naf ae
dan, izvzemil nedelje hi pwe<eyki ob 5 popoldne.
Asi*eg> M. 20. L oaMr. — Vri lista. Hclranktrau pfaau ac a«
«rejema)o tu rokopisi se ne vraEajo. Izdajatelj ta ©govorni nrednik Štefan Godine. ImHiBi keosofe^ Usta .EdinoeO". — Tisk liskerne .Edinosti*, vpiseoe ZliMi s onejesura potokom * Trstu, ulica Sv. Frančiška AsUkega C % Telefon uredništv« hr uprave ftev. 11-57.
Naro(nina mala: Za celo leto.......K 24-—
sa po! ieta ... . • - .........
za tri mesece.........................6*-™
Za nedeljsko Izdajo za celo leto. .......
za pt»! leta................... • Mt
VEČERNA
Letnik I.
Posamezne ftevitke se prodajajo po 6 vinarjev, zastveie
Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v fcrokostl eae kolono
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10v*«
Osmrtnice, zahvale, poslanico, oglasi denarnih za- . >«
vodov...............mm po 20 via
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......'*■ .* K
vsaka nadaljna vrsta...........-. . 3
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti*. — PUča in toži se v Trst«. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiftega št 20. — PoStnohranilnični račun fit. B41.652.
Romunski kralj Karel
Obkoljenje zapadne nemške armade ponesrečeno. - Iz bojev za Antwerpen
BUKAREŠT 10. (KJ Romunski krali Karel ie danes ziutrai umrl.
Karel I, Eitei Friederik Cefirin, kralj romunski, je bil rojen 20. dne meseca aprila I. 1839. v Sigmaringenu kot drugi sin kneza Karla Antona Hohenzollernskega in je vstopil leta 1857. v prusko armado. Stud ral je na vseučilišču v Bonnu, je potem napravil daljša potovanja in se je udeležil pozneje vojne proti Dancem leta 1864. Bil je ritmoj-ster v 2. gardnem dragonskem polku, ko so mu Romuni ponudili romunsko knežjo krono. .Meseca aprila leta 1866. je bil izvoljen za dednega romunskega kneza. 22. dne majnika istega leta je prispe! v Bukarešt in 12. dne meseca julija je prisegel na ustavo. Prvo desetletje njegovega kneževanja je bilo zelo težavno, ker se je moral boriti proti notranjim nemirom v svoji državi. Nato je sledila rusko-turška vojna, v kateri so romunske čete hrabro sodelovale. Pri Plevni, kjer so romunske čete odločile zmago nad Osmanom pašo, je imel kralj Karel vrhovno poveljništvo nad združenimi romunskimi in ruskimi oblegovalnimi četami. Karel, do tedaj samo knez romunski, je takoj v začetku vojne proglasil samostojnost Romunske. Berolinski kongres je potrdil ta ukrep in 26. marca leta 1881. je bila Romunska povišena v kraljevino.
Kralj Karel se je !eta 1869. poročil z Elizabeto, princezinjo Wiedsko, ki je znana v pisateljskem svetu pod imenom Carmen Sylva. Iz tega zakona se je porodila samo ena hčerka, ki pa Je umrla. Ker ni imel kralj K*rel lastnih potomcev, je poskrbel za to, da je bil za prestolonaslednika določen njegov ne t jak princ Ferdinand, drugi sin kraljevega starejšega brata kneza Leopolda Hohenzollernskega. Prestolonaslednik se je leta 1893. poročil z Marijo, najstarejšo hčerjo vojvode Edin^urškega Najstarejši potomec iz tega zakona, princ Karel, je sedaj po svojem očetu, ki si položi kraljevo krono na glavo v 59. letu svoje starosti (rojen 24. avgusta 1865. 1), podedoval prestolonasled-ništvo.
Umrli kralj Karel je kot nemški princ in bližnji sorodnik nemškega cesarja živel v najožjem prijateljstvu z Nemčijo in ž njo zvezano Avstrijo vse do zadnjih časov, ko je začela Rusija čim dalje, tem močneje vplivati na javne razmere na Romunskem. Ruski vpliv na Romunskem je dosegel svoj višek v balkanski vojni, v kateri si je Romunska, predvsem s privoljenjem Rusije, osvojila del dotedaj bolgarskega ozemlja, ko se je vršil v Konstanci oni zgodovinski sestanek med kraljem Karlom in ruskim carjem Nikolajem. Ta sestanek se je vršil 14. dne meseca junija t. I. in se je tedaj sklenila zaroka prestolonaslednika Karla z drugo hčerko ruskega carja, veliko kneginjo Tatjanovo, ki naj bi dobila za doto precejšen kos ruske Besarabijc.
V sedanji vojni je Romunska, gotovo pred vsem po prizadevanju umrlega kralja Karla varovala strogo nevtralnost, in prav tako jc upati, da ostane nevtralna tudi pod novim vladarjem.
I >a se jc Romunska v kratkem času svo-| je samostojnosti povzdignila v vsakem pogledu na tako visoko stopnjo duševnega i:i materijeluega napredka, s kakoršnim se ponaša danes kot vodilna država na Balkanu. je zasluga kralja Karla, ki je znal modro in previdno krmiti svojo državno ladjo skozi vse klečeti evropske politike. Romunska ga bo gotovo vedno slavila kot svojega osvoboditelja in preroditelja.
Ponesrečena obkolitev nemške zapadne armade.
FRANKOBROD ob MENI, 10. (Kor.) rFrankfurter Zeitung" poroča iz Milana: Stotnik generalnega štaba Aldo Cabiati, izjavlja v „Perseveranzi-, da se je francoski poizkus obkolitve nemškega desnega krila po pojavu nemške armade pri Lille končno ponesrečil. Ko se zaveznikoma vkljub znatni, morda dvojni premoči ni posrečilo, prodreti nemške bojne črte, bedo takšni poizkusi v bodoče imeli še manj uspeha, ker bodo Imeli Nemci po padcu Antvverpna nove moči proste, dočhn ima Francoska žc zadnje rezerve na bojišču.
flntroen padel
LONDON, 9. (Kor.) Belgijski knrespon-dent listov .Times- in „Daily Telegraph poroča, d* so Nemci v torek prekoračili Šeldo. Močn-Ji* Bile so premostile reko pri Scho-nsTfte, sl^bejŠi oddHki pa pri Te*monde in
VVetterem Belgijske moči so bile preslabe, da bi preprečile Nemcem prehod pri Scho-naerdn, dasiravno so strojne puške napravile veliko škode med vojaštvom, ki je gradilo most Hud boj se je razvil popoldne, ko so Belgijci dobili ojačenja. Toda močna nemška pehota je vendar vzlic velikim izgubam zasedla nasprotni breg. Nato je prišla artiljerija. Prva dva topa so zadele belgiske kroglje na sredi pontonov. Končno pa je vendar ena baterija izsili a prehod čez reko in je začela obstreljevati belgijske položaje vzhodno od Berlere. Leve in drugo zverjad v z( ologičnem vrtu v Antwerpnu so postre-lili, boječ se, da bi mogli med bombardiranjem uiti.
Zemlini nad ftntvcrpnon.
KODANJ, 9. (Kor.) „Berlingske Tidende" poroča iz Londona: Po poročiliu iz Antwer-pna bombardirata dva Zeppelina izpostavljene dele mesta.
Mr oDsldkil jrostmUcev t SuNiL
LONDON 9. (Kor.) Kakor poročajo listi, se je ustanovil v Šangaju zbor angleških prostovoljcev, ki je določen za službo v fronti. Vojni minister je sprejel ponudbo.
Monestia vtftev zi dr. FrnkN mandat
KARLSRUHE 10. (Kor.) Za deželnozbor-sko nadomestno volitev za mandat na polju časti padlega socijalno-demokratskega poslanca dr. Franka ne postavijo centrum, nacijonalni liberalci in naprednjaki svojih kandidatov, tako da je izvolitev socijalno-demokratskega kandidata Marama zagotovljena
umm Frmc Sitatir za mrU
,.j,B UM
Htu KflL
DUNAJ 10. (Kor.) Nadvojvoda Franc Salvator je daroval za ogrski rdeči križ 20.000 K.
Ustoličenje vrotislovskego kurtfei&L
VRATISLAVA 10. (Kor.) Ker je dospelo translacijsko papeževo pismo, pride knezo-škof Bcrtram 27. t m. v Vratislavo, kjer bo prihodnji dan ustoličen v katedralki.
Mučenlštvo Bolgarov v srbski In grški Macedoniji.
SOFIJA 9. (Kor.) List „Agence Telegra fique Bulgare" javlja: Vesti, ki prihajajo toliko iz srbske kot iz grške Macedonije, so vedno vznemirljivejše. Informacije, ki prihajajo iz te nesrečne dežele, slikajo v živih barvah mučeništvo, ki ga mora prenašati ondotno bolgarsko ljudstvo vsled preganjanja od grške in srbske strani. Tudi muzel-mani nimaj? nič boljšega. — Zato je tudi turški generalni konzul v Solunu pred kratkim izročil guvernerju Sofulisu detajliran ekspoze, ki govori o izgredih, katere si dovoljujejo Grki proti muzelmanakemu prebivalstvu v okrajih Drama, Serres in drugih.
Ta dejstva vzbujajo posebno vznemirjenje v javnem mnenju, ki ne more razumeti, da bi bili bolga-ski sonarodnjaki ravno v času, ko Srbi in (Jrki poudarjajo svoje prijateljstvo do Bolgarov, podvrženi iztrebljenju.
Zakol traja DltHa na Francoskem tako ifoišo?
Major Moraht piše:
Zakaj ne pride tako neskončno dolgo do odločitve? Taka vprašanja je slišati večkrat s primesjo resne bojazni. Priznano bodi, da je štiritedenski boj v pozicijah krvavo delo! Pa tudi to, da se onemu, ki čaka v domovini, zdi še brezkončneji. nego boritclju na bojišču. Res je tudi. da vojna zgodovina stoletij ne pozna tako dolgo trajajoče bitke. Ali vsa ta dejstva niso izven pričakovanih možnosti. Sedaj doživljamo v praksi, kar je teorija našega modernega vojevanja že dolgo učila in morda se bo čitalo pozneje, da so milita-ristični strokovnjaški krogi bolj strmeli na posrečenju prvotnih tiaskoknih ofenzij. ncgo-li na sedanjih kilometričnih predbo-jih v sprednili linijah. Gledalci tega velikega sedanjega borenia morajo pač deti na stran staro merilo, ki so si je pridobili iz poznavanja zgodovinskih dogodkov ter postaviti število sedanjih boriteljev nasproti veličini historičnih orjaških armad. V Lipskcm je stalo 2^5.000 zavezancev proti 190.000 Francozov v tridnevni bitki. V boju pri Rezonville-Vionville-Mars laTour 16. avgusta 1870 se je bojevalo 120.000 Francozov proti 66.000 Nemcev. Pri Se-danu dne 1. septembra istega leta je 180 tisoč Nemcev obkolilo cesarsko armado
900000 Francozov. Iz dvo-, tridnevnih | popolnoma tako, kakor jih je določil. Ve-bitk so danes pod učinkovanjem orožja lika vojvodinja naj bi bila osebno sprem-novih časov in zato izpremenjeni taktiki!Ijala svojo hčer Cecilijo. Velika vojvodi-
nastale tedenske bitke že v rusko-japon-ski vojni. Dvanajst dni je trajala borba okoli Liaojanga, deset dni na Saho, osemnajst dni pri Mukdenu, da-si je v tej zadnji bitki stalo le 350.000 mož proti 315.000. Ali že poprej je začela drugače učiti moderna taktika. V rusko-turški vojni (1877 do 1878) je Osman paša branil Plevno 143 dni proti združenima vojskama Rusov in Rumunov.
Ce je moglo tako trajanje borbe nastati že pri vojskah le nekolikih stotisoč: kako naj se čudimo potem mesec trajajoči borbi milijonskih vojska? Pri Lipskem je iznašala Napolenonova bojna fronta dne i6. in 17. oktobra 26 kilometrov. Pri Mukdenu so se bili že na fronti 80 kilometrov. Sedaj pa si stojita sovražnika med Arra-Ijanja in dajanja ukazov in zato tudi na trajanje delovanja. Posebno pa je moderno učinkovanje orožja, ki ne dovoluje, da bi se brez ozira nanje hotela izsiliti odločitev. Tudi tu je stari boj med orožjem in obrambo. Če se vojujoči narodi nočejo — kakor se je leta 1912 zgodilo Bolgarom — izerpiti v samomorilski strategiji, potem se morata umetno uporabiti obe sredstvi zmage. Ta zahteva časa in še enkrat časa. In kako so v primeri z nekdaj narastle težkoče oskrbovanja! Milijoni so odvisni od dovažanja za življenje in boj. Prejšnje puške, ki se jih je nabijalo spredaj, z njihovimi redkimi streli, so se morale umakniti magazinski puški in poprej po redko gromeča artiljerija deluje sedaj z brzostrelnimi topovi. Municija bitke narodov pri Lipskem bi bila danes izstreljena v nekolikih urah, a nadomestilo projektilov mora preko dolgega pota. predno prihaja v cev.
Tako se kopičijo momenti, ki jim sledi potreba dolge bitke. Ali, kakor se na svetu vse vzravnava, pa vidimo v svetovni vojni skrajšanje borb v trdnjavski vojni. Forti in trdnjave padajo v nekoliko dneh. Pred štiridesetimi leti bi se bilo zahtevalo večmesečnega krtovega delovanja inženirjev. To naj pomiri nestrpneže, ki bi hoteli vse stvari imeti v brzem tempu našega časa.
som in Verdunom nasproti v bojni črti o-kroglo 250 kilometrov. To je približno daljava od Prage do Budimpešte. Z maso in daljavo rastejo težave pri edinstvenem vodstvu orjaške bitke, kajti, naj so arma^ de še tako samostojne, vendar so podre-j jene direktivam, ki prihajajo iz ene glave. Prenašanje vesti in dajanje ukazov se vršita z najnovejimi pomožnimi sredstvi tehnike. Ali vojna sili tudi k uporabljanju starih, počasnejih sredstev.Velika razširjenost borbe vpliva torej na aparat jav-
uelikc voMnja meklenburška zopet Rusinja.
Kodanjski list »Politiken« je objavil vest. ki smo jo tudi mi zabeležili med brzojavnimi vestmi, da je velika vojvodinja meklenburška Anastazija, tašča nemškega prestolonaslednika, zopet sprejela svojo rusko narodnost. Imenuje se sedaj Anastazija Mihajlovna.
Velika vojvodinja Anastazija, ki je rojena ruska velika koeginja in ie stara 5-1 let. je mati vladajočega velikega vojvode Friderika Franca IV., meklenburg-šverin-skega in, kakor smo že rekli, tašča neruskega prestolonaslednika.
Ta čin velike vojvodinje, pravi omenjeni list, po katerem povzema to vest dunajska »Zeit«, gotovo pobudi veliko pozornost. Ni pa prvikrat, da je velika vojvodinja dala povoda, da se je govorilo ii pisalo o njej. Prej seveda — velika vojvodinja, ki je od leta 1897. sem vdova, k bila velika krasotica — so bile razne ljubezenske in druge dogodivščine.ki so dvigale mnogo prahu v vis, in to zlasti ona o njenih odnošajih z dvornim brivcem njenega sina. Govorilo se je namreč, da je v
nja pa se je odločila za — bolezen in je pooblastila barona Maltzana in njegovo soprogo, da sta spremljala njeno hčer namesto nje.
Sele tretji dan po prihodu ženina in neveste v Florenco je brzojavila velika vojvodinja Anastazija, da se njeno zdravstveno stanje še ni zboljšalo in da jej je torej nemogoče izvesti njen namen, da bi se v Florenci pridružila ženinu in nevesti. Prestolonaslednik, ki je moral vsak dan natančno poročati cesarju o vseh dogodkih, je nemudoma brzojavil to vest v Be-rolin. Tekom par ur je dobil ukaz, naj poš-šlje princezinjo Cecilijo k njeni materi, sam pa da se nemudoma vrne v Berolin. Ta ukaz je tudi nemudoma izpolnil.
Obramba Karpatov.
Vojaški strokovnjak piše v graški »Ta-gesposti«: Ko so Rusi zasedli vzhodno in osrednjo Galicijo, se je pričakovalo, da se ne bodo mogli ubraniti skušnjavi, da bi preko Karpatskega gorovja ne vdirali na Ogrsko. Dokazali bi bili svojo popolno nesposobnost, če bi ne bili tupatam poslali večjih ali manjših oddelkov, da vznemirjajo ali pa, če mogoče prestrašijo prebivalce ogrske kraljevine. Vsak sovražnik bi bil delal tako, kakor so oni. In v resnici se je zgodilo, kar se je pričakovalo: ruski vojaški oddelki so se pojavili v klancih srednjih in vzhodnihKarpatov in od tam so prodirali na Ogrsko. — Krivo je mnenje, da se more kako gorovje najvspešneje braniti v klancih samih, da se morajo gorski prelazi zapirati z jarki, žičnimi zaprekami itd., pa da more tedaj peščica vojakov odbiti sovražnika. Preko karpatskih klancev, preko katerih so prodrli Rusi, vodijo štiri železniške proge in več cest. Ce bi avstro-ogrska vojska zasedla vse ceste in prelaze v Karpatih, bi bile naše čete razcepljene v toliko delov, da bi si bil sovražnik na eni ali dveh točkah prav lahko izvojeval prehod. Ce nočemo z odločnim navalom preko gorovja prenesti vojno na ozemlje, ki ga je zasedel sovražnik, imamo eno samo sredstvo. Vsak klanec in vsako pot mora zastražiti mala straža, da pazi na prihod sovražnika. Ta straža mora potom sela, ali pa brzojavno ali telefonično javiti poveljniku druge li-nije^tla	-"sovražnik. Druga linija
obstoja ŽMMŽgčnejše čete, bataljona ali celo PolkS^HHttga te čete je, da z žilavim odpooHjBTnapadom ustanovi, če li sovražnik sfcffio markira, ali če resnično prihaja z močno vojsko. Potern, ko je oddelek druge linije zaustavil sovražnika dan ali dva, more poveljnik že jasno iz-prevideti, na katerih klancih da hoče sovražnik le obrniti nase pozornost,in na katerih točkah hoče prodreti z večjo silo.Poveljujoči general, ki brani deželo, pošlje tedaj na posebno ogroženo mesto velik del svoje glavne vojske, ali pa tudi vso vojsko, če je to potrebno in tam se bije s sovražnikom z enako ali pa tudi z močnejo silo in tako more vspešno braniti svojo napadeno domovino. — To so načela, katerih se je držal pokojni FZM baron Fran Kuhti. ko je brani! Tirol proti Lahom pod Garibaldijem. Tako se mu je posrečilo, da je odbil Garibaldija vselej, ko je ta skušal vdreti v Tirol, bodi na vzhodu, bodi na zapadu. Garibaldi je imel dvakrat toliko mož. kakor Kuhn. a vendar ni mogel do svojega cilja, v Trident.
vili »Wenden* v Cannesu, ki jo je veliki vojvoda najel zanjo, uživala z brivcem, ki je prišel za njo na Riviero, vroče urice ljubezni.
Cesar Viljem se z veliko vojvodin jo nikdar ni posebno razumel. 2e tekom ženi-novanja prestolonaslednikovega leta 1905 je prihajalo do konfliktov med cesarjem in veliko vojvodinjo. Cesar se je odločno protivil. da bi se prestolonaslednik nastanil v Cannesu kot gost svoje bodoče tašče v njeni vili. Sestanek prestolonaslednika s prestolonaslednico naj bi se vršil v Florenci, je izjavil cesar in je tudi zahteval, da se morajo tudi ostale točke sporeda, ki ga je sestavil on sam, izvršiti
Ruska armada.
V berolinskem »Mi!itarwochenblattu« piše neki nemški vojaški strokovnjak ta-ko-Ie o moči ruskih armad, ki stoje na bojišču:
Narewska armada, ki so jo Nemci premagali meseca septembra, ie obstojala iz 1., 4., 8. in 23. armadnega zbora, dočitn pa so njemensko armado, ki je bila pobita pri Insterburgu, tvorili, kakor je- poročal v zadnjem času general liinden-burg. 2.. 3., 4.. 22. in 3. sibirski armadni zbor, 1. in 5. strelska brigada, 53., 54., 56. 57., 72., 76. rezervna divizija ter 1. in 2. gardna kavalerijska divizija. Te dve armadi ste bili torej znatno močnejši, nego se je mislilo izpočetka. Poleg njemenske armade pa je bila pri Lycku tudi tepena grodensk.i rezervna armada, sestoječa iz delov 6. in 3. sibirskega arinadnega zbora. V suvvalški guberniji je bil premagan 7. in 9. septembra 12. armadni zbor.
Na podlagi teh zanesljivih podatkov se torej more ugotoviti, da je Rusija postavila proti Vzhodni Pruski:
1. pri njemenski armadi pet armadnih
zborov in 3. gardno kavalerijsko divizijo;
2. pri njemenski armadi polsedini armadni zbor, šest rezervnih divizij.
Proti nemško-avstrijsko-ogrski meji je Rusija postavila v celoti 32 aktivnih armadnih zborov in 32 rezervnih divizij. Ce se odštejejeo od teh vojni zbori, ki so bili poslani proti Vzhodni Prusiji, se nahaja potemtakem v Galiciji proti avstrijsko -ogrskim četam dvajset armadnih zborov in veliko število rezervnih divizij. Število rezervnih divizij se ne d£ niti približno navesti, ker se ne d A dognati, koliko teh divizij se nahaja še na Poljskem ali v notranjosti Rusije, in koliko iih je bilo žc pobitih z narewsko armado.
Nemške čete so dosegle proti tem o-gromnini vojaškim masam sledeče uspehe: Pri Tannenbergu so uničili narew-sko armado, ob mazoreških jezerih so odločilno premagali njemensko armado, suualško gubernijo so zasedle nemške čete in uvedla se je nemška uprava, začele so bombardirati s težko artiljerijo Osowiec, desno oporišče utrjene narevv-ske črte. Zadnji četrtek in petek je bil potolčen pri Avgustovem 3. sibirski zbor in deli 22. ruskega armadnega zbora. Avgustov leži južno od Suwalkov, v sredi med Grodnim in Lyckom, severovzhodno od Osowieca. Ruska armada je izgubila veliko število topov in strojnih pušek. Potolčeni armadni zbor obstoji večinoma iz novih formacij. Nemške čete so popol-nile vse svoje izgube in so zopet popolnoma pripravljene za boj.
Po najnovejših vesteh pa so ruske Čete, narewska armada, zopet zasedle pruski Lyck.	_
Roška mobilizacija in ruske železnice.
Pomnožitev ruskih železnic ob zapadni meji je bila že davno zasnovana. Ali ta načrt doslej še ni toliko izvršen, da bi mogli te nove železnice že izkoristiti. Rusija je nameravala že pred štirimi leti. da v slučaju vojne ob zapadm meji zavzame pozicijo, ki bi stala za trdnjavami Varšava, Ivangorod in Brestlitovska in ki bi bila po železnicah ozko spojita med seboj. Ali francoski generalni štab se je že leta 1910 protivil uvedenju tega načrta. Po osebnem domenku med šefoma francoskega in ruskega generalnega štaba so se izdelali novi načrti.
V teh se predvidja pohod ruske vojske na nemško in avstro-ogrsko mejo. Tega meseca se je irnela izvesti poskusna mobilizacija. ob kateri bi se sešlo 1,800.000 pod orožjem. Skupni strošek te mobilizacije bi imel iznašati 100 milijonov rubljev. Na podlagi rezultatov te poskusne mobilizacije bi se imele sedaj izdelati končno podrobnosti načrta. Francija, ki je bila na izvedenju teh velikih načrtov živo zainteresirana, je stavila Rusiji na razpolago potrebna sredstva, posebno v svrho zgradbe strategičnih železnic. V ta namen je dala Rusiji posojilo dveh in pol milijarde frankov, od katere svote je bilo že v letu 1914 potrošenih 650 milijonov frankov. Iz teh sredstev je trebalo najprej zgraditi železnične proge na zapadu in potem v Turkestanu in v Sibiriji. A da je vojna izbruhnila poprej, nego so bili ti načrti izvedeni. to gotovo ni Rusom na korist.
Zanimivo je. da bilo povodom obiska francoskega generala Joffre - ja v Petrogradu, ki jc ^edaj vmni zaoovednik francoske vojake, mnogo tega določenega z ruskim generalnim štabom. Poleg oja-čanja sestavnih delov ruske vojske, je bilo sklenjeno, da se poboljša strategičua zveza z zapadno mejo. V ta namen se jc storilo vse, da se omogoči čim hitreje prodiranje čim večjih vojnih sil na mejo. V koliko je bilo to možno izvesti v sedanji vojni, tega seveda ni možno ugotoviti seda; V prvi vrsti so mesta, kjer se združujejo in izmenjavajo tiri. -.azširjena, tako. da tiste železniške proge, ki so z enim tirom, služijo približno tako. kakor dvotirtie. V linijo, v katero je postavljena ruska vojska, to je, v Jinijo K »vno- Grod-no - Brestlitovsk - Kovelj - Rovno , vodi pet dvotirnil: železniških prog. ki so zvezane z notranjostjo Rusije. Od tc linije vodijo potern tri železnice do Varšave. Od tu gresti dve dvotirni železniški progi. ena proti Thornu, a druga proti Cen-stohovu na nemško mejo. Proti avstro -ogrski meji gredo železniške linije iz Brestlitovska proti Holmu in ona preko Kovelja in Rovna na jug.
Te vsekako interesantne podatke — da-li pa tudi vseskozi odgovarjajo dejstvom, seveda ne vemo — smo Dosneli po »Frankfurter Zeitumr«.
Slran IL
.VEČERNA EDFNOST" SL 48.
Francoska sodiso o naših motornih baterijah.
Vsa nemška armada hvali enoglasno a v tro -ogrske motorne baterije. Vojni poročevalci vseh berlinskih listov opisujejo z začudenjem gigantske učinke, ki so jih napravile nase granate ua nezavzetnih belgijskih in francoskih trdnjavah in utrdbah. Najmočnejše trdnjave so jim po o-seniinstindcseturnem obstreljevanju podlegle.
V listu »Naiionalzeitung* opisuje vojni dopisnik bitko motornih baterij proti Gi-vetu. ki ie padel po treli dneh. V okope in trdujavske zidove so bile napravljene take luknje, da bi se lahko peljal skozi nje uoln. s pohištvom naložen voz. Dvi-galni most je granata odtrgala. Neki čuvajnici ie gianata odnesla streho in zadnji del stavbe več metrov daleč proč.
Posebno pomenljivo je to. kar v tem pogledu pripovedujejo francoski zdravniki. ki so ostali pri ranjencih. Pravijo, da su Francozi pričakovali nemški napad vedno od v/hodne strani, proti kateri so biie trdnjave posebno močno armirane. O-bratno pa so streljale avstrijske motorne baterije, ki so tukai prvič pokazale svojo peklensko, pozneje pri Maubeaugcu preskušano moč. iz onostranskega brega Može. od zapadne strani, in sicer iz take da-
Jjave. ^	"	fSSSi tudi v ono sobo. Poročnik pa ie h<
Ilisif inogte na iim! veUko de,i tudi tisto sobo. in ko ie odprl in t ii.	v.-	.	____________nHp ra7kn<;nn nfwrnieno miz
krajev, nego s strani sovražniških čet. V neki vasi so se nahajale nase rezerve, ki so bile dobro zakrite. Ruska artiljerija jih je naenkrat začela obstreljevati, zato so naše čete premenile svojo pozicijo v vasi. Toda bilo je nekaj čudnega: dasi ravno ruska artiljerija ni mogla videti pozicije naših čet, jim je vendar sledila s svojimi krogljami, kakor da bi jih bila imela pred seboj na odprti ravnini. Šele pozneje so naše čete prišle na to, da je bil v nekem starem poslopju nameščen telefon, ki je bil v zvezi z rusko artiljerijo in po katerem so stanovalci v oni hiši javljali Rusom vsako gibanje naših čet. Našli so tudi orožje in strojne puške. skrite v kleti pod kupom krompirja. V drugem slučaju pa je prihitel neki
glasov, ki so odločno nasprotni taki žen k četi, in to ne samo zato, ker je ženska te lesno nesposobna za prenašanje tolikih naporov, ampak tudi zato da bi morale ženske opustiti take ideje, ker se ne sme dovoliti, da bi se ženska zavlekla v toke borbe in trpljenja, ker ona bo poklicana, da za padle generacije dade domovini nove potomce. Sicer pa nimajo vse te razprave veče važnosti, ampak so le teoretične in ie gotovo, da ne prinesejo ženske črne vojske.
Junaštvo hrvatskega častnika. Kakor poroča osješka „Drau" se je meseca avgusta posebno izkazal v Srbiji nadporočnik 78., osješkega, pešpoika, Krešimir Košak. Ko se je namreč 18. avgusta začel um kanje naših čet ob Drini, je dobil Košak ukaz od svojega polkovnika Pliveliča, naj ponese
šibkejšimi topovi mogle prizadeti sovraz-
častniku in mu je rekel:
-- Gospod poročnik, če želite še videti popa z brado, se podvizajte.
Poročnik je razumel, kaj mu je hotel povedati kmet. Ruski pravoslavni duhovniki si namreč, ko opazijo naše predstra-že, navadno obrijejo brado in se tako iz-preminjajo vsaj začasno v katoliške duhovnike. Poročnik je z ozirom na to izkušnjo pohitel v župnišče. Tu je našel župnika že polnoobritega in je zahteval od njega, naj mu razkaže župnišče. Župnik je bil takoj pripravljen, a ko sta šla mimo nekih vrat, je bilo videti, kakor bi župnik ne želel, da bi poročnik pogledal
hotel vi-vrata.
je videl razkošno pogrnjeno mizo. Da miza ni bila pogrnjena za Avstrijce, je bi-
»- lo razvidno iz okrašenih s.ik caria in ca-, L ' r 1	- -- - rice na steni. Poleg tega pa je bil na
mizi razgrnjen generalštabni zemljevid, na katerem so bile točno označene naše pozicije. Župnika je seveda takoj odpeljala patrulja. Prosil pa je, naj mu dovolijo, da uredi še nekatere svoje stvari in da sme vzeti s seboj ogrnjač, da se obvaruje dežja. ki bi znal priti drugi dan. — Najbrž
ničuiočo gotovostjo. Neki francoski sanitetni vojak, ki je sam doživel padec Gi-veta. pripoveduje, da so Nemci in Av-str-iJ vsega vkup izstrelili 105 granat, od katerih jih je zadelo Učinke strelov, ki so zadeli, si iahko predočujemo, če po-r: sf mo. da so na nekem mestu, kamor
ie l aJla granata, obleganci v duplino, po-	t , . ...
vzr C ero po granati, položili k večnemu ^ Hc b?stc vec potreboval, ognnjaca
mu je odgovoril ulanec, ki mu je vezal
roke.
Na rojstni dan našega cesarja je neki ruski pravoslavni župnik povabil na obed ves častniški zbor naših čet, ki so se nahajale v vasi. Ko je dekla prinesla na mizo vino za zdravice, je rekla popolnoma preprosto: »Oče. tudi kozak i v žitnici hočejo
počitku štiri vojake in povrh ravno tam zagrebii še enega ubitega konja.
Sličice iz uojne.
Pismo nevesti. Nadzdravnik iz vojne bolnišnice, ki se v svoji privatni praksi
poljski kmet k nekemu našemu ulanskemu neko zapečateno vest v glavni stan baronu ^(.tniL-n in tnn ie- relcpl*	Rhemenu, za katerega pa niso dobro ve-
de i, kje se nahaja. Nadporočnik je vedel kako težka naloga ga čaka in kako bi bilo prav lahko, da me d po t- ma izgubi svojo glavo. Zato se je poslovil od svojih tovarišev, potem pa odšel v spremstvu peterih konjikov. jahajoč po srbskem ozemlju, se je vedno moral boriti s Srbi, katerih je v enem dnevu spravil 25 na drugi svet. Koje že pozno zvečer dospel v bližino Krupnja, se je naenkrat pokazal-pred njim srbski če-taš, ki je skočil preko pota v grmovje, ho-teč najbrž iz zaseda streljati nanj. Z enim samim strelom iz revolverja ga je podrl na tla. Šele pozno zvečer je prišel Košak do zbornega poveljnika in mu je izročil svoje pismo. Prejahal je tisti dan nad osemdeset kilometrov. Toda s tem še ni bila dovršena njegova naloga, ker je prihodnjega dne moral nazaj in najti svoj polk, a to ni bilo lahko, ker se je polk nahajal na drugem polt >žaju že na oni strani Drine. Nazaj je jahal cele tri dni, dokler ni našel svojega polkovnika in svoje&a polka pri gori Klju-čevniku, kjer so mu vsi čestitali na njegovem junaškem činu. Košak ni bil ranjen niti sam, niti nihče od njegovega spremstva.
Enajst bratov na bojišču. V ogrskem Brodu živi zasebnik Ko ner, ki ima enajst sinov. Ko je izbruhnila vojna, je vseh enajst sinov odšlo na bojišče. Med enajstimi jih je devet rezervnih častnikov, 1 kadet, 1 pa
stražmojster. V zasebnem živ'jenju so ti bratje: štirje odvetniki, eden notar, eden profesor, eden arhitekt, osta'i pa trgovci.
Pariško poulično življenje. Pariški dopisnik londonske „Times" piše v svojem opisu zadnjega tedna: Zaprte prodajalne in
imeti vina . . .« Častniki so pograbili za
,Ij zanima za dušo nego kakor pravi j ^mokrese jn VTism župnika jn deklo, da I mnogo črnine dajajo pariškim ulicam mrač-za okorno teio, jl na^ei i ne ^ ^^ ^ ^ Eden častnikov je §e, no n,e — ne glede, da stanovanja na ^ečer
pok lica t stotnijo. Kozakom baje potem ni niso razsvetljena. In vendar je splošna atmos-
ou sam
ker.i mrtvem ruskem poročniku pismo. — Poročnik je bil vitek, plavolas mladenič in je pripadal polku, h kateremu pristopaj«/ navadno sinovi petrograjskega pleni-;
več dišalo vino.
Oklopni vlak. Belgijci so uvedli v se-
Prinesli so ga v petek zjutraj s pre-| danji vojni nov način bojevanja s takoime-
stva
streljcnimi pijačami in v soboto zvečer ie Lil že mrtev, ko je pred pol ure bil prepričan. da je popolnoma zdrav in da mu ni nič. Zdravnik je rekel, da se to dogaja pogostoma. Nekoliko ur pred snu jo je bolnikom in ranjencem, po majhnem vbrizgan ju morfija, naenkrat bolje in bolečine prenehajo. Umirajo v prepričanju, da priliaja krepilen spanec.
novammi „divjimi vlaki44. Ko so namreč izvedeli, da na kakem kolodvoru nalagajo Nemci vojni materijal, ali vojaštvo, so spustili z bližnjega kolodvora proti onemu kolodvoru vlak ali pa vsaj lokomotivo brez vodstva, ki naj bi pridrvela na kolodvor in razbila tamkaj stoječe vlake. Ali se je Belgijcem katerikrat posrečil ta naklep ni znano, pač pa so poročali nemški listi večkrat o lakih „divjih vlakih", da so se jih ubranili
fera oddaljena od žalosti. Vozijo pač neprestano ambulančni vozovi po mestu in zastava rdečega križa plapola na mnogih poslopjih, ali ti vnanji znaki vojne se sprejemam mirno in v trdni veri v zmago. Vzlic vsemu temu ohranja Pariz nekako veselost. Risarji karikatur in šansonijerji so inspirirani po vojni. Pred vsako izložbo vist slike, ki smešijo sovražnika v njegovem nastopanju. Druge slike proslavljajo zaveznike, ali pred vsem je francoski vojak priljubljen predmet nešte-vilnih patriiotičnih predstav in opisovanj. In tu ne manjka sentimentalna nota: „Zadnji objem pred odhodom k polku", pri čemer je dekle navadno predočeno v elzaški noši. In „Piou-Piou" (novinca) v junaški pozituri straže gledajo radi povsodi. Slikajo ga kot stražo na robu gozda, na obmejnih krajih, in njegova usta kličejo ravnokar besede: „On ne passe pas!" (Stojte, ne dalje!) sovražniku, ki se prikazuje kakor iz oblaka. — Dalje je razglednic, ki ilustrirajo vsako fazo v jne. Tako so pariške ulice — četudi ne kažejo tiste živahnosti, ki sicer označuje začetek sezone — vendar mikavne. In česar ne manjka nadalje, je prepevanje na ulicah, to karakteristično smehljanje mesta. Seveda
tffvafetMn oJsegel 7~roko tjakaj odko-[vlaka in sem zasledoval uto tog vlak na Prepevajo skoro le o vojni. Na dvoriščih, v ter je pri	s ko-1 belgijski progi še tri postaje dak! dokler	" st°Je Pevc'' mozje ,n zen-
. i ne veni, ne vem sploh nič. kaj nisem zadel na močnejše odde'ke pehote in
izvćigoniranje čet. Tam sem razdejal progo. Imel sem javiti važne stvari, ljudstvo ob progi se je razburjalo in bil sem oddaljen
misel na to pismo dala za pol ur© toliko ntoci. Pismo ni končano in manjka mu ludi naslov. Pisano je francoski in se glasi
v prevodu:
Dra^a moja! Dolgo ti nisem mogei pisati. Dobil: smo nekega dne ukaz in morali smo oditi. Jahai sem na čeiu svojih
železnicah, namreč — oklopne vlake. O takem oklopnem vlaku poroča neki nemški rezervni poročnik tako-le: Sem v Bruslju poveljnik oklopnega vlaka in sem se vozil včeraj s tem vlak m na poizvedovanje trideset kilometrov d^leč pred naše predsiraže, da bi poizvedel kje se nahajajo sovrsžni-
iiv, kier nismo naleteli na sovraž-.kove čete. Zavozil sem popolnoma v bel-Ni trajalo dolgo, pa sem lačutii ne-|gijski brzovlačni promet, zaplenil pošto rav-/iv JR:j v prsih, zagledal sem kri.spu-, nokar v končno obratno p stajo prispelega
Ge
se je potem zgodilo z menoj. Sedaj vem. kaUo je čl .vc• ki je obračunal z živlie-T!j-_i:i pa za^'^ua svitlobo. Je to spanec brez sa-ij. gl«-b »k. trd spanec. Svitloba pa boli in žge kakor ogeni. ko človek odpre
strani soglašamo sicer vsi, da je od kandidatov na častniški skušnji zahtevati toliko poznanja nemščine, kolikor jo je potrebno za službeno področje; in v tem pogledu smo tudi na tej desni strani zbornice mnenja, da se mora od strani dotičnih organov vse storiti, da se učencem srednjih šol omogoči in d& prilika, da si prisvoje nemški jezik v zadostni meri. Toda vojna uprava sme zahtevati od častniških kandidatov poznanje nemškega jezika le v tisti meri, kolikor je to v resnici potrebno za potrebe vojske, ne pa morda popolnega poznanja nemškega jezika.
Blago, koncilijantno, uvaževaje razmere, je bilo sicer to povedano, vendar je kazalo — ravno z ozirom na te razmere — da govori pošten Ceh.
Financijelni položaj Francije. Pariški „Temps" prinaša pogovor z ministrom financ R botom o financijelnem položaju Francije. Zaloga zlata Banqu< de France je iznašala 1. oktobra štiri milijarde in 92 milijonov frankov, torej toliko, kolikor 1. avgusta. Srebrna zaloga je iznašala 319 milijonov. Portefeuil'e menic je narastel na štiri milijarde in 472 milijonov, promet bankonot 9 milijard 299 milijonov ; depots so narastli na 2 milijardi 177 milijonov, to je: 209 milijonov več, neg > v prejšnjem tednu. Finančni minister je izjavil, da po tem stanju more francoski narod mirno in z zaupanjem gledati na svoj financijelni položaj.
Velika zaloga
Aleksander ima
(Tvrdka ustanovljena lel» 1874».
trst, ulica Rrttorl ftev.l
(Plazu Rosarlo*Palala
HIUAVAC AITCOH
zaloga vino na Prošeku štev. 131
priporoča, p. n. občinstvu iu gostilničarjem svojo najizbornejšo istrsko Tino domačega pridelka iz Vrsara (Ornera).
Cena po dogovoru izven vsake konkurence.
Prodaje se od V. hektolitra n^f.tvj.
DomaČe vesti.
Prememba v prometu osebnih vlakov na progi Krani-Tržič. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic javlja: Od 1. oktobra t. 1. naprej se opustita na progi Kranj-Tržič sedaj vozeča večerna vlaka štev. 2558, odhod iz Tržiča ob 6.20 zvečer, prihod v Kranj ob 7.02 zvečer in št. 2559 odhod iz Kranja ob 7.40 zvečer, prihod v Tržič ob 8.27 zvečer.
Na mesto teh se pa uvedeta od gori imenovanega časa naprej vlaka št. 2554, odhod iz Tržiča ob 9.05 dopoldne, prihod v Kranj ob 9.48 dopoldne, in štev. 2555, odtiod iz Kranja ob 12..36 popoldne, prihod v Tržič ob 1.24 popoldne.
Z uvedbo teh dveh vlakov se je zbolj-šala zveza vlakov na progi Tržič-Ljub-Ijana iz nazaj.
Pojasnila o vojnih ujetnikih. Pomožnemu in uradu za dajanje pojasnil avstrijske družbe Rdečega križa (Jasomirgott Št. 6) prihaja še vedno mnogo vprašanj o vojaških osebah, o katerih se domneva, da s<» v vojnem ujetništvu. Rečeni urad opozarja, da bo mogel dajati taka pojasnila šele tedaj, ko dospo seznami vjetnikov. Ruski „Rdeči križ" je že obljubil Avstrijskemu, da dopošlje te sezname. Objavijo se, čim pr-dejo. Dotlej pa se ne more dajati pojasn 1 na taka vprašanja. Ta so torej brez koristi. Rečeni urad pa je mogel dostaviti pisma mnogim rodbinam pripadnikov vojske ki so kot ranjenci padli v rusko ali srbsko ujetništvo. Dogaja se pa, da taka pisma, morda pisana s transporta, ne vsebujejo končnega naslova ujetnika. Svojci pa so menili, da zadošča, ako na svoj odgovor zapišejo: N. N. vojni vjetnik v Rusiji. Takega pisma seveda ni možno dostaviti, zato jih mora gori rečeni urad vračati odpošiljatcljem. Dopisovanje se more vršiti le tedaj, če je vjetnik sporočil svoje stalno bivališče. Opozarja se tudi, da se denarne pošiljatve v zlatu in tudi paketi ne morejo sprejemati v odpošiljanje vojnim vjetnikom.
Josip Gergič, Trst
Rocol - Molfine a vento štev. 40
Prodajalna čevljev
vseh vrst za moške, ženske in otroke in zaloga usnla.
Sprejema naročila do meri in popravila.
Cene zmerne. Priporoča se za obilen oblak
UMETNI Z0BJI
PiOHBfEŽANJE " ZOBOV.
6
Dr.J.ČERflAK V.TUSCHEft
ZOBOZDRAV- Ifn^ff KOMC ZOBNI NIK	TEHM1K
UB.BCA CASEI1MA, 13 II. nad.
Prodojalnica ur in dragocenosti
<ex drug Drag. Vel(jf*aJ
Trst	Corso Jt. 35.
B< gati izber zlatanine, srebrnine. dragocenosti in žepnih ur Kupnje in menja staro zlulu in tudi srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
M

0 B B [5
skrajni čas, da se vrnem. Vozil sem zelo ii-» v bolnišnici v Rakušanu.'hitro in tako je vlak takih deset kilometrov
Ptfbri i i in ne gledajo nic. kakor ^le- | pred našimi predstražami skočil s tira Neka •Jjr s vražnika. temveč prej radovedno, belgijska pijonirska kolesarska stitnija, ka-V akor I i bil posebno komičen človek, \li-jteri je prebivalstvo javilo vožnjo, je razdrla v> t. (ja. bom kmalu zdrav, toda moral P™go. Naskok te stotnije so moji ljudje bom" ostati tu Smešno bi bilo reči. da bi | odbil. V poldrugi uri smo pnpraviii tir in r u nrl rie^o ostal živ v sovražnikovih smo se srečno vrnili k našim četam. Ko je
i ~	__...	i i •_ etnn 1'liir C tira ma ia nmln___i.'. „ ____
od naših čet že 30 kilometrov: bil je torej Fadi pustošenja katedralke v Reimsu, je ne-
. . .	-	_.	*	'	nocniU miniU 70 cnram v tiario in n ochn
ske, tropi poslušalcev, mnogo šivilj, ki pobožno poslušajo ognjeno-patrijotične, ali pa pesmice o ženskih solzah. In razprodajajo i __
se hitro za nekoliko sou Spločno ogorčenje [^gjgjOjjOjOj^jitDjf^OJO^^®;
rq
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor : grlo in nos)
ordinuje na svojem stanovanju v Trstu. Corso štev 12, Telef. 177 IV
od IV/, do r/, iu od 4l/» do 5l/t pop.
B
E 6
Jb
V dobroznani mesnici
Trst, Pinzzn Bnrriern wcliia 9, Tel. 26-58
»se prodaja vedno prvovrstno a goveje, telečje in koštrunovo | • jančje in tudi kokošje meso. I
OBRT: Kuhanje govsjit. r»mp, zalog;, »o-tih ic osoljenih čre^ ter aličnih izdelkov, jfčBSL P«gtre2b* n« dom, - Zmerne con«, f^l


To bi tudi ne bilo prav. Ljubim j skočil vlak s tira, me je vrglo proti oklopu
<;aj s-T'1 mlad in poznava sc ko- m sem si poškodoval desno kol no. Vztic aj štiri iw Imava še toliko pred sc-	P^ opravljam službo poveljr.ika oklop-
boj. Saj ie bil to šele začetek. Tedaj so cvettie črešnje in hotela sva iti skupaj na Frnrcosko. Kako daleč je to. Ćutim, da uli je rezko misliti na preteklost. Vse tako zelo vonja po karboin. okroginokrog mene ie vse belo. tiho in resno, pravi sprejemni salon smrti. Toda jaz sem iz nevarnosti. Zdravnik mi je rekel tako, in prvo, kar delen; v fem novem življenju je, da pišem teh par vrstic Tebi. da Ti povem, da sem vedno mislil nate, na I vojo svetlo iepo-
nega vlaka in sem včeraj, 27. septembra, med našo in belgijsko strelsko črto med bojem zopet popravil tire nekega kolodvora, ki sc bili na stdmih krajih razdejani, in sem prinesel važna poročila. Sele belgijski artiljerijski ogenj, ki se mu vlak ne sme izpostavljati, nas je pregnal.
Ženski črnovojniki. Povodom vojne so začeli nekateri svetovni ženski listi razpravljati o tem, kako bi bilo potrebno, da tudi ženska gre v boj, d i se izvežba v strelja
ki pesnik-muzik že spravil v verze in glasbo Neki camelot peva pod mojim okn -ni ob spremljanju mandoline : lis se bott' nt comm' des lions, nos brav' s soldats de France (Bijejo se kot levi, naši vrli francoski vojaki.) Neka ženska se je začela jokati, ko je pevec odhajal. Kdo ve, ali nima vojaka, ki se na rava^i Šampanje bori „kot lev-.. .1
liku zieia in tmiM pohsšt^^
e
via S. Lucsa S.	Fabbri 10.
Bogata in lepa izbera Rnaga ia navadnega pohištva in
17-3©	Svo|i k syo|im !
to. In spanec, ki me jc objel kakor smrt, nju in da bo sposobna za bojišče, ako nastane potreba. Mnogo pisateljev je izreklo svoje mnenje o tem, ne da bi bilo — seveda — prišlo do kakega definitivnega zaključka, ki bi prinesel kaj novega v sedanje žensko življenje. — Tj članki pravijo, da se je v vojnem času v ženski razvila želja in prizadevanje, da tudi ona ne bi zaostajala za možkmi v svojem delu za domovino. Tudi ženska da bi se morala oborožiti in pokazati svojo moč in svoj patrijotizem: sestaviti da bi se morala četa ženskih črno-vojnikov. Pri tem pa se ne misli na kako moderno amazonsko četo, marveč na izvež-bano četo žensk, ki bi mogle na mesto možkih varovati mostove, poslopja, ter vršiti službo glasnikov. To idejo so brez vsake sledi kake pustolovne ženske emancipacije ra'pravijali po ženskih listih, pak so mnogi pisci pozivali v službo, ki so jo v prestarih časih \ršile ženske za časa vojne. Je pa tudi
^c bil zato tako miren in brez sanj, zato tako srečen, ker je v njem bilo moje srce za Tebe! Ljudje okoli mene so ravnodušni. Ne sovražim jih. ker imam prema-moči za sovraštvo, a ne morem jih ljubiti. ker ne razumem njihovega značaja. Ne misli n na nič druzega, nego na Tebe. Ljubim edino Ie Tebe. Poljubljam Te neštetokrat. brez konca. — Poljubljam med-lordcčo Tvojo obleko, ki si jo imela, ko sva se videla prvikrat___«
Dulje poročnik ni mogel več pisati.
Skrivni sovražniki. Vojni dopisnik nekega dunajskega lista je poročal svojemu Jistu izza časa bojev pri Krasniku sledečo zanimivo dogodbico: Ko so se naše čete nahajale v ruski Poljski ter so prodirale proti Krasniku in Zamošcu. so več trpele radi fanatičnosti prebivalstva onih
Razne politične vesti.
O pokojnem ministru dr. Antonu Randi
pišejo vsi češki listi tople nekrologe in ga vsi brez izjeme slave kot enega največjih sinov sodobnosti naroda češkega. V prvi vrsti ga seveda slave kot učenjaka, ki je z velikimi deli obogatil juridično literaturo češkega naroda, a se je z deli neminljive vrednosti proslavil v vsem na-obraženem svetu. Njegovo znanje je bilo ogromno, neizčrpno. Randa je bil, ki je vzgojil stotine in stotine izvrstnih čeških juristov, ki so se vsi klanjali velikemu možu v neizmernem spoštovanju in globoki hvaležnosti. Ali Randa je tudi stopal iz višin znanstvenika in učenjaka doli v vsakdanje življenje, v vihro borb svojega naroda — v politične vrtince. Storil je to, ker je bil — Ceh, ker je čutil češki, ker je ljubil svoj narod in hotel delati zanj. In delal je v politični areni, kot parlamentarec in kot minister. ALi bil je vsikdar plemenit tudi v borbi: bodi v strankarskem življenju lastnega naroda, bodi v spopadih z narodnimi nasprotniki. Za njegovo čisto češko-narodno mišljenje so bila značilna njegova izvajanja leta 1887 v debati o brambnem zakou, kjer se je mo-žki dotaknil točke, ki je pri nas najkoč-Ijiveja: jezikovnega vprašanja v vojski. Slo jc za vprašanje, koliko poznanja nemščine je zahtevati na častniških izpitih. Dr. Randa je izvajal: Glede jezikovne
I i
I
ZALOGA POHIŠTVA
Giacomo Macerata
se je preselila
v ulico San Giovannl štv. 7.
Velika izbera svetlega in temnega pohištva PO NAJZMERNEJŠIH CENAH.
Samo v ulici San Giovanni štev, 7. — POSTREŽBA TOČNA.
pilili
Oblastveno avtorlzovana delavnica
PATRIZIO
se je preselila v ul. Giacinto Gallina 6
Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električrih zvoncev in strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja za električne svetilke. ToČnaizvršba. - Pl čilo na obroke. - Brezplačni proračuni.
»I IIHDBHIIIIBHII