O SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Subscription 16.00 Chicago, M., pondeljek, 13. marca (March 13), 1933 ¿B<,lkUy*, ^.okot,^ S»kturdJ»y». n PRO Uredniški ia epremUkt prostori« 2M7 8. Uwndeta Am Off le« of PttbUosÜoa« MOT South Lewndak Am T.iephon«, leskwsll 4904 STEV.—NUMBER 50 Apéstanos for exilia* »t gpacial rats of poaUga provide^ forjnjsctlon HQS. Act of Oct. «, 1817, authoriwd oo Jon« 14, 191t. Komentarji IjflkSnSinj« dni. Ci - med katerimi dnevniki -^dnevniki >vni nsjv^i.dnevnik''-- llggf bahatim JK>dna«loyom ^¿.Tno šteli pred krizo 1,0 40 strani dnevno, imajo ^eijemu po šestnajsj p» niso nič jamrali Loaaili. da se bodo re-I enostavno so se zmanj-Teens je ostala ista. pričajo velikani manjka oglasov. Veliki iive od oglasov, ki so pokrili polovico proeto-fliitu. Dober del teh oglata prispevale banke. Danes •we tiho - in "svetovni j" bo se morali stisniti. ni nobene. ♦ » ♦ pričakovana inflacija pfiila. Vlada je natisnila rde dolarjev v novem pa-ki «daj poplavi deželo, pravijo, da bo to "kontro-inflacija", ki se lahko it» ustavi. Kdo ve? Malo ne bo nič škodilo, a Bij pokale sigurno mejo nrno in nevarno inflacijo? io veliki bankirji uvideli, jemlje «alo, so začeli jiti "reforme". Velike _ v Wall streetu so nazna-di se ločijo od borznih špe-Koliko pomena bodo te reforme, bo pokazala * o je, da zdaj pridejo reforme v Ameriki, finan- bsnčne in ekonomske refor-Tistega brezobzirnega kaki je rjovel v deset-dvajsetih, ne bo več; ~ je v oktobru 1920. Zdaj -feformJtartfc kepitati-lepo umit, počesan in v be-plsšču, ki bo nekaj časa in bo skušal vsaj deloma "socialno odgovoren". Ta fornost bo naznačena v za-u proti brezposelnosti, i pokojnini, zakonu milne mezde in drugih slič-ncialnih reformah. Vse te i, ki jih socialisti zahte-o ie desetletja, vsekakor «tjo v tej ali oni obliki v pri-*jih petih letih. T« bo tisti novi kapitalizem, H propagirajo ameriški so-evangelistl že nekaj let; ko tisti "new deal". Kot re-- nekaj časa bo ta prani kapitalizme trezen ln previden. V njegovi sredi ostanejo stari nespokor- * ki bodo vlekli nazaj v ►"»kost", ali ,tarega vpll- * bodo več imeli in grozno »jamrali nad izgubo "prave Wiks svobode". Ns drugi bomo čuli triumfalne sla-novemu kapitalizmu, ki J»wsl vseh pravovernih. Da-Hbodo razne doneča ime-■ hvali se bodo, da je ta "sl-1 Preobrat" njihova zaalu- _][* to je seveda domneva, biti nobeni preroki — nekatera značilna *** v to smer. U reform« Pomenile «s delavstvo? Da, bo-L11" n*Predna socialna ln reforma znači ko-■Mmj; to se pravi: ki ne K*j SPREMINJANJE DOLARJEV W NIK LE SKRAKIRKL0 Silen potres v Kar liforniji Hele ver ju Kimh popo- vi . - gre predaleč « »»*ega cilja - indu-^ demokracije. ki gredo korak za *> evolucija. Doktor *** kor^ajo navidržema, ^Ja neovirana ™ KH 1 neko reformo ^«^n »deal, i„ ko je U 144 mestu. aar©diti tudi ^rtalizmom »UtiT^L^talliam bo Tudi Bl kapiuiiaem, ki New Yosfc. — (FIP) — Politika "dolarja za nikel" se ni ob-nesla bankirjem, ki so se znašli s * Hooverjevo administracijo vred na koncu brvi, katera se je z njimi vred podrla. Z njo so zaključili epoho, ki bo v zgodovini poznana za najtragičnejšo. Spreminjanje dolarjev v ni-kle je bil zadntfi desperatni poskus diskredltlranlh in nekom-petentnlh gospodarjev Amerike, da se obdrže nad vodo. Smatrali so vlagatelje ta bolj neumne kot vresnici so. Človek bl res moral biti velik bebec, če bi nosil še nadalje ali pa pustil dolarje v bankah pod edinim pogojem, da bo na mesec lahko dvignil nikel na vaak vloženi dolar. S tem prospektom na vidiku, ln pa radi splošnih govoric o narodnem moratoriju» je povsem naravno, da so ljudje navalili v banke, dvigali vloge in jih izmenjavali v zlato ali pa poskrili. Ta bančni debakel ni bil le logičen zaključek Hooverjevega režima, ampak posledica dolge verige zavoženega gospodar stva. Ko je Hooverja pred dvema leti obiskala skupina ekonomov in progresvicev in ga ur girala, naj pod vzame drastične korake za zaustavitev krize ter mu predložila tudi program, ao ¿MLUmanl odgovor; ?Gen-tlemani, vi ste Šest tednov prepozni: mi smo tok le obrnili." Slično je bilo tudi z vsemi drugimi konstruktivnimi načr ti Par let je administracija z bizniškimi elementi vred blufa-la deželo, da se razmere vračajo na bolje. V ta namen so tudi potvarjall gospodarsko statisti* ko in odslovili več Itvedencev, ki niso hoteli potvarjatl številk o propadanju. Nato je pesem o vračanju boljših časov utihnila, a je končno pričela "prosperite-ta zopet prihajati izza vogla." Nesmiselno je zvračati vso odgovornost za gospodarski ln bančni debakel le na bivšega predsednika Hooverja. On je le toliko odgovoren kolikor se je strinjal z Wall streetom, kije diktiral politiko ne le njegovi administraciji, ampak tudi prejšnjim. Nič se pa ne more pri toževatl nad tragično odhodni-co, katero ao mu zagodli vele-bankirji ob zaključku njegove adminlatraclje. Pritožuje se lahko le radi tega, ker je vele-bizniau dal vse, kar je od njega zahteval. Tisti, ki so napovedovali splošni krah in krltteirali zgrešeno politiko vlade, imajo zdaj lahko vsaj to zadoščenje, da so bili v pravem. Vse milijarde, ki jih je vlada razmetala bankirjem, železnicam ln drugim korporacijam, niso pomagale niti njim, is manj pa delovnemu ljudstvu, do katerega se ni pri-kotalil niti en nikel od stotine milijonov izdanih v podporo biz-nisu. In kaj stori Roosevelt? Dokler ne objavi podrobnih načr tov, je vse le vprašanje ugibanja. Gotovo je le eno: če si ne osvoji velik ds! socialističnega programa, tudi on ne bo Izvozil delete ia kaosa. Z nadaljnjim sub venci ran jem velsblsniss ne bo prM nič dalj kot je Hoover. Moral bo seči po rekonstrukcij skem programa, ki ga ie dalj časa zagovarjajo socialisti ln (Dalje na S. ettsaM Los Angeles s okolico udarjen; 130 mrtvih in $000 i*n jenih, Škoda znaša milijone dolarjev I.o« Angelce, CaL — V petek zvečer se je stresla zemlja in nato so sledili potresni sunki v presledkih vso noč. Do sobote večera je bilo 50 sunkov in do tega časa so nsšfteli 130 mrtvih in okrog 5000 ranjenih o-seb, gmotna škoda se pa eenl na milijone dolarjev. Prizadetih je okrog «000 itirjaikih milj ozemlja od Venture do San Diega, središče potresa pa je Los Angeles z okolico. (Najbolj je prizadeto mesto Long Beach; tam je bilo do sobote zjutraj 65 ubitih in 1000 ranjenih. V Los Angelesu je 12 mrtvih in 8000 ranjenih Na tisoče hiš in drugih poslopij je totalno ali deloma poru šenih. Prebivalstvo je vso noč od petka na soboto prebilo na prostem. Vojaštvu in vojni mornarici je poverjeno reševalno delo. IZBRBH KONTNO VERZE V DELAVSKI SOLI Muste zapustil Brookwood po IS letih načelovanja. Bol je nastal valed Konference sa progresivno delavsko akcijo. Večina študentov as strani Mu-steja Zangara abtojaa M tart Morilec župana Cermaka umre na električnem stolu. Oitfl je sodnika. — Cermaka spi milo 30,000 oseb na Ušče Vlad« bo organizirali brezposelne na vojaški način" Jioctgres dal predsedniku oblast, da balancira budget na stroške federalnih nameščencev in vojaških veteranov. Danes odprejo "najboljše" banke, kakih 5000 po številu; druge morajo čakati. "Kontrolirana inflacija*' ae morda rastegne na 20 do 30 milijard dolarje^. Dolar pada v Evropi Miaml, Fta. — Giuseppe Zangara, mali Italijan, ki js 15. februarja oddal šest strelov iz revolverja na predsednika Roo-sevelta in smrtno rattfl čikd-škega župana Cermaka, ki je i. marca umrl za rano, je bil v pe- "*le N. Y. — Delavska Šola Brookwood je te dni šla skozi večjo "revolucijo" kot po-eledica daljšega boja med njenim načelnikom A. J. Mustejem in ostalimi člani fakultete. Na letni direktorakl seji je bil Muste poražen s tremi giaaovl proti enemu, ko je bilo na dnevnem redu vprašanje njegove reslgna-cije, katero so zahtevali delavski zastopniki. Boj je nastal vsled vprašanja, ali naj Brookwood postane sek-taška Šola, nad katero bi imela kontrolo Konferenca za progresivno delavsko akcijo, ali pa naj deluje v smislu prvotnega stremljenja, to je, da nI privesek nobene delavske sekte, ampak neodvisna ln naklonjena vsem naprednim in radikalnim delavskim organizacijam. Zadnje čase je bil Brookwood bolj ln bolj smatran za privesek Konferenca sa progresivno delavsko akcijo, ki je po mnenju večine članov fakultete postala aektaika. Musteja so obdolžili, da namenoma deluje, da postane šola in RPDA eno telo in da je on bolj tainteresl ran v slednjo kot v prvo ter da izrablja Brookwood v korist konference. Do večje kontroverze med Mustejem ln fakulteto je prišlo trlčnem stolu. Zangara je imel dva javna zagovornika, a ni se brigal ta nju. Ponavljal je "Me no čare" (ne brigam ae), kaj narede t njim. Ko pa je. slišal smrtno obsodbo, je bil ratkačen in zakričal je proti sodniku v svoji zlomljeni angleščini: "VI ste tudi eden od kapitalistov, vi ste krukl Ne bojim se stola! Dobro, denite me na stol!" Hitro so ga odvedli v celico. Vsakdo je lahko videl, da je to zakrnjen in napol zmešan člo-V* I Chieago. — čez 30,000 oseb je spremilo truplo župana Antona Cermaka na Češko narod no pokopališče zadnji petek. L1 s ti pišejo, da takega pogreba še ni imel noben javen uradnik in sploh nihče v zgodovini Chica- jg) Volitve začaanega župana so odložene. Nesporazum je nastal vsled nsjaanostl občinskih določb, ta tak slučaj. Vse kale, da mora državna zbornica prej nekaj skloniti, da bo nekalša legalna podlaga sa Izvolitev začaanega in kaaneje za Milnega župana tek obsojen na smrt na «l«Niot¿¡í¿i jesen ; prišlo 'pa "je do nekakšnega aporazuma, ko je Muste pristal, da bo v bodoče posvečal več časa Brookwood u in odstopil od načelnlštva kon ference. Ker se od noša j i niso zboljšali, se je kontroverza pri čela znovega razvijati in je sedaj izbruhnila na dan. Rezul tat je, da je bil Muste po 12 letih načelnlštva prisiljen zapustiti šolo. Z njim vred je odšlo tudi dve tretjini študen tov ln upravno osobje,, kar je povzročilo, da bo šolsko leto naj brž zaključeno en mesec pred določenim časom. Izmed članov fakultete je Mustejem le Tom Tippett, iz-vcnšolskl direktor delavskih prosvetnih aktivnosti, ki ssda organizira prosvetno delo med illlnoiskimi progresivnimi ru dar j i. Brookwood bodo skušal reorganizirati, konferenca pa namerava ustanoviti svojo šolo v New Jersey ju. Muste pravi, da večina fakul tete zastopa reskelonamo stali šče, kar je po njegovem mnenju dalo povod sa boj. Saposs in drugi profesorji mu odgovarjajo, da je najboljše zrcalo njihove "reakcionarnostl" njihova ns »¿¡¡gay Kongres se ji «pri Roota-velt»! Washington. D. C., 12. marca. —Nižja zbornica je včeraj a m giaaovl proti 138 aprejsla ftooes-veltov načrt sa znižanje plač federalnim nameščencem in podpore ter pokojnine , vejnha veteranom, a ae brea boja. Dvaln-devetdeset demokratov as Je uprlo Rooaeveltu in glasovali se proti. Rooesveltovi voditelji so zmagali s pomočjo repttbllksn-cev! de večja oposkija Je vstala v senatu; bUs js ostra dsbata in končno so odložili glaaovanje na pondeljek. Cim Je Rooaevdt petek naznanil svoj načrt. Je takoj Ameriška legija s dru gimi veteranskimi orgaaisadja ml vred poplavila kongres s te-egraml poaivajoč reprsssntante i« ——u ne i flriaMuieio erotl. in nvn»Mir|*i "•J r^ ™ ker veteraal ae marajo redtikci je podpore In pokojnine. Taki sto so dslavsks unije rasvile si-len pretest proti tnlžanju plač namešesnesm. Roossvelt| li.il -I,«- u JIQi. , ■ ttati pisce sa »o7». Nocoj Je Roosevelt goyorll radie, razšlrjsnsm po vsej dele-U In nazaaall, da banks odpro vrata v treh dneh-pondeljek, torek In srsde—in dovoljsnjs sa poslovanje bodo dajale fsdsral-ns rszsrvns banks. Vss banke morajo biti čtsiilee ImfflHi Dve državi '' psasiJo New York. — Dve nadaljnj državi, Indiana in Washington sta se pridružili onim, ki imajo penzijske zakone ta stare in revne ljudi, poroča glasilo Old Age Security asociacija. V in dianski zbornici je bila predloga sprejeta z 81 proti 5 glasovom, v waahingtonskl pa s 84 proti 15 glasovom. Glasilo tudi pravi, da 34 legi slatur študira penzljsko takono-dajo za stare ljudi. Prav tako tudi poroča, da je bil predlog v zbornici v državi Idaho ta odpravo pokojnine poražen t velU ko večino. Vse do sedaj sprejete postave ta starostno pentljo so le začetek in niti z daleka ne odgovarjajo potrebam. Naj večji pogrešek je, da je starost 70 ali 65 let previsoka kot pogo/ sa pokojnino. Na Ogrskem aapril 42 čarjev Budapešta, XX. marca. — Policija Je aretirala 82 želetničar-jev na obtožbo, da ao komunisti. boljši od privatnega, je izkoriičaaje delavca. Prvi kakor drugi mora Wtl za deUv ca le stopnka de višjega cilja, Id Je induštrifikm i*m»krocija. Ia /daj Washington, D. C. — Predsednik Roossvelt je v petek na-alovil na kongres novo poslanico, v kateri sshteva oblast, da ahko balancira budget s redukcijo plsč federalnih nameščencev ln podpore vojnim veteranom. Redukcija mora znašati najmanj 500 milijonov dolar-ev. Predsednik Je povedal v poslanici, da js prejšnja vlada >ognala svetno blagajno v ban-crotno stanje. Blagajna se mora vrniti v solventnost! Vlada bo ustavila ali drastično znižala denarno podporo bivšim vojakom, katerih bolezen ne Itvlra direktno it vojaške službe na fronti. Ta prihranek e predviden na letnih 1400.000,-000. Redukcija plač prinese 1135,000,000; reorganitlranl vladni biroji prihranijo 800 milijonov. Davek na pivo, ki ga uvedejo v kratkem, računajo na 150 milijonov. Prihodnja točka Roosevelto-vega "new deala" je pobijanje brezposelnosti. V ta namen je predsednik pripravil našrt za bondno lzdanje v vsoti M milijonov dolarjev ta Javna dela, predvsem za rssvijanje vodnih sil ln gradnjo oest, poslopij ln Jezov proti povodnjl. Brezposelni delavci bodo organlslraai aa "vojaški način", to je v ta-boriMT pod. kontrole vojnega departments ; tem dobe potrebščine za obstoj in od tam jih bodo pošiljali na rasna dela po vsej deželi. Kakor se čujejo sugestije, bodo bretpoeelni delavci prejemali dolar na dan, dokler bodo v taboriščih čakali na delo. Pinančna reforma se prične lsvsjsti v pondeljek. Do tegs časa dobe vse federalne reserv-ne banke (dvanajst jih je) nove bankovce, ki bodo porssdeljenl med banke, katere so Članioe rezervnega sistema. Vsaka banka, ki hoče poelovatl, mora vprašati rezervno banko sa dovoljenje. Kakor poročajo, je doslej dobilo dovoljenje okrog 5000 bsnk. ki so "nsjboljie" v deželi. To so bsnke razreda A; banke razreda B bodo odpirale vrata bolj počasi. Novsga denarja so natisnili sa dve do tri milljsrds dolarjev. V kongresu Je bilo rečeno sad-njl četrtek, da bo najbrž treba natisniti 90 do 80 milijard dolarjev predno bo mogoče/'dvigniti deželo,ns normalno viilno kredita". Starega denarja Je bilo v Ameriki ob koncu februarja nekaj čez deset milijard dolarjev, vitevil zlato, toda v obtoku ni bilo niti ene milijarde. Usti poročajo, da koplčevalei vračajo zlato reservnlm bankam boječ se davka ln kasni \ v psr dneh je bilo vrnjenih 200 milijonov dolarjev v nlh. Na "črnih bortah" v Evropi čim naraščata v vrednosti angleški funt In francoski frank. Oflcietnih kvotacij dolarja pa al še nikjer, dokler ne bodo odprte ameriški* borze. I Nemški vejaht klsese ja, áe Jih pseaM aa klavalea. i2TprTv prišli diktatorje Hitler. ■ sveiu. Nemčijo, na PÛNDKIJKK PROSVETA thb bnlightemient 0LAMLO IW LABTWWA SLOYUUBSB MilOIWB •f Mrf UlIMptA lunrOhMt JSDNOTS Glasovi iz naselbin Zealadve krajev r« MrKkM «dl ta K* •• M., ti.M - tairt Ms ; -$1M m •• " • HM „u., tor tta U.ltaS «»4 Csm4» KM Mr »* Ckssvu 9TM pm tm*. »»(*> r-' A4»srtl»i«m lUI fc« rtiurMi • IMMSI . h»r Im »Uk pgOHVKTA 141(4, iMwmémU Ari* Cfcta*. MKMBKB OK THB WOMUT» W» v ukintj« Uli}, »oi« »s4s«s Ii ■Mi, Ss »S* )S S IMS mnHIM. *• «Ml IM m «start. M prtaMT trsk. ». l>omba. zaprti. - Glaže se'pusti tako obrnjene toliko čaaa, da ae ohladijo nakar se jih spravi v kleti, kjer se temperatura nt menja. Glaže položimo v temen prostor Paziti moramo, da ni prostor pre topel ali premrzel, da je temperatura okrog 50* F. Ni mi mogoče odgovoriti na vsa vprašanja. Lahko vam nabavim angleške knjižice, ki vsebujejo 66 strani in okrog 600 navodil o konzerviranju -in o receptih, kako še prezervirs me so, sadje in sočivje. Kako se iadelujejo razne konzerve jeiyja, marmelade, juhe itd. Kdor mi pošlje 26c v znamkah, mu pošljem tako knjižico s slikami (6x8 inče v velika). V njej boste vse izvedeli kako se konzervirajo tudi kokoši in izdeluje jesih (kis) doma. Recept za prezerviranje gu-laža, kot ga konzervirajo v sta rem kraju za vojake. — Dober gulaž se napravi, ako se vzame 2 funte govejega, telečjega, ali pa mešanega svinjskega puste ga meaa t govejim. Vzemimo 2 namizni žlici surovega masla aH pa dobre masti, 2 dobro zre zane srednje čebule, 1 srednje debel koren, tanko zrezan, 1 zeleno, zrezano na drobno, 1 pajnt svežih ali prezerviranih paradižnikov, do 2 lističa lor berja, (bay leaves), 6 celih klinčkov, nageljčkov (whale cloves), 6 celih poprovih zrn (peppercorns), 1 noževa špica muškatovega cveta (mace), 1— 8 prste timijana (thyme) in namizno žlico drdbno zrezanega petršilja. Soli in popra se da po okusu. Paprike na Željo. Zre-žimo meso na drobne kosce in dodajmo druge snovi in dišave. Dobro premešaj mo in segrejmo, naložimo v steklenice, kakor meso. Kuhaj mo 3 do SVjt ure v glažfti in dobro zaprimo, kadar pobiramo iz vode. Hranimo kakor meso. To je eden izmed naj-iz vrstne j ših receptov za golaž. Ker so se naše rojakinje pričele zelo zanimati za prezerviranje sadja In mesa na rasne načine, bi bilo zelo potrebno, da se izda taka knjiga v obširnejši obliki v slovenskem jeziku. Jas imam diplomo Iz Penn. državnega kolegija o konzerviranju in bi spisal tako knjigo v slovenskem jeziku (v velikosti 6x8 inče v) z okrog 60 do 60 strani, ako se hoče kdo pridružiti, založiti ali pa stvar financirati. Izdalo se bi zaenkrat 6-crog 2000 izvodov. Upam, da bi se lahko razpečale. Cena naj L>i Jim bila 60c. Pišite ml dopisnice, ako bi kupili tako knjigo* da bom vedel, če bi se knjigo izplačalo natianiti. (Povejte tudi drugim, kateri ne čltajo Prosveta.) Frank Lukancich. I i vat l kadar ss še, doda aa le na vsak kvort meso kuhano NftO pa In krova in (krove, pons po-3 dol.ro t ..Naš dnevnik P roaveta Ogieeby, IIL — Deseta konvencija se bliža z veliko naglico. Večina članstva napeto pričakuje raznih olajšav, ki Jih bodo delegat je naredili na prihodnji konvenciji za članstvo. Cknstsro se nahaja sedaj res v večini v stiski za plačevanje asesmenta. Ampak moramo vedeti, da na noben način ne moremo pričakovati, da bi dobili za en dolar vplačila dva dolarja izplačila, kot bi nekateri radi. Taki člani imajo vgino v mislih isrek, kot tieti osel; ki pravi: Naj raste t ra ve ali ne, ko mene več ne b«o. Ali pa: Naj obstoji jednota ali ne, samo da jas vse ven dobim. Seveda so taki člani še vedno pa sem jo agubil uradi * človeka, napram ksterea« bil predober. Rojak Močnik ii *<**. ja odgovoril ns dopU priobčen v Prosveti din * bruarja. Naj povem n* da tega dopiss nisem )** Tukaj imamo nekega Ja, ki kritizira vae karim gre in ped drugim i««« šilja depiee. Lansko li priobčeni v Pro^T"1 ped katerimi je bil Hnn Dolenc, dasi jih on ni bril jata ispšmspM 23 ; Id Je peš S dne M. jetrne. Glede tajnike ssT M nimam nič proti da Vesti $ ter* /y : _ j, bili iz gori- ijpukeni poljubin-si do nedoltnem zaprli- if?Utemeljene. Ob- iih vseh mogočih zlo- "SÍ ■TAC* hjS porekli telefon-u. ds Rssoru in drugo. Z i e v jeseni nekaj fsn-Poijubina mudilo na Ku-umv blizu meje. Fantje Co^bliinjemRaxo-JfE pod prelazom Glo-popravljali hleve in gra-itrik staj. Cez mejo ker so jih fašisti, ki svojo postajo na Kuku, ssdiorovali. Z raitrga-iico pa je bila gledt-da: Iz Zadlaza hodijo gUlno na planino R^ Tikrat so pobrali telefoneo, ki m jo rabili za svoje g Miličarji so najprej ickaj dečkov, starih 12 do * in jih odvedli v Tolmin, feúnu ps so otroci tajili, da gj pobrali iico, ter so na sarjanje policijskega komi- Cfcpovedali, da so žico pre-m fantje na Kuku. Tako j« i do aretacije. Fante p v Tolmin in jih obdol-di m prekinili ne samo tele-lo rvezo, marveč tudi da ao pili peklenske stroje na ki vodijo k fašistični obli postaji. Pred neko buk-io namreč fašistični mlli$-jptzili več kosov telefonske Dejansko so bile to zanke, t jih nastavili otroci. Faši-ito domnevali, da je v düp-ŠNvesa, iz katerega je vo-üca,peklenski stroj. Kote »pripeljali pred bukev, se-1 si mogel ničesar priznati, ú ničesar vedel. Tedaj ao izsiliti iz njega izpoved ln pretepli, nazadnje pa za obesili na drevo. Več ur pustili tako viseti, nakát C vsega izmučenega znova v Tolmin. Skupno z 1 so ga nato odposlali v i zapore. V zaporih «o lie nadalje pretepali. Naj-lwdo sta trpela Tone Baloh nn Toroé, ki sta bila naj-ejša med njimi. Nekoliko fhaneali Pirnu in Bezjaku, s oba le mladoletna in so ndi tega smatrali za manj na elementa. Preiskava se nkkla več mesecev. France jkki je rahlega zdravja, je fcoma obolel. Njihovi «6-*i pa ves ta Čas niso vede-frio in kako se jim godi. in telesno malo da ne w jih te dni odposlali sv, • a sanirali tržaško banko « daljéih pogajanjih se je «o triaAkega zavoda "Ban-[Crédito Popolare" končno Mnelo z vlagatelji in «» tekočih računov glede ""lh izplačil in ureditve finančnega položaja. «tekočih računov in vla-[». ko že ni bilo drugega *» Pooblastili banko, da če-1 njihovih terjatev določi Mvodovega kapi-'•J*1' del terjatev pa za ve-ki naj bi bile izplač-''treh delih po štirih, sed-■«»tih mesecih. Poleg ''.vodstvo banke «protilo £ t"" kr°*a ®v°Jih dos«. R^reeeatov, da ne po- CT cT ,n zavodov Sui rw ^ ttkreP**J« «ta. ÜJJ milijonov Ur. vio-' Vostale vezane p. zna. ft 75 milijo^vTr. * * n,*> val upniki odgovornost režimu, ki naj bi bil kriv alabih časov. Na ta način je akcija proti tretjini upnikov zavzela političen enačaj in je spričo tega težko verjetno, da bodo vztrajali pri avojih terjatvah, ker bi ae s tem ispoetsvili šikanam ne le goapoidarekih, marveč še poeebej političnih faktorjev. V petek ae je vršil občni zbor delničarjev, ki ao potrdili ukrepe vodatva in ugotovili, da je zavod saniran. Fašiatorska vizitacija * Dne 30. febr. so imeli v goriški pokrajini fašiatično vizita-cijo. V Gorico je prišel podtaj-nik fašistične stranke Marpica-ti. V spremstvu pokrajinskega tajnika Avenantija se je odpeljal na deželo, da izvrši revizijo delovanja poaameznih krajevnih organizacij. Bil je v Črnem vrhu, v Idriji, pri Sv. Luciji in v Tolminu, kjer ae je baš vršil občni zbor fašistične organizacije. V Tolminu je imel govor, v katerem je poudaril posebne naloge obmejnih fašistov za asimilacijo tujerodcev ,ln obrambo domovine proti sovražnim sosedom. v . Disciplinama komisija goriške fašistične zveze je medtem odstavile fašističnega zaupnika Pavla Bevillacquo v Sempaau. Za njegovega naalednika je bil imenovan črniški tajnik Andrej Zuliani. Nepismenost v Julijski krajini Julijsks krajina je veljala poleg južne Tirolske še leta 1921 kot pokrajina, ki je imela v Italiji najmanj analfabetov. Fašistični režim je vsa leta, od kar je na vladi, proglašal pobijanje nepismenosti kot eno svojih glavnih nalog. Kadarkoli so se določevali novi krediti za šel-atvo, je fašistični tiak hvalil njegovo prosvetno politiko. Skrbno ao listi beležili podatke o novih šolsh in pričakovati je bilo, da bo nepismenost znatno nazadovala. Napovedovali «o, da je v Julijski krajini v nekaj letih sploh ne bo več. Podatki centralnega . statističnega urada, ki ao bili pred kratkim objavljeni, pa pričajo na veliko iznenadenje vae javnoati boš nasprotno. V zsdnjem desetletju je število analfabetov v vsej državi povprečno nazadovalo na 21 od sto, v Julijski krajini pa se je več kot podvojilo, tako da znaša sedaj 18 od ato. Julijska krajina se je pomaknila na šesto mesto med italljanakimi deželami, pa Če prav je režim še poeebej skrbel za njeno izobrazbo, ker je pri tem zasledoval povsem politične cilje, hoteč čim prej asimilirati slovansko manjšino. Poleg državne šole so v Julijski krajini postoterile avoje delovanje tudi privatne šole, a je vse njihovo prizadevanje—kakor kaže skromno število—dalo baš naaprotne rezultate. Izpred sodišča Kakor znano, ao predvojaški tečaji v zadnjih dveh letih obvezni za vso moško mladino od 18. leta dalje. Proti fantom, ki zanemarjajo tečaje in proti njihovim staršem so predvidene stroge kazni. Te dni «o zaradi zanemarjanja tečajev prijavili Kandušu niso mogli ničesar dokazati in so ga zaradi tega oprostili, Ložarja pa ao obsodili na dva meseca atrogega zapora in 3200 lir denarne kazni. jiiitki inkvizicija BHM W IMVIJP Kako ao aežigali VaSadoUdu # sodišču Antona Podgomika iz Vrtovina, Franceta Mikuša iz Gozda pri Colu, Ivana Zgavca iz Sv. Križa. Joaipa Vidica in Marijo Vidičevo is Gosds, Jes Josipa iz Sanaborja in Franceta Prošta is Oreftjs pri št Vidu. Dne 25. febr. pa ae je v Gorici vršil prooee proti 64-letne-mu Francu Ložarju in 44-letne-mu Josipu Kandušu iz Vrtovina pri Črničah. Obtožena ata bila, da sta hranila orožje, ne da bj ga prijavila pristojnim oblastem. Karabinjerji, katerim sp konfidentje zatožili oba poaeat- nika, so napravili v hlevu, ki jeL^. . WMi . ^ . . . last obeh obtožencev, preiskavo in našli dve stari avstrijski pu- £SLh5 ' ški in dve sablji. Oba poeeatni- ^ ^L^lnLT^ ka so zaradi tega aretirali in ju ^Č^TSZfS? odvedli v Gorico. Na procesu*^ Car" Spanaki dnevniki objavljajo v nekem madridskem artiivu najden doslej nepoznan opis sežiganja krivovercev v Vattadolidu. «Auto da tf' ae jo vUšil v nedeljo (21. maja 1669 na dan av. Trojice. Rabi j i ao bili že zvečer premostili ves trg in napravili najmanj 000 velikih močnih lesenih ut. Opolnoči ao bile polne LJašJa - zdravniki rsatHs * *»« .f i » " * ¿1 Umetna imunisacija raatlin z vcepjjanjem antitokainov po človeškem vzgledu ae pri raatli nah ni obnesla. Tako je bilo treba izbrati drugo pot: izkori stiti naravno umetnost, ki jo je najti za razne bolezni med rastlinami istotako kakor med ljudmi. Postopek je v teoriji preprost: različne pravrste iste rastline se preizkusijo glede njihove odpornosti zoper določene bolezni nato se Izbere ns goji tista, ki se pokaže odporna so-per bolezen. Druge zaželjene lastnosti se ji eventualno skušajo pridobiti s križanjem. Seveda pa je v praksi ta poatopek veliko bolj kompliciran in zahteva čeato ogromnega truda in denarja. Na zimskih pšeničnih vrstah je spomladi n. pr. opaziti, da so nekatere dobro prebile zimo, druge so pa zmrznile. V krajih ln deželah, kjer je velika nevarnost, da bi pšenica pozimi zmrznila, je treba sejati odporno vrato, ki ae da najti tudi z manj zsmudnimi poskusi vi ledenici znanstvenih laboratorijev. V zadnjem času ao delali posebne poskuse z inficiranjem rastlin, da bi ugotovili, katere vrste krompirja niso podvržene v vlažnih poletjih gnitju llatov. Ti poakusi ao se vršili v laboratoriju, v primerno vlažnem in toplem prostoru z rastlinami, ki ao jim na liste kanili z glivico, povzročiteljico gnitja, pomešane kaplje vode. 2e po štirih dneh se je pokazalo, da-li je rastlina dovzetna za gnitje ali ne. Izkazalo se je n. pr., da so odporne le tiste vrste krompirja, ki izvirajo iz svoje prodo-movine Juftne Amerike. S križanjem ao potem tem vrstam dali druge dragocene lastno^i^ ki jih zahtevamo od dobrega krompirja. Krompir je podvržen še drugi težki bolezni, ki je znena pod imenom krompirjev rak. Tudi tega povzroča neka glivica. Na sličen način kskor prej so ugotovili vrste, ki ao odporne zato bolezen. Iz teh, za rak neobčutljivih vrst, «o potem « kri-Sanjem do«egli še vrste, ki «o los (v starosti 14 let) in princesa Juana sta dospeli na trg ob pol šestih zjutraj, v spremstvu grandov, škofov in velikega in-kvisitorjs. Dvorne dame, ki o spremljale princeeo, ao bile v krasnih, daai temnih svečanih nošah. Čim ao z»eedli viaoki povabljenci prostore, ao pripeljali ob-aojence. Skof Melhior Canot je pričel pridigo, a je bila neslišna, ker so ae val na glaa pogovarjali in celo kričali. Nato je vatai domač £kof Iz iValencije. Tedaj je vse utihaho. 9M je dvignil zlato razpelo bi glasno zShtevsl prisego od princa in princese, da bosta vedno branila Inkvizicijo pred njenimi nasprotniki Princ in princesa sta odgovorila "a men" in dodala, da bosta vedno storila svojo dolžnost. Sodnik Vergara je nato preči-tal obsojencem obsodbo, rsbljl pa so jih «grabili ln privezali k drogom. Najvišji drog je bil namenjen dr. Avguštinu de Caaal-11, predstojniku mestne tajne protestantske občine. Ta katoliški duhovnik je bil nadarjen govornik. Cesar Karel V. ga jo vsljubil, imenoval za dvornega spovednika in prldifnrj* ter gs večkrat a seboj vnel na Nemško Tam se je navsel Csaalla Lut-hrovlh naukov. Sodnikfi« prečrtal: "Naj bo;o«tean, da se bo skesal svojih tgratov kt se povrnil v naročje sv. katoliške Cer-Ikve." Casalls js do zadnjega upal, da bo poaniloščen, ker s« j« zanašal ns ceaarja. A rabelj mu je zadrgnil zanko okolu vratu in jo nsitessl okoli, droge dokler ni krivoverec ladlhnll. Tako je naredil s 18 obtoženci in prižge grmado *ele potem, ko so bili mrtvi. Med sjtol jo bila tudi Casallova sestra, dona Beatrlca. Tudi njegov brat Franc je po-stal deležen njene usode ln se je izkazal posebnega zakrknjen-<*a. Vsi ustanovi služabniki ao bili tihi. Samo 20-lstns dona Ca-talina de Ortega je milo prosils rablja, naj čim prej končs njene muke. A nI Imela sreče. Val so videli, da js morala Izdihniti bolj počss kakor ostali obsojsn-ci. Lista zločincev je štela 8C Imen. A 18 od njih je bilo pomi-loščenlh na doživljenjsko ječo. neobčutljive za gnitje ln aedaj so z dokajšnjimi uspehom do« segli iz teh križancev absolutno zdrave, vrhu tega pa še prillčno okusne in sgodsj dozorevajoče vrste. Seveda pa bo treba še mnogo let dela, da ae doaežejo vrste, ki bodo v vsem ustressle človeškim sshtevsm. Zato je bil obsojen na ognjeno smrt bre« obešanja baksUy«r Hereauello. čeprav je bil »sroo| pomočnik Caaalle, ki je vrAil dol-žnoet glavarja krivoverske prepovedane občine, je pokazal naj-1 več prodrsnostl. »Preklinjal je inkvisioijo še ns grmadi, in gs je moral sdsn ismed vojakov prebodi s hheleberdo. Nsto je umrl kot neakeaan grešnik polit a krvjo in v plamene aavit tlho| brez krika in stokanja Naj Avstrijski dikUtor poavaJ vojaške čete ns rdeči Dunsj Psris, 11, msres. — Francoska vlada pripravlja diploma-tičen protest proti nekaterim činom nemških fsšietov, a katerimi ao po mnenju franooekih je še odprl rsbelj «rob donne vladnih krogov kidili vereajako Leonom de Vi vem, matero^bras- pogodbo. Mod temi čini je o-boinegn CaeaHs, viol k njagp kupscijs vojoikegs taborišča n>eno kosti in jih tudi ssšgsl ns Kehl po fašističnih četah in po-morišču, da bi še mati postala I množitev nemike poUcijo. deledns usode brosbošne deee. ■ Dunaj, 11. marca. Avstrijski na pol-diktator Dollfus je prišel v oster konflikt a socialisti, ki ignorirajo njegove odloke glede jsvnih «hodov. N« Dunaju imsjo socialisti absolutno vočlno in dunaj«kl Aupsn dr. 8«lts js iajsvil, ds s« ns bo smenil sa dekrete ksncelsrjs. To je raakačilo Dollfuaa ln po-ivsl je vojsšks čete ns Dunaj. Do dsnsa le ni bilo nemirov. Socialisti ao mobillsirali va« «vojo orgsnsscijs sa sknijo, če bo potrabna. Dr. Kari Renner, predsednik avatrljake zbornice, ki je Md-njl teden reslgnirsl in s tem svtomstlčno ustsvil sborovsnje parlamenta, da proprešl dlacl-pllnsrno postopanje vlsds proti atsvkujočlm želeanlčsrjsm, js sdsj nssnsnll, ds umakne ro-aignacljo, toda Dollfua pravi, ds to ni* legalno. Dollfus msni, ds js svstrijakl psrlsmsnt "imrznir in nihte gs ns mora več skliostl k zssedsnju. Vse, ksr js v tem področju I Berlin, 11. marea. — Kance-pričakovati, je "«tnfts regula- lar Hitler js všsraj naročil avo-cija" bank — to vsllc temu, ds jkn fašističnim čsUm, naj od-je vladna regulselja v vaeh pod- nehajo $ terorjem proti Aldov-ročjih tako btnkrotna kot ao akim trgovcem. Ampak teror donos bsnkrotne banke. Slednje proti kolnuniatom ln sooUlistom valed tega, ker regulacijske I se nsdsljujs. Včeraj jo bilo obUsti kontrolira blanl« sli lcor- spet pet o««b ubitih v izgredih, porscije, ki ao pod vladno "kon- KlUer js po vaeh nemških dr-trolo". Tudi v bodoče ne bo bolje, žsvsh naatavll «voj« policijsko V praksi vlada lahko regulira le komlaarje; zadnja, ki M j« u-tisto, ksr kontrolira — lootujo i klonilo njsgovl volji, jo blU in še tukaj ji kapitalizem dela Bsvsraks. Konflikt s kstoličs-ovire. nI se tudi nadaljuje ln «sls vr- Glavni problem ps je zaposli-1 aU katoliških llatov jo U«Uv-tov braspo««lnlh ln «ubvonolra-l lifnlh-nje nskupovslne «11« delovnegs SPREMINJANJE DOLARJEV j V NIKLE SKRAHIRAJLO (Nadaljevanja «l. sltaol,) drugi progresivni elementu Vprašanje je le, koliko ae tega seveda in koliko deleč mu bol puetil iti W*ll street, ki je ša vedno goapodar dežele, daai je njegov vpliv začasno izpodko-psn. Kongrea Rooseveltu najbrž ne bo delal večjih ovir prvič radi deeperatne «itusclj« in dru gič, ker bo «sm odgovoren tako ss uspeli kot ss polom vaakega rekonatrukcljakega programa, ki ga predloži kongreau. Trenutno je bančno vpraša-j nje nsjbolj pereče, ker je pri< zadeta in ogrožana vsa industrija in vs« bisnis, ni ps pričakovati tsmsljnlh reform. Bsnk ta | vlada gotovo ne bo prevssla niti šls v bankirski blmls a ustanovitvijo avojega bančnega «iste- IZttRUH KONTROVRHZK V DELAVSKI ftOLI (Nadaljevanje s 1. stmaL) teh ukrepov. j m^ lir, tako da bi P :," Pr«v Ukoj [^¿♦mihjonoy. Proti * 10 * "a" na kZLZF?*- spo. -vojih J^a so skušali • 4 ííJ ' ' Pelo tako k4hi¿P0raium « nivo. W «Will novo as newjrorškl aniver^ ko Jim Jo vodstvo saivers« neUvile aj ljudstvs. To js tudi. nsjtrši oreh. In tuksj bo moral Roo* ssvalt ssči po programu progre- aivoov in socislistov, prodno ggi . ^ bo «tri, In ta program jo sapo- sktivnoat v d«lsv«k«m gibanju, alitov velikega števila pri javnJh V Konferenci «a projrreslvno de-delih, aadoatna podpora v goto- l*v«ko akcijo «o bili aktivni od vini vsem, dokl«r «o brez delaj M*etka. Ker pa je postala ««k-ln razdelitev bombaža In pš«ni- taško gibanj«, proti «em«r •© m ki jo ims fsrmski odbor v borili dalj časa, m odstopili zalogi, poleg saniranja medna-1 V«l so mark«isU ln n«katori tu- rodne trgovine in priznanja Rusije. di člani socialistične stranko. Pravijo, da bi se prav teko borili proti poskusom« da Brook* . wood postane privesek katera* Jersey City, ft. J. — Unij ski koJi drUf9 rsdikslns frankoije, car In rakotir Theodora Brandlel k€r giu^ti mors vsemu radikal* jo bil suspendiran • veem svo- Demu gibanju in prograaivnlm jim štabom it unijo šelezosUv-l hlevskim organizacijam, kot jo binakih delavcev. Za j« glaao- bij prvotni n»men šole. Trdijo, valo 160 članov, proti ps sdsn. ¿s j# Konfsrencs sa progroslv-Notranji boj trsi« že dalj če-1 n() ¿.Uvako akcijo postala p» Z Brandlem je tudi med-| atlčna stranka in «oktaška grupa, dasi jo WI njen prvotni na-men zdruftfti v«e radikalne olo-mente za ekonomak« aktivnosti — mod unijsml In za organlsl-ranje delavcev. In oski stiki mod konferenco in Srookwoo* dom bi šolo le izolirali pravi vs-čins fakultete. Brookwood je edini o«tanek ameriškega prosvetnega dalav- narodna orgsnizseljs o«i njeni voditelji, ki «o «usp«ndl rall vae unljak« aeje. Robelnl člani «o ŠU na sodišče, Id je imenovalo sodnega upravitelja In vspostavilo normalno unljsko funkcije. Brandie jo bil lansko leto raakrinkan kot eden največjih unijaklh raketirjev. U» nijo je domlniral popolnoma. Praiomsl Je velike podkupnine -|u>ft kl M jt ^^ od kontraktorjev In obenem vo-l ^ vojn, yM druf0 j# poginl-dH blznls s prodajanjem grad- k> v dobi Coolldgovo prosperl-benega materiala. Bil je tudi Ameriška deUvaka lodo- desna roka tukajšnjega župana gf ^jj ¿^ frHtA+ In notorlčnega boaaa demokrat- vaU dobul kontroio nad to šo-«k« stranke v New JeweyJu. ^ ^ B| jj „^poy^. pensije Ašla boj, kar šoli nI ikodovalo. Brookwood je priznana In po> Harrisburg, Pa. - Čeprsv so j?**?** V v SST^wnU le tri is drtsvni «vropaklm delavstvom. ?a-aenatorjMkTodi»rt<> ni.protuje- JuKeU pravda bo šola tudi to jo «taroHtni pokojnini, js bloki-l«"So prabotela._ rana m ^»P^f^fSu SLOVBMHLA NARODNA POD» js predloge, toaobUl raltiije pOKNA JED WOT A imenovani v posebni odsek ss nfc^rfls In As fttodlrsnje vprsšsnjs. S «o poto- ^ Harrieovo predloga ne pri4S|M prod «bom leo. Pennsylvania jo Ao prod leti sprejela kl jo lavsfce f aderad jo B lovel sa to. Zakon pa jo uoišilo BMMfl as jo progisaMo as Zdsj je v državi litri "Kakor • cepcem aem mlatil z mečem okrog aebe naravno«! po tletlti zenlčljlvo smehljajočih ee gobcih v hrbet vpedle nam trume, boril aem ee ljuto, kakor podivjan, kp sem opazi», da Je vee naš napor zaman, «la so se bogovi aaml zvezell s krivico ln napovedali boj pravici ... Omahoval eem, opotekal sem ee, ie sem mahnil eemintja * mečem po svetlem, napetem telesu ... toda moči eo mi pešale, kri mi je tekla iz ran na rokah, na prsih, na nogah ... glava ee mi je nagnila, kolena eo mi klecala ... močno sem se opotekal, v okrvavljeni deenld le vedno stiskajo meč, ki ga pa nisem mogel več dvigniti — zdelo ee ml je, da ee pogreza zemlja pod mojimi nogami — in eem padal, padal, vedno niije, vedno globje, padal neprestano z neko umerjeno hltroetjo, kakor da bi frčal skozi obničje veeoljetve, br«dsnjemu žrelu v narečje ... In takrat eem kriknll: Kje je prevlceT — ln sem se zbudil. Zbudil sem pik pri tem nehote tudi druge ... Kajn* čudne senje, Drejar "Čudne in žalostne/' je poklmal kovač. "Hvala Bogu* da eo le eanjc; kajti v reenici bo nastopil enkrat čae, ko ee bo zgodilo ravno nasprotno ... Ne trebušnikl - zmagal bo delavec, zmagala bo pravica 1" Marko ee Jj sklonil in segel z roko pod zglavje. . a "ZdeJ pa glej, Dreja, kaj eem prineeel včeraj domovi Zanimiva etvar, jako zanimiva in poučna za vsakogar, kdor išče pravico ln ree-nlco . . In Izvlekel je izpod slame debelo knjigo, na kateri je blcetelo Ime: Marke. "Nekaj čudovitega ee je zgodilo včeraj * menoj, Dreja," je pričel razlagati kovaču. "Ko aem poelušel na shodu Senčarja, poslušal tega oznanjevalca pravice, apostola ljubezni — ml je postajalo gorko pri srcu. VnematJ in navduševati množico za eveto etvar, za pravico, napovedovati buj krivici in vsem drugim nečednostim — rn ni to nekaj vzvišenega? In zmerom topleje ml je bilo okrog erca. Ali »i moreš* misliti, kaj sem sklenil, kakšna želja se je po-rodila v mojem ercu? Čudovito je, brate , .. ampak nikar ee ml ne smej .. . govorim resnico: sklenil sem da postanem tudi sam govornik r Za hip je pomolčal ln se ozrl na kovača, ki je listal po Marksovi knjigi in mlaekal zadovoljno i jezikom. "No, kaj praviš k temu?" Kovač je zaprl knjigo e tihim smehljajem na licih; potem je položil svojo zdravo levo roko Marku na ramo, kakor v blagoslov. "Vate saupam, Marko I Ce čutiš v svojem sreu poklic za govornika, sem prepričan, da ni več dsldč do tistega časa, ko boš grmel kje i visokega odra . . . med poelušajočo množico spodaj pa listal kovač Andrej Krejčl in bo vesel ln ponosen, da je Merkov prijatelj ..." "Dosti, doetl, ne govori tako!" ga je prekinil Marko ln si pogladil svoje bujne kostanjeve te lepe Marksove knjige. Ze med shodom me je nekaj vleklo v govornikovo bližino, po shodu sem pa kar pristopil k njemu, se mu predstavil in se mu izpovedal ... Zelo je bil presenečen, toda veselo presenečeni Krepko mi je stisnil desnico in moral aem ž njim na stanovanje; tam mi je poeodil to-le knjižico in mi rekel, na j se še večkret oglasim pri njem ... Blaga duša, rečem ti .. . solze so mi stopile v oči, ko eem se poelovil od njega ... Zdaj imam določen in jaeen cilj pred seboj: zvečer po delu bom študiral doma in se pripravljal za važne trenutke. In ie čez dan pri delu v tovarni bom razmišljal o tem, kar bo potrebno, da ne pozabim . . . Veliko dela me ie čaka, lepega duševnega dela namreč ... in moje srce, Dre-je, je veeelo, kajti jaz ljubim delo! ...." -Najrajši bi te objel ... tako te imam rad . . ." je «adrhtel kovaču glas. "Nič se ne čudim, da znaš tako lepo govoriti; dočim smo pri vojakih drugi ubijali prosti čae z rasnimi neumnostmi in budaloetml, ei ti tičal lepo kje v zatišju med evojiml knjigami... Kar *l se-jal, to eedaj ženješ; ml drugi nismo ničesar sejali, sato tudi žeti ne moremo!" Skozi špranje v stenah je zapihalo mrzlo in ledeno, po etrehi je šumelo naglo ln ropotajo; plamen eveče je hušknH semtertja, kakor da bi hotel pobegniti lz varnega zatišja v črno noč. "Kako zunaj dežuje!" je spreletelo Marka. Kovač je vstal. "Dežuje, da, dežuje ... Najbolje bo, da ee skrijem pod odejo in saepim .. ." "Ostani še trenutek," je zaprosil Marko. "To-le eem hotel ie povedati: Na delo nam bo treba eedaj vsem, kolikor nae je, trpečih, sati-ranih . . . Treba bo iti od brata do brata, od trpina do trpina, vneti srce za srcem. In ne odlašati — na delo takoj! . . . Poglej eamo to Hašo barako, Dreja! Koliko trpinov je v njej, vzdihujočlh ln stokajočlh ... a pomoči od nI-koder! — Pomagati ei bomo morali toraj sami... In «maj — kaj vidiš? Ni to edina baraka. na stotine jih je, skupaj se tišče, vrstijo se druga sa drugo ... celo mesto barka, povsod luknjaete stene, strehe sive ln vegaete ln slabe, da prepuščajo dež ... In v barakah, kamorkoli "Igrala bova tri igre. In čel Boromov je omahnil na stol dve od njih izgubite, boste mo- Globoko je zaaopel in ei poteg-rali umreti." [nil s roko čes potno Čelo. Neznančev glas je zvenel ne- Bog ve, ali nimam še sivih usmiljeno in okrutno. Boromov to, mu je takrat po bliskovito je začutil, da mu gre res sa živ-i šinilo skozi glavo. Čudno ne bi 1 jen je in smrt [bilo. "Saj sem vam vendar rekel, «Na potezi ste," je ponovil da ne znam šahirati," je zajec-1 neznanec in naperil orožje na ljal. "Poglejte rajši k sosedu;!Boromova. Le-ta je napravil slišal sem, da je dober šahist" potezo in že prihodnji mah ve- "Sedite," je zapovedal nežna- del, da je bila nesmiselna, nec in grozeče nanieril cev re- "Hahahaha!" ae je zasmejal volverja Boromov u v glavo. | neznanec. Slišalo ae je eatanski. ■■ 'Umreti boste blazno in trdo. I morali." Boromov je hotel | preobrniti v šalo. "Umreti bomo morali vsi," vso stvar Boromovu eo ee jela kolena tresti. Počasi je stopil k mlsl in se spustil na stol. Kaj naj štorim, je premišljal, kako naj ee odkrižam tega člo- zagodr- na tla; aej s tem, da bi Igro do»|njal neznanec. "Poaabljate, da bil, ne morem računati. S Ša- imate Smrt v gosteh." hom se nikoli nisem ukvarjal inj Boromov je začutil, kako mu na pretih ene roke lahko eešte- je ledeno sagomaselo po hrbtu, jem, kolikokrat aem v vsem svo- Zobje so mu začeli »klepetati ln jem življenju igral. Zato se mo- soba je zapleeala pred njim. ram na drugi način izmasati iz I Vse se je vrtelo v kolobarjih, te zagate . . . Morda se mi po-1 vmes so pa skakale in plesale sreči . f. - rdeče pičice; a te rdeče pičice so "Ali ete pripravljeni?" I se venomer izpreminjale r o-Tudi tujec je bil med tem se- krntne^ migljajoče oči. del. V dosegu njegove desnice] Neznančeve oči .. . | je ležal revolver. I |»0tem jo isnenada spet j "Beli začne." no zagledal. Čisto jasno. In; Boromov je imel bele. Boka hkratu e tem eo ee mu napele mu je vidno trepetala, ko je po- mišice, volja po življenju je pla-rlnil kmeta pred kraljico naprej, nlla v njegove možgane ln epro- V sobi je bilo čudno tiho. Sll- stila vse energije, šalo se je tikanje ure na kami- Obraz Boromova je poetal nu in luč stropne svetlljke je zverlžena epaka. Nasmehnil se širila na miso človeške kontra- Je in prijel s desnico desnega ste. Boromov je neznanca oetro lovca, ki je kril njegovega ska-opasoval in ugotovil, da je nje- kača. Ni nameraval napraviti gov obraz silo sanimiv, ostro iz- Šahovske poteze na šahovnici, klesan in plemenit. Samo pre- hotel je napraviti šahoveko po-bled je bil mož, in v njegovih teso življenja. To priložnoet očeh eo se utrinjali čudni bli- mora israbitL skl. j Da je te prej ni opazil, sdaj Ura je sajela in odbila. Njen kar razumeti ni mogel. Saj je glas je napolnil sobo; učinkoval bilo jaano ko beli dan, kaj mora Je čudovito harmonično. napraviti. Treba mu je le mizo Oeem je bilo. prevrniti in revolver, ki je ležal "Osem," je rekel Boromov in zraven neznanca, bi zletel na tla. vstal. "Sestanek imam, gospod,!Prihodnji mah bi se neznancu vrnjeno mizo narav mm*. Z naporni Jih eil je potegnil mok, sarjul na pomoč, g Neznanec je imel ur»-«L Bšril se je kakor^ Boromov se ga j« u fl ubraniti, ker mu jT J lil neverjetno moč I kršne si nikoli ne'«! da jo ima. | Takrat se je zaslišalo I po vratih. 1 ■ ^Vlomite vrata'" j. Boromov in telebnil, nikom in atolom, ki ae mož oklenil, po tieh Cela večnost ae mu preden je zaslišal ti pokanje. Potem sta I moža v sobo. Eden od vihtel sekiro, bil je | gi je pa mahal z zarj. Uo še iz svojih vojaški "Primite ga!" j7j9 romov s poslednjimi kaj neznančevi prati bili zaeekali v goltanee. Stemnilo se mu je I Od daleč je še slišal sko vreščanje in glasove . .. potem aejtl okoli njega zgrnilo v Koc# je zavedel in io I pogledaš, sama beda ln revščina ... .Veliko jih o pol devetih moram biti na me- zagnal sa vrat ln se »pustil v boj Kovač pa ni odnehal in Je nedaljeval: "Moral eem ti povedati, kar ml je ležalo na ercu ... eaj te ne bo prevzela moja pohvala... Mlad si, rasumen ln pogumen — zato Imam seupenjc vate, Marko!" "Pa nehaj «e enkrat, človek krščanski . . , ne maram takih besed, poeebno še ne is prijateljevih uetl" ee Je dvignil Marko s vsem svojim sgornjlm životom na slamnlcl. "Skupaj eva ee bojevala na severni in južni fronti, smerem eva si bila dobra prijatelja —• zato ne maram, da bi ee najino prijateljstvo rasdrlo. — Tiho bodi ln poslušaj, kako eem prišel do je, ki so bres roke in noge ln nihče ne j»krt>i sa nje ... pa so tukaj, da vsaj pod streho . . . Bres števila pa je onih, ki eo zaradi kletega so vraga na jugu sapuetill svoje domove; eedaj sanjalo tukaj o južnem eolneu ln hudo jlip je pri srcu; vdova Karba s hčerko Elso je med temi zadnjimi ... To je beda, Dreja, to ao barake! In pomoči od nikoder . . . Zato bo lep in svet naš boj .... bo takorekoČ to boj pied barakami ln palačami ... boj sa pravico ., • Enakost. . . nobene izjeme! Sami ei bomo Izbojevali pravico, ki je nam nočejo dati prostovoljno ... in kakor si prej rekel, Dreja, vzeti bo treba v roke bič ... To je naša velika naloga, ki jo bomo isvršlll, če pojdemo vel skupaj, kolikor nas je, v boj sa pravico ..." "In smaga mora biti naša!" eo se sabliskale kovaču oči. •Tako je!" je rekel Marko ln si prižgal novo cigareto, potem je prijel za knjigo in jo odprl: "Sedaj bom pa nekoliko bral,. . spati ne morem več .. "Pa lahko noči" se je poelovil kovač ln se vrnil počaei haračaje skozi mrakovje v btfraki do evoje slamnioe. Marko pa ae je saglobll v knjigo; njegov obras je bil miren, oči jasne in svetle, polne upanja; komolca oprta ob blazino, je počasi odpiral list sa listom. (Dalja prihodnji!.) etu; kaj če bi rajši jutri pri-za življenje. |«U ... pa bi jutri Igrala, ne?" ! A ¿e bo oni hitrejši? Če ee Nesnančeva desnica je sdrk- **>* Ropati do ra- nila k revolverju, njegovi priti volverja? eo se oklenili kopita in kazalec Af' tve*atl »J» P**! Kdor je obstal na petelinu. |ne U«**> ne dotoi- Pravi «** "Nu," Je sagodrnjal Boro- P«W*or. mov, "saradi tega vendar še nil Boromov je držal lovca v dee- treba . . ." Tujec ee je vljudno naprej. "Na potezi ste." "Jas?" je odvrnil SKRIVNOSTNI ŠAHIST Novela groze Peter Boromov je sedel pri oknu ln gledal skozi mokra stekla ns ulico. Stregel je na svo-nenjc voz oeetne železnice in poslušal brizganje avtomobilov in topot težkih tovornih konj. Mrečilo ee je že in naposled eo tu pe tam zagorele električne svetiljke. Migljale ao skoel jesenski dež, ki Je brez p res tanka padal v drobnih, kakor z ravnilom potegnjenih črtah izpod neba. da se je cestni tlak lesketal od mokrote. "Jeaen," je tiho rekel Boro-mov, ee neelonll a komolci na oknjak in ee severoval v daljnjl svet. Mislil je na prijatelje ln prijateljice, ln se tiho nasmehnil, kadar ae Je spomnil kakšnega vedrega trenutka v družbi pleselke Eme. A kaj je bilo to? Peter Boromov ae je sdrsnll. Kakor bi bil kdo v njegovi sobi. Nekaj sa nJim se je sgenl lo .,. e kaj? Počaei ee je obrnil. Mrak v sobi se j« bil »spremenil še v temo In sobna oprave. svetle ln moderna, ee je medlo svetlikela skozi to "Kdo Jer • Peter Boromov je vstal In aa ekloail naprej. Kdo jer* je vprašal še enkrat, toda to pot s trdim, oetrim Klasom. Tih smeh mu Je bil odgovor. Z enim, skokom je bil Boromov pri električnem etlkalu, ga obrnil ln prihodnji trenutek sa-gledal pred seboj viaokege, šl-rokoplečega moža. "Kaj bi radir Prisiljene ao ee sdele te besede; nekaj v njih Je lsdajalo razburjenje. Spet tleti tihi smeh, potem je pa mož stopil korak naprej, se priklonil In dejal e tihim, zvon-klm glasom: "MoJe Ime Je Smrt" Boromov Je vstmpetal. "Hvala sa take šale," Je slo-voljno sagodrnjal. "Sploh pa, kdo vam Je odprl T "8mrt pride povaod," ee je vljudno nasmehnil nesnanec in njegova deenlea Je po bllakovo šinila v žep dolgega elvorjavega jeeenekega plašča. Boremov Je odakočil. MieUl Je, da bo tujec potegnil revolver ne dan ln ga uatrelll. Preeodll K de je nocnanl oblakova lec ro> paraki morilec ali kaj podobne- nici, sklonil ee je naprej, kakor sklonil | ho£e Pogledati položaj na šahovnici, pri tem je pa njegova levica šinila naprej, po blisko-__ _ Boromov I v*to P°f*at>lln nogo mize in su Streh mu £ sadili grlo. Na>Ua kuvUk"- ^sa ae je prevrni pravil je potezo la' fisrure 10 aako- "Slabo ste napravili," je re- tudi revolver je kel neznanec z usmevom. "CeP4!..11® pArket; _ ne boste bolje Igrali, boete mo- I*«"«* P rall umreti." i« J« eklonil, toda ta- "Saj eem vam rekel, človek||^_ae^womovsagnal čes pre-božjl, da ne znam," je sajecal Boromov. "Ali ne morete tega rasumeti ? Ce vam povem, da j ne snam šahirati 1" "Pet!" je siknil neznanec. "Soeedom ni trdba vedeti, da je smrt v njihovi bližini." Boromov je pogledal neznancu v črne oči. "Tako slabo ml je," je potožil prišli bliže, Boromov verjeti, da je še Živ. | je prijel za grlo, ki atal le malo prej neusmilj dve vitki beli moški seboj je zagledal okr nikov obraz. "Kako vam je, mov?" Zdravnik je polotil hladno, mehko roko B« na rasbeljeno Čelo. O, kako mu je to dob "Kje je ta strašni člos Tiho, skoraj neslišno je prišlo iz njegovih < zgrizenih ustnic. V i očeh je še zmerom miglj za prestanih ur. "V norišnici, kamor je pomirjujoče odgovoril ICkJPHI^^H Globok vzdih se je in movu iz prsi, potem je zapri oči, in omahnil v h no omedlevico. DELO 2EU DOBI Oženjen mož. star 40 delo na večji farmi, kje karkoli, izkušen delava in bres slabih lastnosti, sa delo s raznim orodjen šinerijo. Pišite na nad Muller, 1808 W. 10. * Ročk, Ark. (Adv.) AH ste že naročili Pin Mladinski list evejsen ljn ali eorodniku v K To Je edini dar trajaš n ki ga sa mal denar Iskk» te svojcem t demevlea Boromov je nesnaca prodlrijl-1 Boromov, ko je prvo partijo po i vo pogledal. "Kaj naj to pomeni?" Je sa-j škrtal ln stopil k mlsl. "Kaj bi I radi?" ( r Tujec je še enkrat eegel v žep. Spet je privlekel nekaj šahov-1 eklh figur in jih položil na miso. Kapoaled Je vsel iz notra- imel špansko... Se včeraj! Mi-njega žepa površnika še šahov- alll eem, da ml bo glavo rasnee-nloo Is povoščenega platna. lo. Zdravnik je nepreetano atal Boromov ga je začudeno gle-1 zraven moje postelje. "Dolgo dal, potem eo ae pa njegove.ble- ne boete več živeli," je govoriL de ustnice apačlle v prisiljen u-| In sdaj ... Goepod, pridite ven- petih potezah isgubil. "Dance I ne morem sbratl misli; šele dva j dni je tega, kar eem prebolel in-fluenco. Smrt božja, ali veste, kaj to pomeni? Preboleti influ-enco in dva dni nato šah igrati 11 Kaj pravim — še včeraj DrSpeed AKUTNE IN KRONIČNE BOLEČINE) Ulless, slaba kri. keš^aadhtf, nopeho«. IMaaai na ašooih, aasa, grla, i airslleo atfrari paaobal apsalaHat POSVETOVANJB BREZPLAČNO Popolna preiskava samo $2J 77 Parh Are, (vogal SMh it) »«eT« 1C letna prakaa « Evropi.- Treitfemo vodo. Nemil» Vaah dan od 104. (SI daljah od 104. alovonako. n Gor* TISKARNA S.N.P Nesnančeva deenlce ee Je spet prikasale ln s elegantno kretnjo raspoetavile nekaj šahov skih figur na miso. - m lJLI. SPREJEMA V8A smev. In zdaj?" je vprašal■ klm, hripevlm glasom. % Nesnanec je premišljeno odlo- dar jutri; danee ree ne morem| Igrati." ^Bfl Bres beeed Je njegov nasprot-| nlk epet poetavil figure. Na-1 *il plašč, ee vrnil k mlsl, raspo-l pravil je to silno spretno, in Bo-stavil figure in ee potem obrnil j romov el Je rekel, da Je moral k Boromovu. ie dostikrat postavljati šahov- "Igrala bova." r ske figure. Peter Boromov ee Je zaaaMjall "Zdaj pa Jas aačnem," Je re-. "Imetnitnol Jaz, pe iah! . . . kel s globokih, eonornim gle. Človek bošjl, aaj eem komaj en-leom. ...... krat ali dvakrat vee življenjel Boremovu eo etopllo kapljice igrel šah; ne, dragi moj, smo-1 znoja um čelo. VSe v njem Je tili ste se v naslovu t" drgetalo ln trepetalo. Drugače Nesnanec ee je epet neslišno nI bU strahopeten, toda U tujec aaemejal in nato aegel v levila revolverjem mn je^H hlačni šep. Boromov je napeto opatova) slednjo njegovo kretnjo la ci videl, kako je oni mirno tegnll revolver Is «epa la ga meril nanj. idalaiai «pol mu človeku na milo* ia Isročenjete- W brezumen strah v kosti. "Ali ne bi poprej svrnila ko-1 saroc vinaT Je predlagal Boro-| mov. Upal je, da bo nesm Pristal, zakaj pri tem bi ee mul nemara ponudila priložnoet "Na poteai ste," je dobil ml-1 ▼ tiskarsko obrt tpadajoäj^ Tlaka vabila sa veselice In shode, vizitnk*. ^ knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hit* človeškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku ise VODSTVO TISKARNI APELIRA NA & N. P. JU DA TI8KOVINK NA*0CA V SVOJI TISKARNI s. N. P. J. PRINTER 2M74I Se. Leonis Is Af^aa