|fij REPUBLIKA SLOVENIJA ^ DRŽAVNI ZBOR
MANDAT VI	SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
IZREDNA SEJA 51	51. IZREDNA SEJA
	(12. december 2013)
	^.SLO^ // II / \\\\ is lit S i S § 5 S li 1 1 1 t t o* ^ * Yx ^KMnidoa^
	
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 51. izredna seja (12. december 2013) ISSN 2385-9490
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2016
www.dz-rs.si
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/50. izredna seja
DNEVNI RED 51. IZREDNE SEJE
1. točka dnevnega reda: INFORMACIJA O REZULTATIH NEODVISNIH PREGLEDOV KAKOVOSTI SREDSTEV IN OBREMENITVENIH TESTOV BANK TER IZVAJANJU UKREPOV ZA KREPITEV STABILNOSTI BANK, EPA 1657-VI
3
DZ/VI/48. izredna seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda............................................................................................................5
JOŽE TANKO...............................................................................................................................5
JANI MODERNDORFER..............................................................................................................6
JOŽE TANKO...............................................................................................................................6
JOŽE TANKO...............................................................................................................................6
MATJAŽ HAN...............................................................................................................................6
MATJAŽ HAN...............................................................................................................................7
MATJAŽ HAN...............................................................................................................................7
MAG. MATEJ TONIN....................................................................................................................7
JOŽE TANKO...............................................................................................................................7
JOŽE TANKO...............................................................................................................................7
1. točka dnevnega reda: INFORMACIJA O REZULTATIH NEODVISNIH PREGLEDOV KAKOVOSTI SREDSTEV IN OBREMENITVENIH TESTOV BANK
TER IZVAJANJU UKREPOV ZA KREPITEV STABILNOSTI BANK, EPA 1657-VI...................8
DR. UROŠ ČUFER.......................................................................................................................8
DR. UROŠ ČUFER.......................................................................................................................8
DR. BOŠTJAN JAZBEC ............................................................................................................... 8
DR. UROŠ ČUFER.......................................................................................................................9
JOŽE TANKO.............................................................................................................................10
JANI MODERNDORFER............................................................................................................10
DR. BOŠTJAN JAZBEC.............................................................................................................11
SREČKO MEH............................................................................................................................11
FRANC PUKŠIČ.........................................................................................................................11
JOŽE TANKO.............................................................................................................................11
SREČKO MEH............................................................................................................................12
4
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/50. izredna seja
Državni zbor VI. mandat
51. izredna seja
12. december 2013
Predsedujoči: Janko Veber.
Seja se je začela 12. decembra 2013 ob 22. uri.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 51. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Irena Tavčar, mag. Melita Župevc, gospod Alojz Potočnik, gospod Brane Golubovič, gospod Borut Ambrožič, gospod Roberto Battelli, gospa Iva Dimic in gospa Ljudmila Novak.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade in guvernerja Banke Slovenije dr. Boštjana Jazbeca. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 51. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli danes, v četrtek 12. decembra 2013, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlog za širitev dnevnega reda nisem prejel, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje in predlagam, da pred odločanjem preverite delovanje glasovalnih naprav. Hvala. Glasujemo o dnevnem redu. Navzočih je 63 poslank in poslancev, za je glasovalo 63, proti nihče.
(Za je glasovalo 63.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 51. izredne seje zbora določen.
Postopkovno, Gospod Jože Tanko,
izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem! Danes naj bi dobili predstavitev o tej najpomembnejši slabi zadevi, ki se nam je zgodila v letošnjem letu, to je o predstavitvi ukrepov in problemov, povezanih s sanacijo bančne luknje. Verjetno je pričakovati, da bi tu bila tudi predsednica Vlade. Mi smo ena redkih držav, ki je doživela ta šok, kar zadeva bančni sistem, in verjetno edina, kjer najpomembnejši
predsednik Državnega zbora
predstavnik vlade tega ni predstavnik v Državnem zboru. Ne spomnim se, da bi katerakoli evropska država, ki je bila v postopku sanacije bank, to izpeljala tako, da predstavitve v Državnem zboru ne bi opravil predsednik Vlade, ampak so to naredile druge osebe.
Naslednja stvar. Lahko samo povem, da je predsednica Vlade prisotna na seji Državnega zbora tudi takrat, kadar obravnavamo približno tisočkrat ali večkrat manjše probleme, kot je finančna bančna luknja. In iz tega razloga, spoštovani predsednik Državnega zbora, predlagam, da se k tej točki dnevnega reda povabi tudi predsednico Vlade.
Druga stvar, kar je, bi tudi povedal, da sta bili danes dve tiskovni konferenci, na katerih so sodelovali vladni predstavniki in guverner. Novinarji so imeli danes dvakrat možnost, da so povprašali tako ministra za finance kot guvernerja o problemih, povezanih s sanacijo bančne luknje. Poslanci Državnega zbora te priložnosti žal nimamo. Menim, da bi koalicija, če je že sklicala to izredno sejo, poslancem lahko omogočila tudi razpravo o tej temi in pa tudi vprašanja najodgovornejšim v tej državi, to se pravi predsednici Vlade, ministru za finance in pa tudi guvernerju Banke Slovenije, ki je že tukaj prisoten. Ampak koalicija tega ne omogoči in tukaj nas imate kot neke prvošolčke, da nam boste predavali ex cathedra o bančni luknji in potem gremo vsak na svojo pot domov. Ni to način dela v Državnemu zboru, in se to ne bi smelo zgoditi ob tako pomembni točki dnevnega reda. Vendar če ste se že za to odločili, potem predlagam, da tako minister za finance kot gospod guverner seznanita Državni zbor samo s tistim, kar se je zgodilo po 14. uri. Do 14. ure imamo vse informacije na spletnih portalih in drugih medijih.
Predlagam, da povesta samo tisto, kar še nismo slišali od drugih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Glede vašega postopkovnega predloga vam moram še enkrat povedati, da smo dobili sporočilo Vlade, iz katerega je razvidno, da bo današnjo predstavitev v imenu Vlade predstavil minister za finance dr. Uroš Čufer, na Kolegiju ste pa bil tudi prisotni, ko smo glasovali o tem,
5
DZ/VI/48. izredna seja
da bo predstavitev opravil tudi guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec, ki je tudi med nami. Seznanjeni ste tudi s tem, da 239. člen Poslovnika Državnega zbora ne omogoča razprave in zato vaš predlog ni mogoče upoštevati.
Postopkovni predlog pa ima tudi gospod Moderndorfer. Izvolite, gospod Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani predsednik, minister, guverner, poslanci, poslanke!
Danes smo že bili deležni ene takšne predstave vodje največje opozicijske poslanske skupine in izgleda, da bo to postala parlamentarna praksa in pa folklora. Dejstvo je, ker to spremlja slovenska javnost, je vodja največje opozicijske poslanske skupine zlorabil ta proceduralni del samo zato, ker je prepričan, da ne bo imel te besede. Pozabil pa je povedati bistvo, da je danes ta poslanska skupina že vložila zahtevo za sklic izredne seje, kjer bo tudi matično delovno telo razpravljalo o popolnoma podobni temi. In ker ni časa, ker je Državni zbor zablokiran od te iste poslanske skupine, bo po vsej verjetnosti zaradi te prenatrpanosti in pa rokov po vsej verjetnosti celo prisiljen to zaradi časovne stiske obravnavati tudi v nedeljo. Ne to, ampak naslednjo.
Zato prosim, predsednik, glede na to, da je to postala parlamentarna praksa in že vnaprej niti ne pove, kaj je pravzaprav predlog, kajti po 239. členu in kot pravi vodja po 235. členu Poslovnika so vsi pogoji za današnjo delo izpolnjeni. Zato predlagam, da gremo k delu, prosim pa, če se izogibamo teh proceduralnih postopkov, ker so vnaprej znani in je tudi namen jasen. Ponovno in edino, kar znajo, je samo blokiranje dela Državnega zbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Postopkovno, gospod Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Mislil sem, da boste vi odreagirali, ker vodite sejo.
Prekinjena seja, zato ker smo jo ob deveti uri prekinili in traja tri dni in pol z nočmi vred, je sklicana na zahtevo koalicije, ne SDS. Ta seja, ki smo ji zdaj priča, je sklicana na zahtevo koalicije in ne SDS. Tako da, gospod Moderndorfer in gospod predsednik, kadar govorite o teh obtožbah, ki ne držijo, predlagam, da tudi ustrezno intervenirate. Jaz sem za današnjo sejo samo predlagal, da pride tudi predsednica Vlade in da imamo možnost poslanci tudi razprave. Na način, kako je sklicana seja, to ni dopuščeno, vendar seja se lahko skliče tudi na drug način. Imamo 58. člen Poslovnika, se seja vloži, se da predlog priporočil ali stališč ali karkoli in se lahko tam razprava opravi, vendar tej koaliciji to ni v interesu. In to je problem. Tudi zato je problem, ker govorimo danes o največjem problemu
Republike Slovenije, to je o finančni luknji, ki je težka približno 10 milijard evrov, en državni proračun, in poslancem opozicije ni dopuščeno, da bi vsaj vprašali predsednico Vlade, ministra za finance ali guvernerja o projektih, ukrepih in tako naprej. Ni dopuščeno. In če si koalicija predstavlja delo državnega zbora, da bomo hodili sem poslušat in šli domov, potem je nekaj z državnim zborom narobe. Bistvo državnega zbora je razprava o točki dnevnega reda. Bistvo državnega zbora ni poslušanje pri točki dnevnega reda, in to, kar ste postavili zdaj s to zahtevo za izredno sejo, je točno to: odpredavati ex cathedra in potem domov.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Kakšen je vaš postopkovni predlog, gospod Tanko?
JOŽE TANKO (PS SDS): Predlagam, spoštovani predsednik, da opozorite, prvič, vse tiste, takrat kadar ne govorijo točno. In drugič, da se omogoči, da pride predsednica Vlade, to lahko zahtevamo poslanci Državnega zbora, in da se odpre tudi razprava o tej točki dnevnega reda. To sem predlagal in nič drugega. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Poglejte, jaz upam, da se poslušamo, ampak na vaš prvi proceduralni predlog sem vam dal pojasnilo, kdo bo v imenu Vlade predstavil danes to informacijo. Povedal sem vam tudi, da 239. člen poslovnika Državnega zbora ne omogoča razprave poslank in poslancev.
To, kar vam je pojasnil gospod Moderndorfer, ga nisem ustavil zato, ker vam je povedal, da ste vložili zahtevo za izredno sejo, kjer bo mogoča razprava o tej točki, za katero pravite, da ne morete razpravljati. Nisem videl nobenega razloga, da bi ga opozoril na nekaj, ker ni govoril nič takega, kar ne bi dejansko bilo vloženo in nobenega razloga ni, da bi ga lahko opozarjal na nekaj, kar ni res v tem postopkovnem predlogu.
Njegov postopkovni predlog pa je bil, da začnemo s prvo točko dnevnega reda in mislim, da bi bilo res dobro, da začnemo čim prej s to točko dnevnega reda.
Pred tem pa ima postopkovni predlog, če sem prav zasledil, še gospod Han.
MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala.
Meni je žal, spoštovani predsednik, spoštovani minister, spoštovani guverner, kolegice in kolegi, da se v tem hramu demokracije ne znamo obnašati državniško. Meni je resnično žal.
Danes sem bil zelo zadovoljen, ne zaradi te luknje, kakršna pač je bila, ta luknja je nastala v 10, 12 letih, ampak zato ker v tej državi ni bilo panike zaradi tega, ker v tej državni niso ljudje leteli na banke, ker smo na nek način naredili, ker so naredili tisti, ki so to delali, neko potezo, za katero mislimo, da je dobra.
6
DZ/VI/48. izredna seja
Vem, da je bolečina, ker nas je tudi Evropa pohvalila, vendar gospod Tanko zavaja. Gospod Tanko je zjutraj na izrednem kolegiju sam zahteval današnjo sejo. On je zahteval, da pride minister za finance in guverner v državni zbor in pojasni poslancem, tako kot so novinarjem. Zaradi tega je koalicija zahtevala in napisala papirje za izredno sejo. Gospod Tanko dobro ve, da je nemogoče razpravljati, ker bi morali drugače imeti še matično delovno telo, na matičnem delovnem telesu bi bilo treba sprejeti neke sklepe in potem bi morali iti v to dvorano in tukaj razpravljati. Ampak gospod Jože Tanko enostavno ne zdrži 22 minut državniške drže. Jože, to je nemogoče, kaj ta trenutek delaš, nemogoče, kaj delaš. Vi ste danes ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Han ...
MATJAŽ HAN (PS SD): ... v 11 minutah podpisali 650 strani ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: ... postopkovni predlog imate ...
MATJAŽ HAN (PS SD): ... in bomo imeli izredno sejo. Jaz jo želim ne na nedeljo, na božič jo bomo imeli. Na božič bomo imeli izredno sejo, ker je drugače ne bomo morali izpeljati. Moja družina bo sicer trpela, ampak zaradi tega, da bomo lahko razpravljali o nekih zadeva, bomo imeli na božič sejo, ker bomo Socialni demokrati zahtevali na božič sejo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Dovolite mi, da še enkrat ugotovim, da gospod Han ni imel postopkovnega predloga in je nekako izkoristil ta postopkovni predlog za to, da vas je opozoril na dejstva, ki smo jih izmenjavali eno uro v dogovoru na kolegiju o sklicu te seje. Tako to opozorilo, da ni bil podan postopkovni predlog, seveda velja. Predlagam pa, spoštovane kolegice in kolegi, da resnično pristopimo k 1. točki, kajti nobeden od postopkovnih predlogov, ki ste jih ta hip podali, ni bil namenjen temu, razen gospoda Moderndorferja, da čim prej opravimo delo, ki je pred nami in za katerega smo se dogovorili na kolegiju.
Gospod Tanko, imate postopkovno? Prosim? Se opravičujem, gospod mag. Tonin je bil celo pred gospodom Tankom prijavljen za postopkovni predlog. Izvolite, gospod Tonin.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani predsednik, želel sem vas pri postopkovnem predlogu opozoriti, da predhodniki enostavno postopkovni predlog izkoriščajo za razpravo. Če je temu tako, potem si bom tudi jaz postopkovni predlog vzel in bom začel razpravljati, kaj si mislim o današnjem dnevu. Če pa temu ni tako, potem pa prosim, da takoj, ko kolega začne razpravljati, to razpravo prekinete. In edini postopkovni predlog, ki sem ga danes slišal, je bil, da naj predsednica Vlade pride v to
dvorano.Tto je vse. Druge stvari so bile pa več ali manj razprave. In prosim, da imate za vse enake vatle, in če vidite, da ni postopkovnega predloga, da to nemudoma prekinete.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Tonin, veste, da je čas za postopkovni predlog določen, in če prekinem ali poskušam prekiniti takoj na začetku, je zagotovo odgovor tistega, ki je zahteval postopkovni predlog, "počakajte, predsednik, bom podal ta postopkovni predlog v nadaljevanju". Sem pa gospoda Hana tudi opozoril na to, da v njegovem postopkovnem predlogu res ni bilo podanega predloga.
Gospod Tanko, imate še vedno željo po postopkovnem predlogu ali lahko preidemo na 1. točko?
Izvolite, Gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Spoštovani predsednik, predlagam, da daste na glasovanje postopkovni predlog. Predlagal sem, da na današnji seji sodeluje tudi predsednica Vlade, in mislim, da bi morali dati ta predlog na glasovanje. Če ne bo sprejet, pač ne bo sprejet, to bomo pač videli z glasovanjem. Vendar je pa neprimerno, da se da korekten postopkovni predlog, celo sami ste ugotovili, da je bil dan, in ga ne daste na glasovanje, pač pa to kar tako pospravite z levo roko. Pred nami je pomembna točka dnevnega reda. Problem je že to, da poslanci ne moremo razpravljati, ker je namenoma tako vložena v postopek. Gospod predsednik, ali lahko zagotovite kakšen trenutek miru?
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Ja, ja, izvolite, imate besedo, saj vas poslušajo. Samo trenutek!
JOŽE TANKO (PS SDS): No, prosil bi kolega Hana in Moderndorferja, da sta dostojna do tistega, ki govori. Taka pravila imamo v Državnem zboru.
Naj ponovim. Predlagam, da daste predlog, da se povabi predsednico Vlade v Državni zbor, da nam predstavi točko dnevnega reda, na glasovanje. Mislim, da je z nekimi stvarmi pač treba opraviti na nek primeren način. Gre za ključni problem države, enak je teži državnega proračuna za letošnje leto in za prihodnje leto, in prav je, da tisti, ki je najbolj poučen in najbolj odgovoren za reševanje stanja ta trenutek v tej državi, pride pred poslance in pove, kakšni so ukrepi, kaj se načrtuje in tako naprej.
Predsednik, predlagam, da daste predlog na glasovanje in da koalicija odloči, ali predsednico Vlade potrebuje ta trenutek v tej dvorani ali je ne potrebuje. Za nas bi bilo primerno, primeren odziv na razmere, v katerih smo, in mi bomo glasovali za predlog, da predsednica Vlade pride to pojasnit.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Tanko, ampak vašega postopkovnega predloga
7
DZ/VI/48. izredna seja
ne morem dati na glasovanje, ker sem vas že prej seznanil, da je Vlada uradno sporočila, kdo bo predstavil in podal to informacijo v imenu Vlade. Podani so vsi pogoji, da pridobimo to informacijo, v skladu s poslovnikom, in mislim, da je resnično neumestno da posegamo v odločitev Vlade, kdo bo predstavil to stališče.
Predlagam, da preidemo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO INFORMACIJE O REZULTATIH NEODVISNIH PREGLEDOV KAKOVOSTI SREDSTEV IN OBREMENITVENIH TESTOV BANK TER IZVAJANJU UKREPOV ZA KREPITEV STABILNOSTI BANK.
Vlada je informacijo Državnemu zboru poslala na podlagi 239. člena Poslovnika Državnega zbora. Na podlagi drugega odstavka 239. člena Poslovnika Državnega zbora sem vam jo danes, 12. decembra 2013, poslal v seznanitev. V imenu Vlade bo Državnemu zboru informacijo predstavil minister za finance dr. Uroš Čufer.
DR. UROŠ ČUFER: Najlepša hvala, gospod predsednik ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Lahko za govorico, prosim ...
DR. UROŠ ČUFER: Samo sekundo, če lahko samo to pojasnim. Gleda na to, da je današnja predstavitev sestavljena iz dveh delov, prvi del je glede rezultatov stresnih testov, drugi del je sestavljen iz ukrepov, ki jih je Vlada sprejela na podlagi teh stresnih testov. Glede na to, da je stresne teste oziroma pripravo vseh aktivnosti vodila Banka Slovenije, bi predlagal, če lahko, guverner predstavi na začetku, pa bom potem jaz predstavil še drugi del, kar se tiče ukrepov.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Prav. Besedo dajem guvernerju Banke Slovenije dr. Boštjanu Jazbecu.
DR. BOŠTJAN JAZBEC: Dober večer! Namen skrbnega pregleda, ki smo ga opravljali od avgusta 2013, je bil s pomočjo neodvisnih mednarodnih strokovnjakov oceniti trdnost slovenskega bančnega sistema v hipotetičnih razmerah najbolj neugodnih stresnih dogodkov in ugotovitvi morebitnega primanjkljaja kapitala, ki bi ga ob uresničitvi takega scenarija lahko imela posamezna banka in posledično celotni bančni sistem. V skrben pregled je bilo najprej vključenih deset bank, ki predstavljajo reprezentativni vzorec 70 % slovenskega bančnega sistema, kar pomeni, da so bile vključene Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka, Gorenjska banka, Banka Celje, UniCredit banka, Hypo Alpe-Adria Bank, Raiffeisen Bank, Probanka in Factor banka. Slednji dve sta bili zaradi postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja kasneje izločeni iz pregleda. Skrbni pregled so opravili Oliver Wyman, ki je naredil
obremenitvene teste po pristopu od spodaj navzgor, Roland Berger, ki je naredil obremenitvene teste po pristopu od zgoraj navzdol, Delloitte in Ernst & Young, ki sta opravila preglede kakovosti sredstev, ter štiri podjetja, ki so opravila vrednotenje nepremičnin SBRE, Jones Lang LaSalle, Cushman & Wakefield in Colliers. Skrbni pregled bančnega sektorja je vključeval izvedbo pregleda kakovosti sredstev ter izvedbo stresnih obremenitvenih testov, ki so zajemale popolnost in celovitost podatkov, pregled posameznih kreditov in vrednotenje zavarovanj ter identifikacijo ustreznosti oblikovanih oslabitev. Na podlagi teh podatkov je bila izvedena ocena oziroma obremenitveni testi ali bodo banke, upoštevaje predpostavke nadaljnjega močnega poslabševanja makroekonomskih razmer, do konca leta 2015 zmožne ohranjati zadosten obseg kapitala. Izvedbo skrbnega pregleda je nadzoroval usmerjevalni odbor, ki so ga sestavljali predstavniki Banke Slovenije, Ministrstvo za finance in opazovalci iz Evropske komisije, Evropske centralne banke in evropskega bančnega organa. Ugotovljen je bil kapitalski primanjkljaj v znesku 4 milijarde 778 milijonov v osmih bankah. Od tega je v treh bankah, ki so že v postopku dodeljevanja državne pomoči bil ugotovljen kapitalski primanjkljaj v znesku 3 milijarde 715 milijonov evrov.
Glede na postopke dodeljevanja državnih pomoči razdelimo ukrepe in postopke nadaljnje dokapitalizacije na dve skupini, torej najprej na dokapitalizacijo treh bank: Nove Ljubljanske banke, Nove Kreditne banke Maribor in Abanke, za katere je bilo ugotovljeno, da potrebujejo neposredno dokapitalizacijo v znesku 3 milijarde in 12 milijonov evrov. V drugi skupini pa je preostalih pet bank: Unicredit banka Slovenije, Banka Celje, Hypo Alpe-Adria, Raiffeisen banka in Gorenjska banka, ki sicer izpolnjujejo kapitalske zahteve Banke Slovenije, vendar so stresni testi pokazali, da imajo potencialni primanjkljaj razpoložljivega kapitala do konca leta 2015. Za to skupino bank je Banka Slovenije izdala odredbo, da morajo njihovi lastniki priskrbeti potreben kapital do konca junija 2014. Neposredni strošek proračuna, za katerega bo sredstva priskrbela Vlada Republike Slovenije, je torej 3 milijarde 12 milijonov evrov, kar v tem trenutku zagotavlja, da so vse tri banke na zahtevanih kapitalskih ustreznostih, celo več, Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna banka Maribor na ravneh okoli 15 % količnika temeljnega kapitala, kar ti dve banki postavlja ob bok povprečju v Evropski uniji oziroma evrosistemu.
Da še vedno čakamo na odločitev Evropske komisije DG COMP, da potrdi dokapitalizacijo oziroma dodelitev državne pomoči tem trem bankam, so vsi postopki do te odločitve zadržani, kar pomeni da se bo dokapitalizacija zgodila v trenutku, ko bomo dobili odločitev Evropske komisije.
8
DZ/VI/48. izredna seja
Stresni tesni so bili opravljeni na dva načina predvsem zato, da smo lahko kalibrirali podatke in v bistvu na ta način pridobili potreben kapitalski primanjkljaj oziroma zahtevano dokapitalizacijo v treh bankah na način, ki je skladen s priporočili Evropske centralne banke in Evropske komisije in ki na ta način enostavno omogoča, da slovenske banke še vedno sodelujejo v sistemu evropskih centralnih bank. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala guvernerju.
Besedo dajem ministru za finance dr. Urošu Čuferju.
DR. UROŠ ČUFER: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Jaz bi se vam rad zahvalil za to priložnost danes, da ste nam dali možnost, da predstavimo naše ukrepe, ki smo jih izvedli. Kot je že guverner uvodoma povedal, se je vlada danes seznanila z rezultati stresnih testov in pa skrbnega pogleda aktive bank. Rezultat je vrzel kapitala v višini 4,7 milijard evrov v primeru, da se v naslednjih treh letih zgodi izrazito negativen in neugoden stresni scenarij. To pomeni, da pravzaprav mora Vlada Republike Slovenije zagotoviti v kratkem za tri banke: NLB, NKBM in Abanko tri milijarde evrov.
Najprej bi vam mogoče predstavil logiko ukrepanja in kako funkcionira sistem, da lahko sploh uporabimo davkoplačevalski denar. Imamo pravzaprav štiri obrambne linije denarja davkoplačevalcev. Prvo, ko se pojavi pri eni banki potreba po dokapitalizaciji, je treba poiskati najprej možnost, ali lahko najdemo zasebnega vlagatelja. Ko smo mi gledali rezultate bank in glede na to, da so tri banke v preteklosti že izkazale, da so iskale vlagatelja, da so že imele odredbo Banke Slovenije in niso bile sposobne najti zasebnega vlagatelja, je bila odločitev, da se tem trem bankam omogoči dostop do denarja davkoplačevalcev v obliki dokapitalizacije. Dokler ta rešitev ni izčrpana, ta možnost ni dana. Zaradi tega tudi preostalih pet bank, ki so bile v stresnem testu, ne more priti oziroma nima dostopa do denarja davkoplačevalcev, temveč morajo najprej poiskati rešitev na trgu.
Druga obrambna linija, preden lahko porabimo denar davkoplačevalcev, je v tem, da morajo najprej obstoječi lastniki in pa lastniki podrejenih obveznosti kriti svoj del stroškov, kolikor pravzaprav lahko. Zaradi tega je tudi ena odločitev, da se je pravzaprav Banka Slovenije seznanila s tem, da so lastniki tako delnic kot podrejenih obveznosti participirali to. In šele potem, ko pridemo do tretje obrambne linije, pridemo do tega, da lahko uporabimo denar davkoplačevalcev. In 3 milijarde, ki sem jih prej omenil, so šele potem, ko prva in druga linija nista zadoščali, da bi pokrili večji del primanjkljaja pri teh treh bankah.
Potem pa obstaja še četrta linija. Četrta linija pa se nanaša na to, kako naj država dobi denar davkoplačevalcev nazaj. Tukaj sta dve možnosti in obe bomo tudi izkoristili. Prvič, preko poslovanja bank, in to je del programa prestrukturiranja, ki ga morajo te tri banke pripraviti, dve sta ga že pripravili, tretja ga pa še pripravlja, in pa iz privatizacij teh treh bank. Zaradi tega je tudi danes Vlada na svoji seji sprejela zavezo, da bo privatizirana NKBM v višini 100 % in NLB do višine, tako da pravzaprav državi lahko ostane največ 25 plus en odstotni delež, in to je pravzaprav del zavez, ki jih je morala Republika Slovenija dati Evropski komisiji za odobritev programa.
Jaz bi vam mogoče povedal še to, da dodatni ukrepi, ki smo jih danes sprejeli, so bili tudi prenos terjatev na slabo banko, in sicer tako iz vseh teh treh bank, sicer v skupni višini prenosna vrednost znaša 1,6 milijard evrov. Banke zato dobijo 4,5 milijard slabih terjatev. Da lahko slaba banka normalno funkcionira in dejansko prestrukturira slabe terjatve, ki jih je dobila v svojo last, mora imeti ustrezno kapitalsko tdnost. Zaradi tega je Vlada danes tudi sprejela, da se slaba banka dokapitalizira v višini 200 milijonov evrov in na tak način dobi ustrezen kapital in ustrezno funkcionira, da se pravzaprav čim prej prestrukturirajo podjetja in se povrnejo nazaj v normalno funkcioniranje.
In pa četrta stvar, ki sem jo omenil, se pravi zaveze, ki so dvoplastne. Ena plast zavez so tiste, ki jih je Republika Slovenija dala do Evropske komisije, ki se nanašajo na privatizacijo bank, na način korporativnega upravljanja teh bank, ki so prejemnice državnih pomoči, na način in potrebe po izboljšanju upravljanja s tveganji v teh bankah in določane omejitve v poslovanju banke ter zahteva, da se sfokusira na njihov core business.
Potem so zaveze, ki jih Republika Slovenija zahteva od bank, da so bile sploh upravičene dobiti državno pomoč z našega vidika. Tukaj bi predvsem izpostavil zavezo, da morajo uprave bank in nadzorni sveti bank na podlagi zakona o slabi banki poskrbeti, da aktivno sodelujejo z organi pregona - in ne samo sodelujejo, kadar so pozvane, ampak tudi samoiniciativno iščejo elemente kriminalnega obnašanja in sprožajo ustrezne postopke ter sočasno tudi sprožajo vse odškodninske tožbe in odškodninske postopke, da se lahko del denarja davkoplačevalcev tudi vrne nazaj.
Jaz bi vam mogoče prebral neko sumirano verzijo ukrepov. Se pravi, če gremo še enkrat čez, se pravi NLB se dokapitalizira v višini 1,5 milijarde evrov, NKBM v višini 870 milijonov in Abanka v višini 590 milijonov evrov. Še enkrat, da ponovim. Vlada je na podlagi izdelane poslovne strategije NLB in NKBM ter na predlog medresorske komisije potrdila dokapitalizacijo teh dveh bank ter potrdila tudi prenos slabih terjatev na DUTB in določila, da se dokapitalizacija in prenos slabih terjatev naredita istočasno. Vlada je soglašala s katalogom zavez
9
DZ/VI/48. izredna seja
za državno pomoč za NLB in NKBM, ki so bile dane v relaciji do Evropske komisije. Vlada se je seznanila tudi s predlogom medresorske komisije, da se strinja s seznamom slabih posojil, ki se prenašajo na DUTB. Omenil sem že, da je Vlada sklenila, da poveča osnovni kapital DUTB za 200 milijonov evrov. Povedal bi tudi to, da je Vlada sklenila tudi to, da bo dokapitalizirala Probanko in Factor banko v višini 445 milijonov evrov, kot se je pokazalo, da je potrebno na podlagi tistih postopkov, ki smo jih enkrat tukaj že obširno razlagali.
Vlada je ob seznanitvi tudi vseh ostalih rezultatov kakovosti sredstev aktive in stresnih testov v vseh ostalih bankah dala tudi back stop zavezo, kar pomeni, da bo v skladu z ukrepi, ki jih omogoča zakon o slabi banki, da ravna in naredi vse ustrezne ukrepe v smislu državnih pomoči. Kaj ti ukrepi pomenijo za javne finance? Na podlagi tega, kar smo danes sprejeli, se bruto dolg države poveča na 75 % bruto družbenega proizvoda. Po tej vaji bo državi ostalo na računu še 2,5 milijarde evrov, kar pomeni, da je neto dolg države 68,5 % bruto družbenega proizvoda. To je sicer veliko, vendar je še vedno bistveno manj, kot je povprečje Evropske unije, ki znaša okrog 93 % bruto družbenega proizvoda.
Povedal bi, da so bili danes narejeni pomembni koraki, da pridemo do čiste slike, kaj se dogaja in kakšno je stanje v ekonomiji. Bi pa rekel, da je to še daleč od tega, da je to zaključek vaje, ampak je šele začetek, kar pomeni, da moramo nadaljevati z reformami in aktivnostmi, ki jih delamo na področju konsolidacije bančnega sistema in umika države iz bank, da moramo bistveno pospešiti in nadaljevati stvari, ki smo jih naredili na področju razdolževanja podjetij.
V tem mesecu smo dobili tudi tri pomembne faktorje uspeha, kar pomeni,, da lahko te stvari naredimo zelo uspešno tudi v prihodnje, in to so, da imamo novo zakonodajo, ki se nanaša na razdolževanje podjetij, tako na sodni kot na izvensodni del, da smo naredili prenos na slabo banko in da imamo DUTB, ki je ustrezno ekipirana tako kadrovsko kot kapitalsko, ki ima znanje in neodvisnost, da lahko izpelje tudi prestrukturiranje podjetij. Nadalje, kar moramo nadaljevati in je zelo pomembno, da poskrbimo za to, da se zadeve ne bodo ponovno ponovile, je, da izboljšamo korporativno upravljanje v podjetjih v državni lasti. Vsi poznate debato, ki jo imamo okrog Slovenskega državnega holdinga, kjer moramo zagotoviti, da imamo dejansko centralizirano upravljanje vsega državnega premoženja in da imamo zelo jasno strategijo, katere naložbe so strateške in je pomembno, da jih država upravlja, in da jih upravlja dobro, in katere naložbe niso strateške in za katere je mogoče bolje, da jih država ne upravlja in da jih prepusti nekomu drugemu, da jih upravlja, ter da nadaljujemo z že obljubljenim procesom
privatizacije, kot smo pravzaprav začeli, da ga tudi dokončamo.
Jaz bi se vam zahvalil za pozornost in najlepša hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi ministru za predstavljeno podano informacijo.
Postopkovno želi gospod Jože Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Glede na to, da je porabljenega izredno malo časa v teh dveh predstavitvah, vse skupaj četrtina tistega, kar je napovedano, bi predlagal, da se tako ministru kot guvernerju omogoči tudi kakšen odgovor.
Danes nismo dobili nobenega pojasnila, zakaj se ta vikend ta postopek ne bo izpeljal oziroma kaj je povzročilo, da postopek ne bo ta vikend končan, kot je bilo napovedano. Ali v tem pripravljalnem obdobju, ko so se usklajevale vse te stvari z Evropsko centralno banko, z Evropsko komisijo, Vlada in Banka Slovenije nista uspeli dokončati postopkov, da ta transakcija in te transakcije v tem vikendu ne bodo končane. Potrebujemo razlog, da se nam to pove.
Vprašanje, ki se postavlja, je tudi to, ali je ta blokada, če prav razumem, Evropske komisije, ker soglasja ni, storjena ali pa se je zgodila zaradi tega, ker niso primerno opravljena vrednotenja premoženja, ki se bo prenašalo tudi na slabo banko. Neki razlogi morajo obstajati, da se to ni zgodilo. Jaz bi pričakoval tako od guvernerja kot od ministra za finance, da bi to pojasnila. Tudi vsi tisti ukrepi, o katerih je govoril minister, so zaradi tega blokirani. Sprašujem, kdaj se bodo začeli uporabljati, če postopki stojijo. Rad bi tudi pojasnilo, kaj so to obrambne linije v financah. To je bilo predstavljeno z nekim vojaškim žargonom, tam vemo, kaj je obrambna linija, vendar če vi potrebujete kapital za banke od tistih, ki imajo tam podredne obveznice, to ni obrambna linija, to je razlastitev tistih, ki to imajo. In bi res prosil za dodatna pojasnila, glede na to, da ste bili na tiskovni konferenci vsaj štirikrat daljši od tega, kar ste povedali poslancem v Državnem zboru. Tudi z vidika podcenjevanja Državnega zbora to ni dobro, kar se je zgodilo, in to smo tudi v uvodu povedali. Predlagam pa, da dobimo še ta pojasnila.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Postopkovni predlog je, da minister in guverner dopolnita svojo informacijo. Sprašujem, ali v okviru dovoljenega časa želita dopolniti svojo informacijo?
Proceduralno, gospod Moderndorfer, izvolite.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Glejte, predsednik, to je zdaj šolska zloraba. Imeli bodo izredno sejo in od tu do večnosti bodo lahko spraševali in se pogovarjali, najprej na matičnem odboru in potem vse ostalo. Povedali smo, in na Kolegiju smo zelo jasno razčistili pojme, da so itak prezgodaj sklicali izredno sejo, ker bodo
10
DZ/VI/48. izredna seja
lahko čez dva, tri mesece se o tem pogovarjali, ko bo bistveno več jasno. Zdaj je pa na podlagi proceduralne zahteve gospod Tanko odprl diskusijo. Zdaj se pa dajmo zmeniti po poslovniku, ali je to sklic izredne seje na podlagi 239. člena ali kakšnega člena, ki ga jaz še ne poznam, pa bo mogoče drugo leto zapisan v ta poslovnik. Treba je spoštovati red in disciplino in za to ste samo vi odgovorni, predsednik. Prosim, če nehamo delati ovinke sem in tja. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Moderndorfer.
Dovolite, da vam pojasnim, da ima vsak poslanec, ki zahteva besedo za postopkovni predlog, možnost dobiti besedo takoj, ko razpravljavec pred njim zaključi razpravo. To je v skladu s poslovnikom. V skladu s poslovnikom je tudi, da poskuša postopkovno predlagati, da se informacije, ki so bile podane, dopolnijo. Jaz sem tudi korektno vprašal, ali želi kdo od predstavnikov, ki ste zadolženi za to, da podate informacijo, dopolniti svojo predstavitev. Čas imajo na razpolago. Guverner dr. Boštjan Jazbec je izrazil željo, da dopolni svojo predstavitev. In ne gre za razpravo, ampak za postopkovni predlog. Gre povsem za ravnanje v skladu s poslovnikom. Ne nazadnje je res predsednik oziroma predsedujoči tisti, ki tudi tolmači poslovnik med sejo. Dovolite mi, da dam besedo dr. Boštjanu Jazbecu, ki je izrazil željo, da dopolni svojo predstavitev.
DR. BOŠTJAN JAZBEC: Hvala.
Zgolj odgovor v zvezi z dokončanjem postopka, ki mora priti s strani Evropske komisije. Mi smo pričakovali, da bo Evropska komisija skladno z objavo rezultatov obremenitvenih testov in pregleda kakovosti aktive tudi dala dovoljenje za prenos, za dokapitalizacijo oziroma za začetek dodeljevanja državne pomoči. To se ni zgodilo predvsem z obrazložitvijo, da pisni postopki in formalni postopki na Evropski komisiji trajajo dlje. Zaradi tega ker smo v petek šele dobili zadnje rezultate, so verjetno ti postopki v teku tako po zagotovilih Evropske komisije in da bi se naj zgodili relativno hitro. Moram opozoriti, da bi v primeru, če bi se to zgodilo v resnici danes, bi bil to prvi primer. V primeru Irske, v primeru Španije, so ti postopki trajali še nekaj časa po tistem, ko sta obe državi objavili obremenitvene teste in pa preglede kakovosti aktive.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Postopkovni predlog, gospod Srečko Meh, izvolite.
SREČKO MEH (PS SD): Če preprosto tako rečem, gospod guverner, v imenu mnogih državljank in državljanov, pa tudi mnogih tukaj, me je sram, gospod minister, da morate to poslušati in da se tako dogaja v tem državnem zboru. Ne zamerite tudi tega, kar bom jaz tukaj
povedal. Predsednik, ni prav, Tanko je postavil vprašanje. Guverner je na vprašanje odgovarjal. Na tej seji je bilo rečeno, da se ne bo razpravljalo. Tanko je v principu razpravljal. Zaključite sejo, držite se poslovnika, zaključite to, da ne bomo še naprej padali iz ene... , sicer pa bomo vsi razpravljali tako dolgo, dokler ne bo čas... Ni fer, gospe in gospodje. Ni prav, ni pošteno, ne dela se tako. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Meh.
Ampak mislim, da sem dal zelo korektno pojasnilo, da je vse potekalo v skladu s poslovnikom in da je poslovnik tudi jasen. Če je kakšna nejasnost glede vodenja seje, ima predsedujoči vedno to pristojnost, da tolmači poslovnik. Takšna so pravila, ki so zapisana v našem poslovniku.
Postopkovni predlog, gospod Pukšič,
izvolite.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa, gospod predsednik.
Moj postopkovni predlog bo v skladu z vašo obrazložitvijo možnosti dajanja postopkovnega predloga in možnost dati tako spoštovanemu guvernerju kot gospodu ministru, da v času, ki ga imata na razpolago, dopolnita svoj odgovor.
Gospod minister je v predstavitvi povedal, da smo s to dokapitalizacijo državo zadolžili do 70 % BDP. Leta 2008 smo imeli zadolžitev približno 20 %. V petih letih vsako leto približno po 10 % navzgor ali nekje okoli 3 in pol milijarde na leto ali malo manj kot 2 tisoč evrov po glavi na prebivalca na leto. Moj postopkovni predlog pa je, da gospod minister ali guverner povesta, kje je tista meja, ko pade država v kolaps, do kolikšne zadolžitve BDP. Če se ne motim je ena izmed držav, ki je padla v kolaps in v kateri že tri leta deluje evropska trojka, bila zadolžena nekaj čez 100 % BDP. Kako ocenjujeta, kako dolgo in kako daleč lahko gre tudi naša država? Ali je tukaj že zgornja meja, glede na to, da je gospod minister rekel, da smo še v neki sredini oziroma še nismo najvišje zadolženi glede na BDP v Evropski uniji?
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Pukšič.
Moram vas opozoriti, da ste tokrat zlorabil inštrument postopkovnega predloga za razpravo.
Postopkovni predlog je imel v nadaljevanju, če se ne motim, gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Samo dopolnjujem tisto, kar sem prej že v postopkovnem predlogu povedal. Jaz sem zaprosil za pojasnilo tudi ministra, glede na to, da predsednice Vlade ni. Predsednica Vlade je javno povedala, da se bodo vse te zadeve dogodile na petek in da bo takrat vse končano. Če sem prav razumel predstavitev tako gospoda
11
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/50. izredna seja
guvernerja kot gospoda ministra se to ne bo zgodilo.
Sprašujem gospoda ministra, od kod optimizem predsednice Vlade, da bo to, kar se dogaja s to sanacijo bančnega sistema, končano v petek. Prosil bi za komentar, ker to je bilo napovedano tako vehementno in točno to se ne bo zgodilo, kar je bilo napovedano. In zdaj razumem tudi, zakaj danes ni predsednice Vlade na tej predstavitvi, ker bi najbrž morala povedati, da tisto, kar je povedala dan ali dva nazaj, ne stoji. Prosim pa za komentar gospoda ministra o tej, po mojem mnenju pomembni točki.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Tanko.
Tokrat moram tudi vas opozoriti, da ste zlorabili postopkovni predlog za razpravo. Minister je že prej povedal, da ne želi dopolniti svoje predstavitve, tako da nadaljujemo z zahtevami za postopkovne predloge. Gospod Srečko Meh, izvolite.
SREČKO MEH (PS SD): Predlagam, da odprete glasovanje za postopkovna razpravlja in bomo razpravljali, dokler nam čas ne poteče. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Meh, ampak kot sem povedal, poslovnik tolmačim jaz in bom tudi tako ravnal.
Če ni drugih predlogov, zaključujem to točko dnevnega reda in zaključujem tudi 51. izredno sejo Državnega zbora.
Hvala lepa in lahko noč.
Seja je bila zaključena 12. decembra 2013 ob 22.52.
12
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/50. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV
č
ČUFER, DR. UROŠ..............................................................................................................................8, 9
h
HAN, MATJAŽ.......................................................................................................................................6, 7
j
JAZBEC, DR. BOŠTJAN...................................................................................................................8, 11
m
MEH, SREČKO..................................................................................................................................11, 12
MODERNDORFER, JANI..................................................................................................................6, 10
p
PUKŠIČ, FRANC.....................................................................................................................................11
t
TANKO, JOŽE.......................................................................................................................5, 6, 7, 10, 11
TONIN, MAG. MATEJ..............................................................................................................................7
13
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/50. izredna seja
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
14