Sftev. 5. Leto LXV.
V Ljubljani, 5. februarja 1925
Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2"50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Učiteljska samopomoč.
Zavednost učitel stva tudi za gospodarsko organizovanje. — Članstvo Samopomoči lepo narašča. — Izpremeu.ba pravil. — Odprava zdravniških certifikatov in drugih zaprek za pristop. — Po novem bo znašala podpora za smrtni slučaj do 5000 Din. — Pričakovati je še dviga članstva in podpore ob smrti. — Samopomoč je nestrankarska stanovsko-gospodarska organizacija. — Pristopajte k Samopomoči!
mu! Prosim Vas. da se v znak našega počaščenja dvignete raz sedeže in za-kličete spominu pokojnih članov: Slava jim!
Uprava.
Za 6 smrtnih slučajev v letu 1924. se ie izplačalo dedičem na posmrtninah Din 7342.
V 1. 1924. je imelo društvo 5 sej. 1 izredni občni zbor in 1 članski sestanek v Ljubljani. Vsi odborniki so vestno in brezplačno vršili svoj posel, za kar jim izrekam zahvalo. Prosim jih vsestranske podpore za v bodoče.
»Učit. Tovariš« priobčuje vse društvene vesti in objave brezplačno, agilni tovariši in tovarišice nabirajo pridno nove člane, predsedniki okrajnih učiteljskih društev pa stavijo na zborovanjih poročila o U. S. na dnevni red. Vsem tem in vsem drugim, ki na ta ali oni način bu-de, podpirajo in širijo smisel za U. S. bocfi iz tega mesta izrečena najprisrčnej-ša zalivalai. Zvesti nai nam ostanejo tudi v prihodnje!
Namen društva.
U. S. je dobrodelno društvo: V najhujši stiski pomaga potrebnim z denarnimi prispevki — posmrtnino. Ta se ravna po številu članstva. Skušajmo privabiti v naš krog vse one tovarišice. tovariše in njih soproge, ki danes še niso člani U. S. Porabimo vsako priložnost, ki se nam nudi v to! Storili smo veliko dobroto njim samim, posredno pa koristili tudi sebi. Povdarjam še. da ravno U. S. najbolje pozna in na najuspešnejši način izvaja tovariški čut. Lepa je blažilna be--seda. več pa odvrne ob svojem času hitra, gmotna podpora. Zdi se mi. da je sprejemnica U. S. najboljša delnica, za katero malo plačam, a veliko prejmem. Krepko naprej in vedno navzgor!
Volitev novega odbornika.
Po načelnikovem poročilu se je volilo enega odbornika, katero mesto je bilo vsled smrti društvenega podpredsednika šolskega ravnatelja Jakoba Dimnika od 1. septembra 1924 prazno. Po vzkliku je bil izvoljen za odbornika tov. Ivan Dimnik, strokovni učitelj v Ljubljani. O volitvah začasnih namestnikov odbornikov pri 3. točki dnevnega reda.
Današnja posmrtnina.
K 3. točki dnevnega reda — pre-memba pravil — je utemeljeval odboro-ve predloge društveni predsednik.
Današnja posmrtnina znaša Din 1554. To je že lep znesek, vendar pa ne pokrije vselej vseh stroškov, ki nastanejo po bolezni in ob smrti umrlega čla-
na. Draginja je velika, za zdravnika in pogreb so precejšnji izdatki. — Lehrer-Selbsthilfe iz republike Avstrije je dvignilo posmrtnino na avK 4,000.000, kar je prilično Din 4000 — Posamezni člani se oglašajo s primernimi nasveti, da naj zvišamo članski prispevek za smrtni slučai od Din 2 na Din 5; nekateri celo na Din 10.
Sprememba pravil.
Društveni odbor je razmišljal in razpravljal o tem na sejah dne 22. novembra. 19. decembra 1924 in 6. januarja 1925. Posebej se je bavil s tem vprašanjem članski sestanek dne 19. decembra 1924. Z visokimi prispevki se ni smelo obtežiti svojih članov, na drugi strani pa se je hotelo doseči vendarle večje, današnji draginji primerne posmrtnine. Posledica vseh razprav in sestankov je ta, da Vam danes predlagam v razpravo sledeči predlog:
1.	Prispevek za smrtni slučaj se dvigne od Din 2 na Din 5.
2.	Za rezervni zaklad od Din 2 na Din 5 letno.
3.	Za vpisnino od Din 5 na Din 10.
4.	Za upravnino od Din 1 na Din 4 letno.
Glasovale se je posebei o vsaki točki cdborovega predloga. Pri glasovanju se je sprejela 1., 3. in 4. točka soglasno, odklonila pa 2. točka — zvišanje prispevka za rezervni zaklad — ter sklenilo. da ostane stari prispevek Din 2 letno.
Sprejeti sklep se glasi: 1. Prispevek za smrtni slučaj je Din 5. 2. Za vpisnino Din 10 in 3. Za odpravnino Din 4 letno.
Tovariši nabiralci novih članov nam neprestano tožijo, kake težave jim na-pravljajo zdravniški pregledi in certifikati. Včasih ni zdravnika doma. drugič manjka eden ali drugi od priglašencev, pot k oddaljenemu zdravniku je zvezana z velikimi stroški, za zdravniški pregled in izjavo je treba šteti denar. Na drugi strani je pa zdravniški certifikat v mnogih slučajih gola formalnost brez prave vrednosti. Zdravnik, ki hoče obvarovati priglašence večjih stroškov, podpiše nabiralno polo sumarično brez preiskave. On smatra vse aktivne priglašence za zdrave, če niso na bolezenskem dopustu. To naziranje se zdi tudi društvenemu odboru za dovolj tehtno, da predlaga sledeče:
»Zdravniški certifikat se odpravi; v dvomljivih slučajih more društveni odbor zahtevati od priglašenca zdravniški certifikat.«
Ta predlog se sprejme soglasno. Pripomni naj se še. da se ne dela nobene razlike med aktivnimi ali upokojenimi tovariši, če so zdravi. Društveni odbor
Društvo »Učit. samopomoč« je zborovalo dne 1. februarja 1925 ob 15. uri v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Ta izredni občni zbor je obravnaval prav važne izpremembe društvenih pravil. Storil je več sklepov, ki bodo pospeševali ugodni razvoj U. S.
Ob 15.30 otvori predsednik tov. Ivan Kocijančič izredni občni zbor. pozdravi navzoče in ugotovi sklepčnost po § 12. društvenih pravil.
Nato poda tov. Iv. Kocijančič sledeče
poročilo predsednika.
Tovariši! Zadnji občni zbor se je vršil dne 9. julija 1924 v Krškem. Društveni odbor je nekaj sklepov in naročil z zadnjega občnega zbora že izvršil, o drugih še neizvedenih bomo razpravljali danes v 3. točki dnevnega reda.
Sprejem nad 45 let starih.
Najvažnejši sklep zadnjega občnega zbora je. da se za eno leto sprejema v društvo U. S. tudi nad 45-letnike. O tem se je obvestilo prizadeto učiteljstvo s članki v »Učit. Tovarišu«, št. 31. in 38. iz leta 1924 in št. 3. iz leta 1925. O na-daljnih obvestilih teh tovarišev in tova-rišic poročam pri agitaciji. Odzvalo se je do zdaj 78 priglašencev. Zdi se mi pa, da je to število še prav nizek odstotek starejšega. nevčlanjenega učiteljstva v Sloveniji. Zdai se jim ponuja izredna prilika, kakršne ne bo kmalu. Strah pred visokim plačilom ni utemeljen, ker jim je društveni odbor dovolil plačevanje v obrokih do 1. septembra 1925. Najvišji znesek za 70-letni.ke in čez znaša Din 314; vsi mlajši priglašenci plačajo manjše zneske-
Agitacija za nove člane.
Največjo važnost polaga društvena uprava na smotreno agitacijo — pridobivanje novih članov. V mesecih septembru in oktobru 1924 je razposlal upravnik čez 600 pisem — vsebina: 1. nabiralna pola. 2 tiskana oglasa (ponatisa iz »Učit. Tov.« št. 38) in 1 položnica — vsem predsednikom okrajnih učiteljskih društev. vsem šolskim nadzornikom, vsem znanim nabiralcem in nabiralkam novih članov po okrajih, šolskim vodstvom večrazrednic, ravnateljstvom srednjih,
LISTEK.
T. SELIŠKAR:
Protialkoholno vprašanje.
To so torej posledice prohibicije. Tu se ie uresničil oni veliki zakon evolucio-narnega razvoja, zanikajoč vsaki teror, ki hoče naenkrat in še to nasilno preusmeriti človeške misli in njega hotenje. In pa še nekaj: Pri prohibiciji se je uveljavila nagonska strast za prepovedan sad! Seveda ie bila prohibicija namenjena samo za proletariat. Bogatini kakor poročajo amerikanski časopisi, popijejo sedaj še več šampanjca in dragih likerjev kakor pa poprej. Po vseh teh podatkih se prohibicija ne obnese, kakor so sicer verovali vanjo vsi trezni.
Zelo uspešno protialkoholno sredstvo pa je pustiti človeka voliti: ali alkohol ali propast — ali pa treznost in boljši kruh. Tako namreč delajo mnogi amerikanski podjetniki. Kdor je trezen in postane abstinent, dobi 20 do 30% večjo plačo ali pa še več. Kogar se zaloti v pijanem stanju pa ie odpuščen. Je sicer tudi to sredstvo zelo nasilno, toda če ne gre drugače — pa je dobro. Ne
meščanskih in strokovnih šol. društvu učiteljic v Sloveniji, društvu upokojenega učiteljstva Slovenije, profesorskemu društvu v Sloveniji, Slomškovi zvezi in raznim posameznikom, ki so se oglasili za sprejem.
Napredek.
Uspeh te podrobne agitacije je bil prav povoljen. Od septembra 1924 do danes se je priglasilo okrog 300 novih članov. Nabiranje priglašencev pa še ni po vseh okrajih zaključeno. Danes šteje društvo 777 vpisanih, 128 sprejetih in priglašenih članov.
Kakor bilježimo lep napredek pri številu članstva, tako smo napredovali tudi v gmotnem oziru. Društveni imovini je priraslo v letu 1924. Din 14.754.33. Račune. blagajniške knjige in računski zaključek za leto 1924. sta pregledala 6. januarja 1925 računska pregledovalca Fr. Črnagoi in Jos. Benedek. Našla sta vse v redu.
Umrli člani.
V letu 1924. je umrlo 6 članov, in sicer: Milka Basa iz Ptuja. Gabrijel Grilc iz Studenca. Jakob Dimnik iz Ljubljane, Martin Šalamun iz Ptuja, Ivan Cerar iz Črnuč in Stjepan Dobrinič iz Sota. Sveta dolžnost me veže. da se še posebej spomnim umrlega odbornika in podpredsednika U. S. šolskega ravnatelja Jakoba Dimnika. Rojstvo, društveno delo in razmah U. S. je tesno zvezano s tem zaslužnim prosvetnim delavcem V prvem odboru je bil odbornik in društveni podpredsednik; te funkcije je pokojnik obdržal skozi 26 let prav do zadnjega diha. Društveni zapisniki kažejo jasno in pregledno, koliko in kako intenzivno je delal pokojni ravnatelj ravno za U. S. Še v juliju 1924 se je udeležil občnega zbora v Krškem in prav živahno posegal v debate. Pogrešali ga bomo na naših zborovanjih in sejah, pogrešali njegovih dobrih in premišljenih nasvetov. Oddolžimo se vestnemu, neutrudljivemu odborniku in prvemu podpredsedniku U. S., pokojnemu ravnatelju Jakobu Dimniku s tem, da ga posnemamo v vztrajnosti pri delu mu želimo mirnega pokoja na Ljubljanskem polju in da ga ohranimo v blagem in hvaležnem spominu. Slava
mislite pa. da so taki podjetniki sami tako vneti abstinentje. O ne! Ti namreč dobro vedo. da je delo treznega delavca za 20 do 30% boljše in večje v istem številu delovnih ur kakor delo alkoholika.
Prav lepo so si pa umislili ročni delavci na Švedskem. V svoje strokovne organizacije sprejmejo izključno samo abstinente. Ker pa je delavec navezan na svoje strokovne organizacije, je ranljivo, čemu je švedsko delavstvo tako napredovalo. Lahko rečemo, da samo zaradi tega. ker se je odpovedalo alkoholu.
Sicer pa delujejo v novejšem času vse države kar največ morejo v proti-alkohoJnem smislu. Časopisi, brošure, predavanja, bolnice za alkoholike — ja še celo Kino in radio sta stopila v boj proti temu uničevalcu narodovega zdravja in duš. Narodi So se pričeli zavedati. in pričeli so srdito borbo proti vsemu, kar jih dela šibke. (Boj proti padanju porodov v Franciji!) In zdi se. da je alkohol eden najhujših vzrokov za pospeševanje degeneracije. Zato so se tudi pri nas vzdramili trezni ljudje in so pogledali okoli. Pričeli so s skromnimi sredstvi, zakai naleteli so na odpor vsega naroda! Prejšnja vlada jih ni podpi-
rala — nji je bilo še ljubše, če gine Slovenec v alkoholu. Zato tudi ni bilo uspehov. Svetla vojska je skromno prilezla čez preobrat. Toda še sedaj ni zapisati veselih uspehov, dasi precej vztrajno deluje. Protialkoholno delovanje v šoli pa je žal zelo slabo. Mladih junakov ni veliko (treba bo misliti na uspešnejšo akcijo!), učiteljstvo se premalo zanima za to stvar — in da prav na kratko pregledamo vse protialkoholno delo: Uspehov je toliko kakor nič! Zato je treba, da pričnemo res že enkrat, toda temeljito in preudarno! Seveda zato takoj in proč z odlašanjem! Skušal bom drugič v nadaljevanju podati načrt za skupno uspešno delo.
II.
To vprašanje prerešetati temeljito, tako da se bo nanj lahko brez vseh ovinkov pozitivno odgovorilo je nujnost! Ne-pobitna nujna potreba za vsakega posameznika, še bolj za skupnost, neprecenljiva važnost za naš narod in vse človeštvo. Saj je vendar stremljenje vseh naprednih sociologov, dvigniti človeško družbo na nivo pravega udejstvovanja človeka kot človeka — ne samo inteligentnega primata, iztrebiti iz njega vse tisto, kar je še dedščina njegovega žival-
skega pokolenja — vse tisto kar kot človek lahko brez škode — in s koristnostjo pogreša. Človek, kakršnega hoče bodočnost, ne bo zaradi tega asket. To bi bilo nesmiselno ravno tako, kakor če bi hoteli vzgojiti človeka v požrešno, nikoli nenasitno bitje. Torej srednja pot —? Ne abstinenca, ne pijančevanje — temveč po geslu naših »ferkelčkarjev«: »En ferkelček al pa dva — saj to se ne pozna!« Ta točka je v borbi proti temu socialnemu zlu silno važna in potrebno je, da si jo od vseh strani ogledamo.
Najboljše, najbolj zdravo, najbolj idealno, najkoristnejše geslo je: Popolna vzdržnost — abstinenca! Dokazano je, da je alkohol strup; da je človeškemu organizmu škodljiv; da so posledice vidne in težke — da so podedljive. Je pa tudi dokazano, da je zelo hinavski in potuhnjen, da je v gotovem stadiju svoje aktivnosti zelo razposajen in neugnan in pa še to so dognali (kar seveda ni bilo težko!), da je alkohol strupen tudi v najmanjši količini. Človek pa ima razum, zmožen je, da se zaveda kaj dela, ima dar premišljevanja — toda ogromna večina se ne zaveda, da je voda proti alkoholu kakor lepa beseda proti kvanti.
si pridrži pravico v dvomljivih slučajih zahtevati zdravniško preiskavo.
Kot tretji odborov predlog je bil sledeči: § 10. a društvenih pravil je v toliko pomanjkljiv, da navaja pač število odbornikov, ne omenja pa njih namestnikov. Vzemimo slučaj: 1 odbornik umrje, 1 se odpove, 1 odbornik pa ne more k seji. ker je uradno zadržan, trajno ali hipno bolan itd. Odbor ne more biti sklepčen. Zato predlagam k § 10. a sledeči dostavek:
»Društveno vodstvo oskrbuje odbor. Odbor sestoji iz načelnika, njegovega namestnika, tajnika, dveh odbornikov in treh namestnikov, ki nadomeščajo glavne odbornike v vsakem slučaju.«
Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Dodatno k temu predlogu se je do oblastne odobritve tu navedenih pre-mernb društvenih pravil izvolilo z vzklikom začasne namestnike društvenim odbornikom, in sicer:
Rudolf Dostal. strokovni učitelj v Ljubljani.
Vinko Gregorič, učitelj v Ljubljani.
Josip Kobal. strokovni učitelj v Ljubljani
Vse navedene premembe društvenih pravi! se bodo v obliki »dodatka k društvenim pravilom« poslala politični oblasti v odobrenje; do tedaj pa ostanejo veljavne še stare določbe.
Pri slučajnostih se .je predlagalo in sklenilo, da prinaša »Učit. Tovariš« od časa do časa — na dva ali tri mesece — število članov U. S., znesek posmrtnine, imena umrlih članov, koliko je prirastka in splošno kratlka poročila o društvenem
delovanju.
Po izčrpanem dnevnem redu se zahvali predsednik navzočim za udeležbo in v debatah ter predlogih podane nasvete. S prošnjo, da vsak posameznik stori vse. kar je v njegovi moči, da se vzbudi pravo zanimanje za U. S. med tovariši in tovarišicami, ki še niso naši člani, zaključi ob 16.30 izredni občni zbor.
Navodilo članom.
Pri tej priliki nai omenim še neke zadeve, ki bi utegnile oplašiti to ali ono tovarišico, tovariša, njegovo ženo, vdovo tovariša, aktivnega ali upokojenca, da se ne priglasi za sprejem v U. S.
Nekateri starejši tovariši — nad 45-letniki — so mnenja, da plačajo večje sprejemne pristojbine kot drugi prigla-šenci. Temu pa ni tako. Iz tiskanega oglas® — ponatis iz »Učit. Tov.« št. 38 iz 1. 1924 — vsakdo lahko izračuna, da so njegove pristojbine prav iste kot pa enako starega tovariša, ki je vstopil v U. S. o pravem času. Danes uživata iste
pravice, dediči prejmejo isto posmrtnino, zato isto plačilo. Trdil bi celo, da' so tovariši — sedanji priglašenci — na boljšem. ker plačujejo pristojbine v današnjih dinarjih v tem, ko so jih tovariši — stari člani — plačevali v kronah, ki so svoj čas nekaj veljale. Da uradna za-memba 1:4 ne odgovarja dejanskemu stanju, o tem ni dvorna.
Starejši priglašenci se strašijo visokih zneskov za sprejemne pristojbine. Kako jih plačati? Društveni odbor je dovolil vsem onim. ki imajo večje zneske. plačilo na mesečne obroke dO 1. septembra 1925. Redno plačujejo le prispevke za posamezne smrtne slučaje. V splošnem pa društvena uprava pristane na vse olajšave, ki so le možne. Prigla-šenec naj izrazi samo željo in ustreglo se mu bo radevolje.
Nekateri mlajši tovariši — samci in neomožene tovarišice so mnenja, da je za nje posmrtnina brez vrednosti. Res je. da žena in otroci ne bodo žalovali za njimi, a mati, sestra, brat in drugi sorodniki so le še tu. Na pokopališče ga je na dostojen način treba spraviti. Kot učitelj sem dolžan svojemu stanu, da mu v življenju in ob smrti skažem čast, ki mu gre. Kaj pa čut pravega tovarištva? Beraču — neznani osebi — podarim par dinarjev. Ali naj tovariševi družini, tova-rišičnim sorodnikom v naijkritičnejšem položaju odrečem malenkostni članski prispevek Din 2! Že ta zadnja utemeljitev je tako važna za vse učiteljstvo. da ne bi smel ni en tovariš, ne ena tovari-šica, ki se zavedata pravega tovarištva, ostati izven vrst društvenikov U. S. — Kako prijetno pa vpliva -na človeka že zavest, da sem svojcem zagotovil za najtežji čas gmotno podporo. Z nizkimi zneski — v letu 1924. Din 15 — je vse že odpravljeno.
Učiteljsko društvo za Marenberg je sklenilo, da je vsak organizirani član tudi član U. S. Ali ne bi bilo to izvedljivo tudi po drugih okrajih? S prav lepim številom članov, U. S. So zastopani šolski okraji Celje, Črnomelj, Kamnik in še drugi. Na žalost moram Pa omeniti, da so baš kraji blizu Ljubljane zagrnjeni v gosto meglo, nepredirno za U. S.
Vabimo vse tovarišice, tovariše, njih soproge, profesorje vseh zavodov s soprogami in vdove tovarišev, da se pri-glase za sprejem. Posebno starejše osebe — nad 45 let — naj ne odlašajo s prijavo; sprejema se jih samo še v prvi polovici 1. 1925.
Kdor želi sebi in svojcem dobro, ta bo postal član U. S.
Vsa pojasnila daje tov. Ivam Kocijančič. učitelj v Ljubljani. GosposvetSka cesta 13, vr.10.

Imamo zakone srca in zakone razuma. Zakon razuma je logičen, a neizprosen in krut. pa tudi komoden! Če se ravnaš po njem. se ti ni treba bati ukorov. ker boš vedno delal tako. kot prija tistim, ki so zgoraj. Zakon razuma se imenuje tudi birokratizem.
Zakon srca je diametralno nasproten birokratizmu: zanj nimamo ne »členov«, ne navodil; vzakoni se sam — od slučaja do slučaja, je nelogičen, a humanitaren.
Mislim tole:
Po zakonu, ki jim ga je narekovalo srce in ljubezen, so se ob prevratu mnogi učitelji v inozemstvu odločili, da vztrajajo na svojih mestih, vkljub preganjanju, vkljub ricinovemu olju in vkljub zavesti, da bodo nekoč morali preko meje s trebuhom za kruhom. Kajti zakon srca jim je Obenem govoril, da bodo kasneje sprejeti v domovino, tako kot sprejema tujina svoje pregnane sinove.
In se je zgodilo meseca oktobra 1924/da so bili nekateri naših tovarišev v inozemstvu kraitkomalo odstavljeni in vrženi na cesto brez plače in brez drugih dohodkov, tako da so si morali iskat: kruha v domovini. Takoj jih je objel zakon razuma: čakaiti so morali mesece in mesece, da se izvedejo vse formalnosti v tolikih in tolikih prepisih in dekorirani s tolikimi in tolikimi koleki. Končno je pa trpin vendar prišel do zaželenega kruha. Vesel, četudi zadolžen do vraitu in še preko, je pripeljal svojo ženo in kar še spada k njej na službeno mesto ter vložil kolekovano prošnjo s koleko-vanimi prilogami za povrnitev selitvenih
Gibanje učiteljske omladine.
uč 5. sestanek učit. naraščaja v
Mariboru. Kakor običajno smo se zbrali v 1. a razredu deške gradjanske šole v soboto dne 27. jan. ob pol 6. uri na našem 5. sestanku. Otvoril ga je tov. Albin Čič, zapisnik sta vodila Anica Zupane in Fra-njo Rogl. Tov. predsednik je po pozdravu in ugotovitvi, da so naši sestanki zelo zadovoljivo obiskani, dal, besedo predavatelju g. prof. Gustavu Šilihu. Predavatelj je uvodoma v kratkih potezah govoril iz zadnjega svojega predavanja najbistvenejše o dr. Alfred Adlerjevi »Individualni psihologiji.« Povdarjal je veliko vrednost te .njegove psihologije, ki leže pred vsem v poudarku: »zavedati se svoje lastne vrednosti« (Selbstwertbe-wu6tseiri) in odločujoče vloge, iki jo ima ta zavest za razvoj posameznika. Prešel je nato k raznim tipom razvijajočih se posameznikov in navedel najbistvenejše, ki se premočrtno razvijajo, premagajo vse ovire in dospo do cilja, Iki po ovinku in s skrajnim naporom premagajo ovire in dosežejo cilj. ki omagajo pred ovirami in krenejo s poti do cilja in one. ki preko ovir, ne da bi se jih zavedli, dospo do cilja. Tudi od bliže nam je predstavil te tipe ter navajal iskustva psihologa dr. A. Ad-lerja^ki si jih je pridobil na polju zdravljenja in obrazovanja takih tipov. Iz Skupin vprašanj, ki jih dr. Alf. Adler v posvetovalnicah stavi na vse činitelje. ki jih je treba uvaževati za razvoj otroka, smo spoznali, kako velike važnosti je ta psi-hologična izsledovalna smer za prvotrti razvoj otroka, njegovo razmerje do staršev; sester in bratov; do učitelja, vzgojitelja; do odraslih sploh, do živali itd. Predavatelj g. prof. Šilih je s svojim lepo zasnovanim predavanjem dosegel svoj namen. Seznanil nas je s psihologičnim spoznanjem dr. Alfreda Adlerja na polju individualne psihologije ter nas pridobil, da se bomo po dovršenem študiju intenzivno zanimali za razvoj psihologije in pedagogike doma in drugod.
Tov. Albin Čič se je predavatelju v imenu vseh prav lepo zahvalil in naznanil, da bo na 6. sestanku dne 7. februarja 1925. ob pol 6. zvečer predaval tov. Anton Skala o snovi: Nekaj konkretnih slučajev iz zdravstvene pedagogike.
Anica Zupane — Franjo Rogl.
Splošne vesti.
Intrigant v »Slovencu« skuša na vsak način zanesti razdor v naše vrste. Izjavljamo, da so se vsi člani vodstva organizacije strogo držali discipline in na seji širjega sosveta določenega postopka pri.
stroškov. Pa je zaikon razuma spet sprožil prst: »Stoj. saj si na lastno prošnjo prišel« — ali: »zakon je zakon« — ali: »saj vemo. saj razumemo, ali člen ta in ta« itd. In tako je zakon razuma spet za-triumfiral.
Komur gre:
Več srca in manj birokratizma. ako nočete, da se idealizem naših najboljših zalije z malodušjem in nevero. Če se dado preiti ali nategniti členi učiteljstvu v škodo, naj se preidejo ali nategnejo tudi taki, da bodo nam v prid. ko in kjer bo to zahtevala humanitarna pravičnost.
Josip Ribičič.
učiteljskih imenovanjih in se niso vtikali v to zadevo. Svoje mnenje so izrazili v tej zadevi samo od učiteljstva v to poverjeni člani in predsedniki okrajnih učiteljskih društev. Organizacija se pa v zadnja premeščanja ni vtikala in jih tudi ni povzročala ter se bo še naprej borila proti temu, da se vtičejo lajiki in nepooblaščeni ter neodgovorni faktorji v učiteljske personalije, o čemer bomo še iz-pregovorili svojo besedo. Vsako drugačno pisanje in klevetanje je obrekovanje.
—	Maribor. Lepi časi se nam obetajo na šolskem polju. Mestni svet je skrčil vsoto za nabavo učil in učnih pripomočkov za revno deco kar za 20.000 Din. ves proračun se je skrčil za 10%. Na I. dekliški šoli hoče mestni šolski svet porabiti nekaj prostorov za urade in vsled tega štiri razrede nastaviti v Vesni, daleč od sedanje šole. v drugem šolskem okolišu. Le tako naprej!
—- Organizacija prosv. oddelkov pri oblastih v naši državi. Poleg že obstoječih prosvetnih oddelkov pri velikih županih v oblastih je ministrstvo otvorilo tudi potrebne nove prosvetne oddelke, ki bodo pričeli poslovati, ko bo dodeljeno potrebno osobje. Sedaj imamo torej prosvetne oddelke v sledečih oblastih:
1. bihački, 2. vrbački, 3. dubrovački, 4. zagrebški. 5. ljubljanski. 6. mariborski, 7. mostarski, 8. osiečki, 9. primorsko-kra-jiški, 10. sarajevski, 11. splitski, 12. srem-siki, 13. travniški, 14. tuzlanski, in nove: 15. bački (N. Sad), 16. beograjski (Beograd), 17. bitoljski (Bitolj), 18. bregalni-ški (Štip), 19. zetski (Cetinje), 20. kosovski (Priština), 21. dunavski (Smederevo) in 22. skopski (Skoplje).
—	Rešitev prošenj učiteljstva v mariborski oblasti za vštetje službene dobe. Po prizadevanju velikega župana mariborske oblasti se je revidirala ob prevedbi všteta službena doba nekaterih učnih oseb ter so se do sedaj izdala nova »Re-šenja« odnosno nalog za ureditev prejemkov za naslednje učitelje in učiteljice: Josip Cenčič v Rogatcu, Vida Ivanec v Slovenjgradcu, Fran Šafarič v Križevcih pri Ljutomeru, Mirko Marinič pri Sv. Marku niže Ptuja, Viktorija Kraševec v Čreš-njevcu in Olga Kraševec v Mariboru.
—	Vozne olajšave za šolarje. Na vlogo Zveze jug. žel. poslano gospodu direktorju dr. Borku je direkcija odredila, da dobe upravičenost do režijske vožnje tudi oni otroci žel. delavcev, ki so že prekoračili 16. leto starosti in se vozijo v mesta v šolo. Ta ugodnost pritiče tudi takim otrokom delavcev, starim nad 16 let, ki se uče v mestih obrti in obiskujejo tam obrtno-nadaljevalno šolo.
—	Himen. Poročil se ie gosp. Janko Butara s tovarišico gdč. Melito Schiller-jevo. Bilo srečno!
LISTEK.
In memoriam
t tov. nadučitelju Karlu Vizjaku.
Glej, še zdaj ne morem Skoro verjeti. da si ne seževa v roke nikdar več. Še to uro ne, ko Ti pišem ta skromni spomin in ko Tebe v Celju peljejo v črni
Mirno boš spal, od vseh strani se koplje v solncu tisti grič pred mestom, na vse strani boš videl... Tja domov v Savinjsko dolino, in v mesto, kaj dela gospa in Štefka in Dragica, in dol na cesto in mimo Majdiča naprej, kjer si se otepaval z očeti in sinovi, materami in hčerami, z vsemi vkup v Špesi še posebej, jih učil abecede, jih »frajal«. jim sestavljal pogodbe in še testament maj-ki. Pa pokuikaš proti šoli: Kdo je pred pisarno? »O, Vi, mati Tinačka? Kaj boste pa Vi povedali?« »E, — nekaj sem Vam prinesla, gospod, klobaso in par jajc, malo — zato, ko ste zadnjič...« Saj veš, užaljena bo, če odkloniš... Klobasa in par jajc. to je red sv. Save našega ljudstva svojemu učitelju...
In pogledaš nazaj proti mestu, težke vozove z opeko prehiteva koleselj:
Predsednik je! Debeli Tonač! Kam se mu tako mudi? — In tam po pešpoti kakor sveti Krištof dolgi njegov brat Fran-cuh. »Ta proMeti hudič!«, kolne in stiska pest proti kolesi ju. Aha, dan imata! Kdo bo le danes dobil?, pomisliš in si skoro hud, da Te ne ubogata ... Ljube-čanarji!. se spomniš in se potolažiš.
Da Ti je dobro in mirno in toplo, tam med cipresami, gospod nadučitelj.
Tako živo Te vidim to uro pred seboj. Prvi si bil, ki sem Te spoznal. Pravzaprav ne; ampak s prvim sva se ločila že po par tednih in drugega sem črtai! iz svoje ljubezni.
»Vi ste torej tisti?« Tako si me sprejel, ko sem deževne novemberske nedelje priromal z nahrbtnikom, palico in polomljenim dežnikom, svojim vsem, in z novembersko mislijo v srcu. kako bom živel v kraju, ki do včeraj še vedel nisem skoro zanj.
»Vi ste torej tisti?« — Kaj si mi bil bral iz plašnega obraza, da nisem? Potni list ie bil šel pred menoj, popisan sem bil v njem za nihilista in denuncijanta. Ti pa si se nasmehnil in prinesel vina in kruha. Rešil si mi vero v nekaj, brez česar težko živi. kdor je našega stanu, vero. ki se je ravno tiste dni tako zelo že
Hvala Ti, tovariš do-
majala v meni, bri in modri.
Za vse. Tudi za to. da si me prišel hospiitirait dva ponedeljka po vrsti, čeprav nisi imel vzroka. In da si celo izrecno zahteval, da naj bo preparacijski zvezek sešit. In koliko je bilo pri vsakem konferenčnem zapisniku številk! Si že vedel, zakaj —, natančen si bil. bogme. neznanski rešpekt sem imel pred Teboj ravno zaradi tega. In če sem Te kdaj v mislih nahrulil za pedanta in fili-stra>. saj me nisi slišal. Vedel sem bil pač takrat šele prvo polovico, da namreč tiste številke niso glavne. Danes vem tudi tisto, česar nam Ti nisi na glas povedal, da je namreč ravno natančnost in vestnost v majhnem in najmanjšem vredna največ. Ker je predpogoj za veliko. Za-hvaljen! In — ali še veš. ko sem razbijal na dvorišču štor. Ti pa si slonel na vratih in me hvalil, kako sem vztrajen? Dvajsetkrat bi bil odnehal, da Te ni bilo s Tvojo vztrajnostjo! Najmanj pol ure. pol vroče ure sem vrgel v žrelo Tvoje hvale — in sem ga res razbil! Leta so pretekla, predtto sem Te prepoznal! Hvala Ti!
Pa takrat, ko sem imel sršena za matico — še pomniš? Štirinajst dni si se
mi smejal, kjer si me zagledal, ampak zdaj se ne bom zmotil nikdar več. tako natančno si mi razkazal sladko družino.
Česa se še vsega spomnim! Kaiko sva hodila v Celje po plačo. In si mi po poti pripovedoval o »Ljubečanarjih « in sebi med njimi. Povsod in vedno isti: dobra duša Ti je kukala na vseh koncih iz uradne suknje.
Rad sem Te imel.
Zdaj pa si šel še zadnjikrat k Nadzorniku. Ej. lahak Tebi račun. Akti so urejeni in povezani, kronika je spisana, matična knjiga se vodi dalje.. še Uradni list priča o Tvoji vestnosti: letnik poleg letnika, vse številke, vsa kazala in najmanjši rob ne gleda iz vrste. Edino Špe-sov še ni v šolo. Pa tudi zastran njih se ne boj. Saj ve Nadzornik, da si storil vse, kar si mogel. Akta od tolikih let; lep fascikel jih je. Nebeškemu Nadzorniku jih ni treba brati; položil jih bo ad aeta. Mi jih ne bomo.
Kaj Te res ni več. tovariš nadučitelj?
Zdajle, to uro ga neso k počitku...
Zadnjikrat je zapel zvonec na hodniku !
Knjige pod klop! Vstanite ... Molimo... Zanj. ki je bil naš ...
—	Absolventi(-nje) višje pedagoške šole v Zagrebu naj javijo takoj svoje naslove na »Klub slovenskih slušateljev v. ped. šole v Zagrebu« VI.. poštni preti-nac 53, da skupno nastopimo za svoje pravne in materijalne koristi.
—	UčiteO-tovariši! Pred kratkim je razposlalo »Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani« prošnjo in vabilo k sodelovanju. Omenjeno društvo namerava po došlih prijavah ustanoviti podružnice in krajevne odbore. V Sloveniji skrbimo za 8 tisoč po alkoholu telesno in duševno degeneriranih otrok, še bolj žalostno pa je. da temelji v naši državi izmed letnih 360 tisoč smrtnih slučajev 183 tisoč na podiaKi pivske nezmemosti. Iz teh številk vidimo, da je nujno potrebno naše sodelovanje pri tem društvu, ki ima tako idealen cilj: »Ohraniti naše ljudstvo, naš narod, našo državo močno in veliko!« Učitelj, kot vzgojitelj mladine ima mnogo priložnosti v šoli in tudi zunaj nje delovati v tem smislu in podpirati s sodelovanjem to društvo. Tovariši! Učitelji! Z veseljem na delo! »Za narod, ljudstvo in državo!«	A. B.
—	Kdor še nima službe, naj takoj vloži prošnjo za nameščenje v srezu Šmarje pri Jelšah. Na razpolago so tri službena mesta v ugodnih krajih.
—	Zahvala. Šolsko vodstvo osnovne šole v Krogu pri Murski Soboti se zahvaljuje Družbi sv. Cirila in Metoda za znesek 500 Din in »Kodu jugoslovanskih sester« v Ljubljani za 250 Din. ki jih je prejelo vodstvo kot podporo za šolski oder. — Ciril Hočevar, šolski upravitelj.
—	Himen Poročila se je dne 26. januarja t. 1. v Konjicah gdč. tovarišica Ana Jurko z g. poročnikom Ivom Srijenc. Čestitamo!
—	Ročni zemljevid »Prekmurje in Medjimurje«. V založbi društva Učiteljski dom v Mariboru je izšel tretji ročni zemljevid Mariborskega okrožja »P r e k-murje in Medjimurje« v merilu 1 : 150.000, risal SI. Dimnik, litogra-fija in tisk Mariborske tiskarne d. d.. Zemljevid, ki je izdelan v sedmerobarv-nem tisku, je prvi natančno izdelani zemljevid teh nam Slovencem tako malo poznanih krajev. V zemljevidu so označeni vsi kraji sedeži občin, šole. katoliške in protestantske župnije, dalje pošte, prometne zveze, industrijske naprave, kulturni in zgodovinski spomeniki, gradovi, cerkve, razvaline, vse vodovje in hribovje. Zemljevid, ki je bil nujno potreben in bo zlasti dobrodošel pri domovinskem pouku v šoli, je vestno izdelan in kakor nam ie znano, večkratno pregledam po odličnih poznavalcih Prekmurja in Med-jimurja. Primerjaje z pred pol letom iz-išlimi zemljevidi Pohorja in Slovenskih goric, je opaziti v vseh ozirih. zlasti pa v risarskem in tehničnem znaten napredek. Delo dela čast avtorju in domačemu litografskemu podjetju. Zemljevid stane v podrobni razprodaji po 10 Din, za šole pa. ki ga naroče direktno pri zat-ložrtištvu v večjem številu 6 Din. — Mlado agilno društvo Učiteljski dom v Mariboru se ne straši dela in založniških investicij Jer zasledujoč predvsem kulturen namen založništva, upa tudi na primeren materialen uspeh. Zato te, zemljevide najtopleje priporočamo. — Istočasno se nam poroča, da bo naknadno izšla h gornjemu zemljevidu kratka brošura z opisom, statističnimi in kulturnimi podatki teh krajev.
—	Popravljamo! Resolucija III., sprejeta na zborovanju učiteljskega društva za mariborski šolski okraj dne 4. oktobra 1924 in objavljena v »Učit. Tov.« št. 48 ex 1924, bi se morala pravilno glasiti: Širjemu sosvetu UJU v Ljubljani. Z oziram na okrožnico št. 56 okr. šol. sveta v Mariboru z dne 6. septembra 1924 mora imeti vsak učenec šolske knjige. Upoštevajoč ta odlok na eni strani, na drugi strani pa horendne cene šolskih učnih knjig in ker neposedovanje šolskih knjig znatno ovira napredek v šolskem pouku, prosimo, da širji sosvet deluje na to. da kr. zaloga šolskih učnih knjig zniža cene učnim knjigam, oziroma jih daje kakor v predvojnem času posameznim šolam v primernih količinah zopet »g-natis« na razpolago, v prvi vrsti pa obmejnim šolam. Tako delajo že leta sem naši sosedi v svojih obmejnih šolah onkraj državne meje. torej sosedi, katere v naši državi smešimo za »reveže«.
—	II. književna tombola. Jugosloven-ski Matici v Ljubljani je bilo vposlanih 227 tombolskih tablic, ki so zadele ambo. Ker pa je dobitkov za ambo samo 150, se je vršilo dne 30. t. m. podrobno žrebanje vseh Matici poslanih tablic. Lastnikom tombolskih tablic, ki so pri tem žre-
banju zadeli dobitek, se isti pošlje po pošti. Kdor pa ne prejme dobitka, naj smatra to kot znak, da njegova tablica ni bila izžrebana in igra naprej za njega Ju-goslovenslka Matica, ter ga o event. naslednjem dobitku obvesti po dopisnici. Vsakdo pa ima pravico, da se o vestnosti poslovanja prepriča v Matični pisarni.
— II. književna tombola Jugoslovenske Matice. Z izžrebanjem številk 45 in 90 so bile izžrebane tudi vse ambe. Danes je bila izžrebana tudi tretja številka, in sicer številka 4 (štiri). Pokrajinski odbor prosi vse one, ki imajo na svojih tablicah v eni vrsti številke 45, 90, 4, da pošljejo iste z natančnim naslovom na naslov Pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice, da jim pošlje dobitek, ki je določen za terno t. j. 10 knjig._
Učiteljski pravnik.
—§ Učitelji — predsedniki volilnih odborov morajo postopati v zadevi zaračunavanja dnevnic in potnine po sledečih predpisih: Ministrstvo notranjih zadev. odsek računovodstva dostavlja pod R. br. 21.234 od 28. decembra 1924 naslednji razpis: »Na osnovi člena 89. zakona o volitvah narodnih poslancev določam, da se vsem članom glavnega volilnega odbora ter članom krajevnih volilnih odborov za volitve na dan 8. februarja) 1925, kakor tudi občinskim predstojnikom ali njihovim namestnikom, kadar v smislu čl. 52. navedenega zakonia prinašajo volilne spise volilnemu odboru, prizna pravica na odškodnino iz državne blagajne, in sicer: 1. Kot dnevnica članom glavnih volilnih odborov znesek po 250 Din, članom krajevnih volilnih odborov pa znesek 150 Din. Dnevnica se ima računati pričenši z dnem odhoda iz stalnega bivališča pa vse do dneva po-vratka na isti kraj. 2. Kot potnina, kadar potujejo po železnici ali ladji, vozni-na I. razreda, kadar potujejo z vozom ali peš, pa kilometrina po 8 Din. Pravice do odškodnine iz državne blagajne nimajo: a) Občinski predstojniki in člani občinskega odbora, ako so člani volilnega odbora v svoji občini; b) predstavniki kandidatnih list ali njih namestniki, kadar prinašajo s predsednikom volilnega odbora volilne spise glavnemu volilnemu odboru; c) vse osebe, ki dobivajo plačo iz državnih blagajn, ako so člani volilnega odbora v svoji občini; č) vsi predstavniki kandidatnih list. — Ta odločba se obenem dostavlja ministrstvu financ, da naroči vsem predstojnim organom, naj navedene pristojbine izplačajo pa tudi dado akontacijo na račun teh prejemkov vsem osebam, ki se izkažejo s pravico nanjo po tej odločbi.« — V svrho izvršitve tega rešenja Obenem odreja predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani sledeči postopek:
1.	Akontacija. Vse predujme na odškodnino članov volilnih odborov bo izplačal brez izjeme in izključno »R a č u -novodstveni odsek za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani«. Vsak član se mora za izplačilo akontacije s posebno nekolekovano vlogo takoj obrniti na imenovani računovodstveni odsek. V vlogi je označiti: ai) stalno bivališče, iz katerega potuje na mesto volišča. K stalnemu bivališču naj se navede zadnji poštni urad; b) kraj volišča z navedbo občine; c) približno število dni. .potrebnih za potovanje in volilnega poslovanja. Naloga tega računovodstvenega odseka je. da ugotovi primernost zahtevane akontacije in akontantu ugotovljeni znesek izplača potom poštno čekovnega zavoda.
2.	Definitivna likvidacija odškodnine.
Po izvršenem volilnem poslu predlože predsedniki volilnih odborov, ki so državni nameščenci, definitivno potne račune vsega volilnega odbora v roku 14 dni tistemu računovodstvenemu odseku, ki redoma likvidira njihovo mesečno plačo. Ta jih bo adjustiral in oddal tistemu računovodstvenemu odseku v likvidacijo. ki je izplačal akontacijo. — Predsedniki volilnih odborov, ki niso državni nameščenci predlože potne račune svojih volilnih odborov v adjustiranje in likvidacijo računovodstvenemu odseku za ljubljansko in mariborsko oblast. — O izidu volitev je neposredno obvestiti srezko poglavarstvo, o izidu volitev po županstvu na sedežu volis&a takoj po končanem volilnem poslu. Županstvu se naroči, da javi takoi brzojavno ali telefonično celokupno, ter po edinih Skrinjicah pripadajoče število glasov — N. pr.: Volišče D. 320 L. 120 II., 0. III., 5 IV.. 2 V.. 0 VI.. 10 VII., 50 itd.
Račun o dnevnici in potnih stroških je napraviti po tabeli, ki je označena v
Ročnem katalogu 1924./25.. str. 46. in se ima urediti sledeče:
Račun
o potnih stroških in dnevnici (Ime. priimek. službeni značaj, kraj in zadnja pošta). ki je bil z odlokom Državnega sveta kralj. SHS, D. R. Št.--od---
v Beogradu imenovan za predsednika volilnega odbora na volišču —--občine
--—, volilni okraj---, za volilno
okrožje —--:
1.	Voznik na kolodvor in s kolodvora na dom ali kilometrina pri večji razdalji pripada po členu 14. Ur. D. R. br. 96.000 od 30. septembra 1920 (Uradni 1. št. 384. 1. 1920.) in D. R. br. 121.400 od 1. oktobra 1923 (»Ur. 1.« št. 95. leta 1923). Voz je. zaračunati po tarifi (Priloga A: potrdilo, izda policijsko ravnateljstvo ali županstvo brez takse), kjer ni tarife se je ravnati po čl. 14. cit uredbe. Potrdilo o kilometerski razdalji izda pa za prilogo brezplačno in brez koleka srezko poglavarstvo dotičnega sreza.
2.	Vlak I. razreda tja in nazaj, oziroma tudi do glavnega volilnega odbora in nazaj. (Cena vozovnice se lahko izrai-čuna na podlagi kilometerske razdalje in tarife, ki je objavljena v voznem redu).
3.	Kilometrina (ali voz) od železniške postaje do volišča. (Potrdila, kakor pod točko 1.) in od volišča zopet na železniško postajo.
4.	Dnevnice a 150 Din na dan za vse dni poslovanja in potovanja (Potrdilo, koliko dni je posloval na volišču potrdi županstvo dotične občine).
Vse vloge in priloge so koleka in taks proste. Kilometrina in dnevnice so vse enake, kakor je označeno v odloku. Pri potovanjih čez 48 ur se lahko zaračuna tudi prenos ročne prtljage na kolodvorih ob vstopu, izstopu in prestopih a 6 Din. Podrobnejši podatki so v pod točko 1. citiranih uredbah.
—§ Datum božičnih in velikonočnih počitnic na dijaških legitimacijah. Min. Saobračaja je izdalo odlok Br. 28.014.24 in M. P. Br. 14.196 od 15. decembra 1924. aa mora biti v dijaških legitimacijah, v objavah tudi označeno, od kedaj in do kedaj trajajo božične oziroma velikonočne počitnice!
—§ Vzorci objav za 50% popust na železnici.
Velja za vožnjo (tja in nazaj)...
Za aktiv. drž. u služb.
OBJAVA za V2 vožnjo na drž. žel.
(Ur. list št. 7., 1. 1925.)
Gospod —--—. (služb, znač.)
----kat---. skup. pol.--,
uslužben-----potuje od postaje
----do postaje----in ima
po čl. 81. pravilnika pravico se voziti v
—	razredu in po čl. 91. uporabljati--
vlake.
	V-----, dne —---.
Žig žel. postaje: Žig urada: Podp. predst.:
*
Velja za vožnjo (tja ali nazaj)...
Za rodbinske člane: Potuje v 1. 1925.--z vozno olajšavo.
OBJAVA za V2 vožnjo na drž. žel.
(Ur. list št. 7.. 1. 1925.)
Gospod — — — —. (je žena, sin
itd.)----drž. uslužbenca---—,
(služb, znač.)---, kat---, pol.
skup.--, ki je uslužben (prejema pok.)
----in potuje od postaje--- —
do postaje---ter ima po čl. 81. pravilnika pravico se voziti v — razredu in
do čl. 91. pravilnika uporabljati---
vlake, ker mu pristoji dokladai po čl. 42., oziroma 149. čin. zak. v zmislu čl. 78. pravilnika.
	V---- — —. dne------.
Žig postaje: Žig urada: Podpis predst.
*
Velja za vožnjo (tja ali nazaj)...
Za upokojence.
OBJAVA za V2 vožnjo na drž. žel.
(Ur. list št. 7., 1. 1925.)
Gospod — —--(služb. znač. ob
upok.)----kat--. pol. skup.
--, ¡prejema pokojnino---in potuje od postaje----do postaje
—	—--ter ima po čl. 81. pravico se
voziti v--razredn in po čl. 91. uporabljati ---vlake, ker prejema drag.
doklade v zmislu čl. 80. pravilnika.
	v-----v dne----.
Žig postaje: Žig urada: Podpis predst.
Opomba: Rodbinski člani in upokojenci, ki ne prejemajo doklad ali drag. doklad. nimajo pravice do popusta na
vožnji. Uradi si morajo izrabljene vožnje družinskih članov in upokojencev noti-rati, da jih potem črtajo v legitimacijo. Glede voz. razredov ni omejitve in glede uporabe le z ozirom na ekspresne vlake.
Književnost in umetnost.
Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo učiteljstvu in iolam, posebno pa lolarsklm, vsem javnim ljudskim In društvenim ter uCiteljsklm-strokovnim knjižnicam. Vse tu navedene knjige se naro« iajo tudi lahko potom Učiteljske knjigarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica, itev. 6.
Ocene.
—k Kosmos. Vodstvo te lepe znanstvene revije, ki izhaja v Stuttgartu v skoraj 200.000 izvodih vsaki mesec, me je naprosilo, da opozorim, kakor lani, tudi letos naše učiteljstvo na to prekoristno znanstveno publikacijo. Prva .številka je izšla z bogato vsebino, ki jo izpopolnjujejo krasne ilustracije. Naj navedem samo naslove člankov: Izraba zemeljske toplote. — Ob robu prasveta. — Okulti-zem in ljudstvo. — Ostanki pračloveških lastnosti v človeku. — Mehanizem zimskega spanja. — Lov na slone. — Prebava v slikah. — Stremljenje po ustanovitvi naravnih parkov. — 'Sil 11 ost neznatnega v biologiji. — Skandinavija. — Kroženje apnenca itd., itd. Tudi letos bodo izšle štiri knjige, in sicer: 1. bo vsebovala prazgodovino, 2. iz fizike, 3. iz zve-zdoznanstva. 4. iz kemije. Vsekakor je potrebno, da se človek izobražuje na vseh poljih, posebno učiteljstvo, ki je vedno v tesni zvezi z vsemi temi znanostmi. Zato to revijo priporočam vsem. posebno šolskim knjižnicam. Četrtletno stane z omenjenimi knjigami vred izdaja A (knjige broširane) 1.25, izdaja B (knjige vezane v platno) 1.95 rentnih mark, -f poštnina in ovojnina. Rentna marka = 16 Din. Na željo pošljem vsakemu ilustrirane prospekte brezplačno in sprejemam # naročnike. T. S e 1 i š k a r . šolski upravitelj na Reki pri Laškem. (Kosmos pošilja za nagrado nabiralcem naročnikov prav lepe knjige, in bi priporočil vsem tistim, ki so se lani naročili, da ga razširjajo med znanci.)
Naša gospodarska organizacija.
—g Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: Učiteljstvo osnovne šole na Raki 40 Din; Belokranjsko učiteljsko društvo v po-češčenje in spomin soustanovitelja »Učiteljskega konvikta« in našega prvobori-telja Jakoba Dimnika 1000 Din pokrovi-teljnine. — Za G a n g 1 o v kamen sta društvu naklonili učiteljici Milka F a j -f e r j e v a in Francka Završanova iz Doblič po eno državno obveznico a 100 Din, skupaj 200 Din. Darovalcem in njih naslednikom prisrčna hvala! — V tekočem letu je društvo prejelo 2759.50 Din.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina in darila: Učiteljsko društvo Murska Sobota 932.50 Din; Jakobina Pey-chova. šol. vod. v Loki pri Žusmu 10 Din; osn.šola v Žalcu 25 Din; Kari Vollmaier, šol. vod. v Pernicah 10 Din; okr.učit. društvo Gora jigrad 150 Din; Fr. Luknar, učit. na Teznu pri Mariboru 1 obveznico 7% drž. posojila a 100 D (IX. 1922); Anton Hren. naduč. v Studencih pri Mariboru o priliki porolke njegove hčerke, učiteljice pri Sv. Ožbaltu ob Dr. 3 obveznice 7% drž. pos. a 100 Din (IX. 1922). Iskrena hvala! M. Kožuh, blagajnik.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih drufitev v Sloveniji.
Vabila:
= SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima dne 14. svečana 1925 svoj občni zfior v šoli na Pra-gerskem ob 10. uri dopoldne — Odbor.
NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoj redni občni zbor v soboto 14. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v deški šoli v Novem mestu po tem dnevnem redu: 1. Poročilo predsednika. 2. Razvoj vzgojnih in učnih načel; poroča tov. Lojze Ivanetič. 3. Račun za leto 1924. 4. Volitev novega odbora in odsekov. 5. Slučajnost'. Na občni zbor pridite prav vsi. da se dogovorimo o delu v tem letu. — Predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ ima svoj občni zbor v soboto, dne 14. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v mestni osnovni šoli v Celju do sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi ter društvene in stanovske zade-
ve. 3. Poročilo o seji širšega sosveta.
4.	Vprašalna skrinjica. 5. Poročilo odbo-rovih funkcionarjev in pregledovalcev računov. 6. Volitev. 7. Podavanje ravnatelja tov. Brinarja »Jezikovni izprehodi po celjski okolici (Nadaljevanje). 8. Metodične drobtince iz raznih predmetov, predava tov. J. Kotnik Polnoštevilne udeležbe pričakuje odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ bo imelo svoj redni občni zbor v soboto, dne 14. februarja t. 1. v mali dvorani »Narodnega doma« v Mariboru ob V2IO. uri s sledečim dnevnim redom: 1. a) Zapisnik. b) Dopisi, c) »Predzgodovinsko gradišče na Pošteli«. ref. tov. Čiček. č) Poročila: predsednika, tajnika in blagajnika ter računskih pregledovalcev. d) Volitve. 2. Pregled računov. 3. Društvenina za 1925. leto. 4. Predlogi in nasveti.
5.	Slučajnosti.
= DRUŠTVO UČITELJIC MEŠČANSKIH IN OSNOVNIH ŠOL. učiteljic ženskih ročnih del in otroških vrtna-ric ima svoj občni zbor dne 14. februarja 1925 ob pol 3. uri na šoli v Cankarjevi ulici v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročila predsednice, blagajnice in tajnice. 2. Predavanje» strokovne učiteljice Me Levstikove: »O kongresu ženske male antante«. 3. Volitev. 4. Slučajnosti in predlogi.
= KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 11. februarja 1925 ob 10. uri v šolskem poslopju v Kamniku. Dnevni red: 1. Poročila funkcionarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ ima v soboto, dne 14. februarja 1925 ob V2II. uri dopoldne v ormoški okoliški šoli svoj letni občni zbor. Vzpored: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Letno poročilo tajnika in blagajnika. 4. Utis iz Srbije, podava tovariš Srečko Vittori. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Ude-ležitev je za vse člane obvezna. Noben zaveden član ne bo imel ta dan doma pouka. ampak bo prišel na zborovanje. Bolezenske opravičbe bomo smatrali zadostnim samo v slučajih, da ima! učna
oseba tudi šolski dopust Torej vabi na polnoštevilno udeležbo odbor.
= ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo imelo zborovanje in redni letni občni zbor v soboto 14. februarja ob 10. uri v Rogaški Slatini. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Tajniško poročilo. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročilo računskih pregledovalcev. 6. Volitev. 7. »Osnovna načela Tyr-ševega telovadnega sistema s posebnim ozirom na potrebe osnovnega šolstva« (Ref. tov. Srečko Sekirnik). 8. »O taktnem nastopanju«. (Ref. tov. Tone Vo-lavšek). 9. Slučajnosti.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ je imelo svoj občni zbor dne 15. januarja 1925 po običajnem sporedu.
Ob določeni uri občni zbor ni bil sklepčen; zato se je vršil čez eno uro drugi občni zbor.
Tov. predsednik ga je otvoril z dobrodošlico vsem navzočim ter je naznanil tovariše in tovarišice. ki so svojo odsotnost opravičili.
Dopisi. Po prečitanju in odobrenju zapisnika se prečitajo došli dopisi.
Tov. Klemenčič se poslavlja, ko odhaija na svoje novo službeno mesto v Maribor.
Glede dopisa »Podpornega društva učiteljskega naraščaja v Mariboru« se je sklenilo, da se mu podari večja vsota.
Z zadoščenjem se je vzel na znanje dopis poverjeništva UJU. ki naznanja, da je za zastopnika učitdjstva v komisijo. ki bo predlagala učiteljska imenovanja za mariborsko oblast, določen tov. Hren iz Studencev pri Mariboru.
Poročila Tov. predsednik je nato podal poročilo o seji širjega sosveta.
Iz tajniškega poročila je bilo posneti, da se je število članov vsled imenovanj in redukcije zmanjšalo za tri člane, da so bila zborovanja razmeroma dobro obiskana, ter da so vsi člani, kljub jesenskemu režimu, zvesto vztrajali v društvu.
Tov. knjižničar je zadovoljnega obraza konštatiral, da se je število knjig v minulem letu znatno pomnožilo; tov. blagajničarka pa nas je prijetno presenetila s poročilom, da ostane v blagajni precejšen prebitek.
Ker odseki niso poslovali, so bila s tem poročila izčrpana.
Volitve. Društvo je dobilo v osebi tov. Muzeka novega predsednika. V odbor so bili poleg starih odbornikov izvoljeni še tov.: Šestan Dušan. Bezjak Anica ter Čulek Jože.
Ko nam je tov. blagajničarka podala za leto 1925. proračun ter se je na predlog tov. O. Žolnirja sklenilo vzidati spominsko pipščo tov. Klampferjevi v vesti-bulu novega Učiteljskega doma v Mariboru, je tov. predsednik zaključil občni zbor z naznanilom, da dan prihodnjega zborovanja določi odbor.
+ DOLNJELENDAVSKO UČITELI-SKO DRUŠTVO je imelo redni občni zbor dme 17. januarja t. 1. v Črenšovcih.
Novi odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik Josip Gorišek; podpredsednik Leo Cepuder; tajnik Josip Novak; namestnik tajnika Ludovik PeterneU blagajnik Janez Preininger; namestnica blagajnika Bogomila Roškar.
Glede dopisov Slomškove zveze na okrajno učiteljsko društvo se je ugotovilo. da se sedai z uporabo § 71. le popravljajo krivice, ki jih je zagrešil prejšnji režim.
Tov. Golobu se je izreklo zaupanje in priznanje ter učiteljstvo zavrača napad v »Novinah«.
Članarina se določi na mesečnih 15 dinarjev.
Podpornemu društvu za učiteljski naraščaj se določi letni prispevek 50 Din.
Društvo šteje sedaj 59 članov, izmed katerih je bilo na občnem zboru navzočih 37.
Ker smo zborovali v Črenšovcih, smo pričakovali tudi udeležbe tovarišev iz okolice Beltincev. a bogznaj kje so ostali ?
Odbor pričakuje, da se predramijo tudi oni.
Naše društvo mora šteti preko 70 članov.
Prihodnje zborovanje bo meseca marca v Turnišču. Kot referenta sta določena tov. Petemet in Cepuder ter poleg tega bo tov. Žerjav praktično predaval o knjigoveštvu.
Učiteljstvo se je tudi solidarno izreklo za otvoritev meščanske šole v Beltincih.
Nabiralci naročnikov Zvončka, ki so preijeli pretekle dne poziv in prošnjo od uprave Zvončka, naj se nemudoma odzovejo v smislu dopisa.
Uprava Zvončka.
NaS denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvlkta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim Jamstvom.
Promet do 31. jan. 1925 Din 53.544*72.
Hranilne vloge se obrestujejo po 5 •/„, proti polletni odpovedi pa po 7
Uradna ure: Vsak četrtek in vsako soboto »d '/«5. do "26. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 5 Din se ne odgovarja.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.

A i
i i 1 -i
NA OBROKE
h
9faiiaf>ihturo In bonfekrilo eto obleke po meri za gospode in dame iz L lastne prvovrstne krojačnice dobite proti ugod- : nemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki r
DAVORIN JOH AN IN DRUGOVI p
druiba z o. z.
MARIBOR, Tattenbacbova ul. 2 Pisarna: Gregorčičeva ul. 1.
f Zahteval te vzorce: 1
h

Tovarišice!
Širite naš tisk
Tovariši!
in
Priporočajte mladini, staršem in knjižnicam sledeče knjige:
Mladinske knjige.
Anatole le Braz-F. B.: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din. 30.—.
Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ro» binzon. Vez. Din 12.—.
Dimnik; Kralj Peter i. Vez. Din 20.—.
Dimnik: Kralj Aleksander 1. Vez. Din 40.
Erjavec Fran; Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 28.—.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere: Jostp Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—.
Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 56.—.
Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—.
Ewald - Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32 -.
Ewald-Holeček: Tiho jezero in druge po* vesti. Vez. Din 26.—.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—.
Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 28.—.
G&ngl: Zbrani spisi. II., V. in VL zv. vez. Din 10—, eleg. vez. Din 12—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II natisku.)
Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, solr» iecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8.
Karafiat Jan - Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezani knjigi Din 20.—.
Komanova Manica. Narodne pravljice in legende. Din 18.—.
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16.
Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 16.—.
Lah: Čeike pravljice. Vez. Din 15. Miijakov Julček. Zbrani spisi. VL zvez (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10 Moderndorfer Vinko: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 28.—.
Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—.
Rape: Mladini. II, 111., IV., V., VI. zvezek. Vez. Din 10 —, eleg vez. Din 12 —. VII. zvezek Din 12'—. VIII. zvezek Din 15.— Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. Ribičič; Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. V. ftiha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otrocil
Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28. Tille-Pfibil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev. I. in II. h Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din. 25.—.
Leposlovne knjige.
Carli-Lukovič; Joža Lorenčič: Zadnji dnevi
v Ogleju. Vez. Din 28—, broš. Din 22-—. Gangl: Bell rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moj• obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—.
Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 28.-.
Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 24.—.
Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenske»
ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Pavlič Rado: Ljubezen in sovraštvo. V
platno vez. Din 92.—. Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 28.—.
Rabindranat Tagore - Gradnik: Gitandžali. Trdo vezana Din 28.—. V platno vez.
Din 32.—.
Rape : Tisoč in ena noč. I. zv. Vez. Din 50.—. Zoreč Ivan: Pomenki. Din. 11.—.
Dramatika.
Beneli Sem-Gradnik: Okrutna šala. Broš.
Din 28-—.
Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez.
Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—. Gangl: Sin. Drugi nati&k. Vez. Din 24.—. Kosem Zv.: Morje. Din 16.—. Maeterhnck-Bernot: Modra ptica. Broširan Din 16.—.
Šolski oder.
Gregorič-Stepančačeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš Din 8 —, vez. Din 12 —. Korban J.: Povodni mož, igrica za mla» dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k 1. zvezku »Šol. odra* 4 Din. Lah dr. I.: Miklavž prihaja Trije prizori. Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4.—.
Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s plet som in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Drama» tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—.
Poučne in znanstvene knjige.
Brežnik prof. dr. Pavel V.: Francosko-slo» vensko ■ nemška konverzacija. V platno vez. žepna knjiga Din 35.—. Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 85.—. Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. Kunaver: Na planinel Vez. Din 30.—. Kunaver: Kraški $vet in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in ČU
tanka. Broš. Din 5.—. Ramovš Fran: Historična gramatika sloven»
skega jezika. Broš. Din 260.—. Tejkal Ivo: Matematične tabele. V platno
vezana žepna knjiga Din 66.—. Veber: Etika. Din 120.—.
Pesmarice in mnzikalije.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.—.
Marolt: »Bože pravde* in »Lepa naša dot movinae. Din 1.50.
Marolt: Narodne himne in druge domot rodne pesmi. Din 3.—.
Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in HI. zv. k Din 3.—.
Druge knjige.
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo» veniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 14—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—; IV. zvezek broš. Din 28.—.
Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 5.
Slike.
Sič: 2. Kmečka soba na Gorenjskem.
Sič: II. Kmečka hiša na Gorenjskem.
30 3 X 90 5 cm.	Slika a Din 30—
Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220 —
Šantel Saša: Serija razglednic Stara Ljub» Ijana. Din 10.—.
Galerija naših mož.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
6.	Stritar
7.	Jurčič
15.
61-5 X 47 5 cm.
8.	Gregorčič
9.	Aškrc
10.	Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar Gangl
Slika a Din 10 —.
TELEFON ŠTEV. 312.
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V
ČEKOVNI RAČUN ŠTEV. 10781
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.