Dr. Sturm zavrača SmoMeieve "VLHje" Tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm je v razgovoru s ..Slovenskim vestnikom" odtočno, zavrnit Smottejevo vizijo „slo-venskega parlamenta" na osnovi javnega preštevanja Stovencev na Koroškem. Sturm je dejat, „da se niti nem-škonacionatci teta 1976 niso upati zahtevati kaj takega." Preberite sta-tišče tajnika ZSO na 2. strani. preklic šotskega zakona! Danes in jutri bodo javnosti na Dunaju in v Ceiovcu predstaviti znanstveno poročilo o položaju in perspektivah narodnih skupnosti v Avstriji. Poročilo je izdelala mednarodna delovna komisija, ki jo je ustanovila Rektorska konferenca avstrijskih univerz marca 1987. Glavni cilj je bil spodbuditi pozitivni razvoj manjšine. Položaj narodnostnih skupnosti je mogoče izboljšati le, če se bodo regije, v katerih živijo, razvijale v večji meri, je rečeno v zaključku študije. Le na tej osnovi se lahko izboljša družbena struktura narodnih skupnosti. Na področju izobraževanja je treba predvsem ponovno vzpostaviti in razvijati skupno dvojezično šolo. Na pravnem področju je treba (izhajajoč iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe) zahtevati kompenzacijo številčne šibkosti manjšine. Namesto pravnopolitično nezadovoljivih sosvetov bi bilo treba ustvariti prava in avtonomna zastopstva narodnih skupnosti. Ustanovitev sklada za podpiranje organiziranih projektov in skupin za samopomoč naj bi pripadnikom manjšine pomagala ustvarjalno obvladati stres ohranjevanja lastne identitete. Na področju jezikovne politike poročilo zahteva, da se deželni in zvezni politiki javno zavzemajo za prednosti večjezičnosti oz. večjezičnega izobraževanja. Potrebna bi bila široka informacijska kampanja o vredno- sti večjezičnosti. Dvojezičnost naj bi se uveljavljala po ozemeljskem načelu. Problematika narodnih skupnosti ne bi smela biti predmet volilnih kampanj. Le če bo tudi Avstrija dovzetna za raznolikost kultur in narodov (kar je v resnici dediščina ideje avstrijske državnosti) in temu tudi ustrezno ukrepala, bo z moderno politiko zaščite narodnih skupnosti lahko prispevala k svobodnejši integrirani Evropi, zaključuje poročilo. Rektorska konferenca za Praznik v Šentprimožu S posebno slovesnostjo, ki jo je preteklo soboto v kulturnem domu v Šentprimožu priredilo SPD „Danica", smo koroški Slovenci počastili 80. rojstni dan Radovana Gobca, znanega slovenskega skladatelja, ki je velik del svojih ustvarjalnih sil posvetil koroški slovenski pevski kulturi. Več berite na 4. str Dezetni g!avar Haider stopnnje napade na slovensko manjšino! Po svojih napadih v samem nastopnem govoru v deželnem zboru je deželni glavar Jorg Haider v tem stilu nadaljeval z izjavami tudi v radijskem pogovoru v soboto: najprej je skušal poglobiti spor med slovenskima osrednjima organizacijama, potem pa je stopnjeval svoj napad na ZSO. V manjšinskem vprašanju hoče Haider „poiskati dober konec skupno s SPO in krščanskimiSlovenci",za svoj nastopni govor pa pravi, da je bil „velikodušen" predvsem kar zadeva ..nepoboljšljive funkcionarje in vročekrvneže". Medtem ko so tako imenovana domovini zvesta združenja kot heimatdienst in brambovci po Haiderjevih besedah ..pokazala, da so sposobna za konsenz", pa je druga stran še vedno neuvidevna. Dejal je, da Zveza slovenskih organizacij izvira direktno iz partizanske organizacije, „ki sploh ni delovala v smislu avstrijske zavesti". Haider pa je med drugim tudi dejal, da kulturna podpora manjšini presega predpise državne pogodbe, da je, po njegovih izjavah, kar 33% sredstev kulturnega proračuna namenjenih delovanju slovenskih kulturnih ustanov. Na te in druge nezaslišane napade in neresnice bo Zveza slovenskih organizacij zavzela jasna in nedvoumna stališča na tiskovni konferenci v četrtek dopoldne. SLOVENSKE VESTNIK CELOVEC TOREK 6. JUN!J 1989 Letnik XL!V. Štev. 40 (2463) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 7 šil. 1000 din P. b. b. SAK sije ohranil možnosti Z rezultatom 1:1 v Šentvidu je Slovenski atletski klub še ohranil možnosti za osvojitev naslova koroškega prvaka, saj za Trgom (0:0 z Lienzom) zaostaja le dve točki, razliko golov pa imata skoraj enako. Gimnazija pričakuje tisočega absolventa Akademija slovenske gimnazije je minulo nedeljo sedemindvajseti nudila vpogled v ustvarjanje dijaške mladine, ki letos praznuje pomemben jubilej: gimnazijo bo zapustil/a 1000. absolvent/ka. Junija 1963 je prvi osmošolec zapustil še v stari gimnaziji na Ler-chenfeldovi cesti, tisoči osmošolec pa bo stopil v nadaljnje življenje iz poslopja na Janežičevem trgu. Letošnjo šolsko akademijo so sooblikovale kulturne skupine Slovenskega prosvetnega društva „Vinko Poljanec", ki ponosno nosi ime prve žrtve nacizma med koroškimi Slovenci. Otroški zbor (na sliki) je nastopil pod vodstvom Helke Mlinar, moški zbor, ki ga vodi Franc Starc, pa je gimnaziji posvetil pesem. Prihodnjo nedeljo pa bo gimnazija gostovala v Skocijanu. sMa. K Meser PREBERiTE 2 Komentar k Smollejevi viziji slovenskega parlamenta 3 Manjšinske tv-oddaje na Koroškem in Gradiščanskem 4 Andrej Kokot in Josef Winkler brala v Podkloštru 5 Razgovor z rektorjem dr. Guntherjem Hodlom 6 Koroška v zrcalu 7 Te dni na televiziji in v radiu 8 SAK ima možnost na naslov KOMENTAR dr. F/MNC/JA ZH//7T7M MANJŠ/AM V/ac/na Zz)avg, AaAro poang A;oA /ud; govorjena, Aer rg<7ZpAr/ pogovor norega ^oro.f^cga deže/-a^ga g/a Marja so vo/ng ngpoved s/oMensA:/ ngror/n/ s^apaosO na Koro.fArcm. Bo// A:oA Ao zočud/ aač/a, ^ A:gA