena ne moremo dognati.« ■ »Prav, to bo res najboljše!« sta pritrdila oba. »Gotovo bo pa sedaj vaju zanimalo, kako aparat deluje. Lesar je res zade-vico tako Ikrasmo' poenostavil, da je upravljanje aparata prava igrača. Edino enio slabo stran aparata sem doslej izsledil, in ta bi bila: aparat deluje le na kratke razdalje. Upravlja se pa aparat takole: Če hočete ujeti miselni val človeka, ki je v vaši bližini, tedaj morate najprej vsaj približno ugotoviti, kje v pasu od 1 mm in 7 u leži njegov val. Če bi pa hotel sedaj kdo natančno pregledati ves pas z natančnostjo vsaj pol milijoninke u, bi moral lep čas sedeti ob aparatu. Vrh tega bi, mislim, še vsak od živčne utrujenosti že preje odpovedal. Zato je pa inžener Lesar vse to iskanje v valu uredil avtomatično. Samo rahel pritisk na gumb in že vam aparat sam od sebe išče človeški miselni val. To se vrši seveda silno hitro in v približno eni minuti, najkasneje pa v dveh se zasveti tole okence tukajle, v čigar sredini se pokaže številka. Število, ki ga odčitate, določa, kolikokrat morate zavrteti orni gumib, ki je poleg. Nato počakate zopet minuto ali dve, na kar se zasveti drugo okence, ki bo imelo rdečo številko. Nato zopet vrtite rdeči gumb in čakate, dokler se ne posveti tretje okeince z zeleno številko. Zeleni gumb vrtite prav tako. Po presledku se zasveti zadnje okence v aparatu, ki nam pokaže ali levo ali desno. Po napovedi mehanizma primete nato veliki levi ali desni beli gumb in ga počasi vrtite, hkrati pa nataknete na uho slušalke. Preden boste prevrteli do konca, boste tudi že čitali misli nekoga, ki je v vali bližini.« »Na vsak način presega ta iznajdba naravnost človeško fantazijo in ko bomo sami, si bomo privoščili kratek poskus. Sedaj pa pojdimo nazaj k ostalim, sicer ne bodo hoteli verjeti, da aparat ne funkcij omira.« »Saj res, pojdiva, Morris«, je prikimal Williams. »Počakajte,« je vzkliknil Hans, »godrnjajte malo nad menoj, češ, kakšnega tehnika imam, ki se nič ne raz- ume in tako dalje; bodo vsaj malo raje verjeli, da stvar ne gre,« »Dobro, dobro. — Pojdimo!« Hans je skočil k vratom in jih odklenil ter pustil svojega gospodarja in Mor-risa naprej. Prisluškoval je, kako se je gospodar jezil nad njim in dokazoval Morrisu, da strokovnjakov na svetu sploh ni, ampak samo bahači. Hansova glava je zlezla skoro med ramena; zgledal je kot dečko, ki ga je mati nakrcala po prstih. Počasi je lezel skozi vrata, kot da bi ga bilo sram pred ostalimi. — Ti pa so pričakovali odkritij. Napeto pričakovanje je neprijetno prekinil Williamsov glas: »Torej, gospodje moji, želel bi videti bilanco včerajšnjega večera. Heniderson, Richter in Targo: Poročajte!« Trije izmed družbe so vstali in vitek fant je povzel: »Po naročilu smo imeli mi trije, Hen-derson, Richter in jaz, nalogo, da poskrbimo, da čim več nakita ob paniki v športni palači izgine. Ogledovali smo si zato že preje ves večer svoje zlate ribice in lahko rečem, da se nam je lov sijajno posrečil. Henderson je ujel 5 bisernih ogrlic, 8 z dragulji posejanih zapestnic in 2 diadema. Richter je prinesel 9 bisernih ogrlic. Ker je specialist za to robo, sem ga oprostil. Njegov plen predstavlija brez dvoma največjo vrednost od njega. Jaiz sem pa dosegel 4 ogrlice, 12 zapestnic in 7 diademov. Za ostale tatvine pa mi ne odgovarjamo. Smo imeli pač konkurente, ki so< v kalnem ribarili.« Pregled najstarejših slovenskih radio-naročnikov (in.) Ime in priimek naročnika Poklic Bivališče Aparat prijavil Vrsta aparata Košar Robert........ veleposestnik Sv. Bolfenk pri Središču 19. XI. 1925 3 cevni Dr. Elbert Viljem...... pr. konzul. Tržič št 238 21. XI. 1925 3 cevni Šiška Ivan......... tovarna parketov Ljubljana, Metelkova ul. 4 21. XI. 1925 3 cevni uradnik Ljubljana, Sv. Petra c. 3 21. XI. 1925 4 cevni industrijalec Hrastnik, Sv. Lenart 122 21. XI. 1925 3 cevni lesni trgovec Mežica št. 22 21. XI. 1925 6 cevni lekarnar Vrhnika, Stara c. 98 23. XI. 1925 8 cevni ravnatelj Ljubljana, Tavčarjeva ulica 26. XI. 1925 4 cevni Dr. Papež Milan....... srezki sanitetni referent Doil. Logatec št. 140 28. XI. 1925 2 cevni Kozina Peter........ tovarnar Tržič 28. XI. 1925 3 cevni Dular Milan ........ ravnatelj velesejma Ljubljana, Kralja Petra trg 2 30. XI. 1925 4 cevni Dr. Klasinc Anton...... zdravnik Pragersko št. 93 30. XI. 1925 3 cevni Ing. Uršič Julij....... ravnatelj Maribor, Jurčičeva ul. 8 9. XII. 1925 4 cevni poslovodja Maribor, Meljska c. 16 9. XII. 1925 4 cevni Petelin Anton....... bančni prokurist Maribor 9. XII. 1925 3 cevni Mihelčič Rihard....... trgovec Zagorje ob Savi, Toplice 34 9. XII. 1925 3 cevni obratovodja Črna p. Prevailjah, Žerjav 25 11. XII. 1925 4 cevni Pirich Pavel........ tovarnar Ptuj, Dravska ul. 12 11. XII. 1925 3 cevni Razvoj radia v Evropi v letih 1928 • 1930 Spodaj prinašamo tabelo, ki nam prav nazorno kaže. kako se je razširjal radio v Evropi v zadnjih 2 letih. Tako vidimo, da ima Danska relativno vedno največ radio naročnikov in da prvači koncem leta 1929. Nemčija z največjim absolutnim številom radio-naročnikov, ki presega že 3 milijone. — Jasno je, da števila neprestano rastejo in da so danes povsod že nekoliko večja, Države Število radio naročnikov koncem leta Na tisoč prebivalcev je prišlo radio naročnikov koncem leta 1927 1928 1929 1927 1928 1929 Danska.............. 188 260 252 200 308 927 57,05 71,9 87.93 Švedska ............. 328 133 380 863 427 564 54,68 63,47 70,03 Anglija in Sev. Irska....... 2 375 226 2 628 392 2 956 736 56,91 59,4 67,16 Avstrija ...... ...... 291 548 325 200 376 366 47,79 53,31 56,26 Nemčija............ 2 009 842 2 635 567 3 066 682 33,49 43,92 49,1 83 314 168 452 266 567 10,41 20,1 30,77 Finska.............. 36 900 73 800 95 742 10,85 21,9 26,7 Norveška............. 60 191 59 996 71 188 22,9 22,9 25,32 Švica............... 59 066 70 183 83 157 14,74 17,54 24,16 Č. S. R............... 220 000 236 861 267 962 16,1 17,4 18,61 Letonska •............ 16 048 23 962 29 440 8,02 11,98 15.41 Estonska............. 10 350 14 261 16 360 8,28 11,4 13,8 Irska............... 26 000 26 406 25 733 8,75 8,88 8,6 Poljska.............. 117 231 189 481 202 586 3,85 6,23 6,6 Litva............... 5 670 11 838 10706 2,8 5,9 4,5 Jugoslavija............ 21 000 29 952 1.6 2,2 Italija.............. 41 000 51000 85 000 1,05 1,3 2,06 Rumunija............. 7 871 14 487 32 000 0,46 0,85 1,7 VSAJ SEDEMKRAT na teden gre naš list v neštetih družinah iz rok v roke in kroži vsakokrat VSAJ DVE URI od enega do drugega med znanci in prijatelji, zbranimi ob aparatu. INSE-RIRAJTE zato v našem listu, če vam je za res uspešno reklamo ! Kot iz lože gledališko predstavo, tako opazujemo življenje cele Evrope, če imate neprekosljivi štirielektronski aparat STANDARDYNE za popolen priključek na izmenični tok. Najmodernejši aparat sodobne tehnike, Najselektivnejši od vseh aparatov! Zahtevajte takoj prospekt od Vašega trgovca! Aparat Standardyne se zamenja do 15. avgusta 1930 (proti doplačilu) za še nerabljene baterijske aparate! Razlika cene se plača tudi na obrokel TUNGSRAM, ZAGREB, TRG N. VASE PODJETJE bi lahko dajalo mnogo več. Dandanes vsakdo USPEVA edinole z moderno in pravilno reklamo. Vsak podjetnik hoče in mora biti napreden. Bodite tudi Vi napredni Z REKLAMO ki nikdar ni dovolj učinkovita. Najmodernejši in najuspešnejši način je reklama V RADIU Vse informacije vupra vi govorjene reklame, Radio-studio, Ljubljana, ' » UGODNA PRILIKA . . . / se Vam nudi, da zamenjate svoj STARI BATERIJSKI APARAT ZA najnovejši štirielektronski aparat Tungsram Standardyne ZA POPOLEN PRIKLJUČEK NA IZMEN. TOK ZAMENJAVA TUDI NA OBROKE! Preberite današnji oglas tvrdke Tungsram ter nam pišite še danes. radio ljubljana MARIBOR, AIEKSANDROVA 44 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 5