^tfSKO ù/f PLAMCA SPRINGVALE INC. 1 fcr '4N ASS« slovenija vas pričakuje !! POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA, TRSTA in DUNAJA enako do RIMA, FRANKFURTA Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta... 'DONVAl Weave i Pokličite ali obiščite nas urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! Eric Ivan GREGORICH donvale travel service 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC., 3109 TEL: 842 5666 Licence No: 30218 Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. 585 1021 1$ & (Curtains 584 2103 AMPLIMESH ■MOT STMM ttCUMTT 8IHLLE *CURTA1NS*VERT1CALS* •SECURITY DOORS* •SECURITY ALARMS* •FLY SCREENS'HOLLAND* •B0NDED*VENET1ANS*CANVAS* •PLEATED'ROMAN-FESTOON* -AUSTRIAN* Arthur 018 339 200 62 SNOWDON DRIVE, CHELTENHAM. VIC., 3192 Dnevno sveža jajca lahko dobite pri vasem rojaku.... ALMA AUGUSTIN POSTREGNA LOT 1, CHAPEL ROAD., KEYSBOROUGH Ph: 798 2853 Slovensko Društvo "Planica", Springvale. Lot 1, Springvale road, Bangholme, 3175 P.O.Box 1188, Rosebank avenue, South Clayton, 3169 (03) 772 6235 "Novice" Odbor: Meta Lenarčič, Lucija Srnec, Stella Rob in Suzi Kolačko Tisk - Presto Printing. Vase prispevke pošljite na poštni naslov društva. Za podpisane Članke odgovaija pisec sam. "NOVICE" BULLETIN Leto XIV, St 56 Marec 1994 Vesele Velikonočne praznike vam želi odbor S.D. "Planica", Springvale. M. H.: JHute^hia veka Ko je materina roka zibko mi postlala, v sen me prvič zazibala, tiho nočne ure štela in že brala, da bi zarja me objela. Roka njena bila je kot z morja školjka z biserom v globini, kol jesenska veja, ki ponudi sad v lupini. Dala vse je meni, sebi v up zeleni, da, kar mi je podarila zvesto v srcu bom nosila ko iz zibke bom stopila. Materina roka je bila kopulja: Iz trenutkov, let in žrtev izkopavala mi je zaklad. Njena roka — vrtnarica meni cvetje vpletala v pomlad. A zdaj roka mame že zori kot zrno za nebeški kruh in zame v blaženi tišini groba jame. Ka nagrobnik duh njen piše: Še iz mojega srca zdaj otrok kruhek jemlji, zvesto, trdno stoj na rodni zemlji. Spoštovani, Prav lepo pozdravljeni. Upam, da vas bodo te moje vrstice našle pri dobri volji in da jih boste prebrali. Od zadnje izdaje "Novic"pa do danes, so bile prireditve na "Planici" zelo zanimive in vesele. Sv. Miklavž nas je po stari slovenski navadi obiskal in obdaril naše najmlajše na tradicionalnem "Miklavževanju". Ta večer sta naša dolgoletna Člana in prijatelja Vilma in Drago Vlah praznovala kar dva praznika. Ponosni smo, da sta za njuno praznovanje izbrala "Planico". Višek večera pa je bil nastop pevca Staneta Vidmar. Res nekaj posebnega. Stefanovanje je bilo tudi veselo; o Silvestrovanju pa je napisan poseben članek; preberite ga. V prvi polovici januarja smo se vsi malo oddahnili. Prepričana pa sem, da smo več ali manj vsi v svojih srcih praznovali obletnico samostojne Slovenije. Na "Australia Day" pa smo lahko prisostvovali raznim prireditvam izven našega društva. Pustnega večera - plesa se bomo vsi še dolgo spominjali. To leto je bil obisk maškar velik in kvaliteten. Hvala vsem, ki ste z vašo dobro voljo in trudom pripravili skupno z obiskom "Šaleški" okteta in ansambla "Jošeta Sumaha" res nepozaben večer. Kaj pa nas še čaka v naslednjih nekaj mesecih? Svet slov. organizacij Vic., katerega je del tudi "Planica", pripravlja 12 & 13 marca četrti slovenski festival v prostorih S. D. "Ivan Cankar", Gee long, in piknik v "Hanging Rock" (10.4.) v pomoč slov. radijski uri na 3ZZZ. Vabljeni ste vsi na velikonočni popoldan na 4.4. ob treh popoldne. Mamice bomo počastili na materinskem plesu zadnjo soboto v aprilu. V čimvečjem Številu pa ste vabljeni na 20-letnico slov. Šole na "Planici" v nedeljo 15.5. Čaka nas vse obilo presenečenj. Na koncu naj se vsem prav lepo zahvalim za pomoč pri preteklih prireditvah in se priporočam tudi v bodoče. Nasvidenje, Ivanka Kolačko. KAJ JE NOVEGA NA "PLANICI"? What's New on "Planica"? Čestitke Janj i, Borisu in Saši ob prihodu DION NICOLAS SRKULJ. Upamo, do vam bo vedno v veselje in ponos. irs a baby boy! DION NICOLAS SRKULJ. Among the many well wishers to visit Yanja in hospital Here Ivanka Kolacko and Stella Rob. Yanja and Boris thank everyone for their kind thoughts and gifts occasioning the birth of their son. Sin naših dobro poznanih članov - Zidarjevih iz Traralgona je pred kratkim naredil velik korak v bodočnost. Na 22.1.94 je GORAN ZIDAR obljubil zvestobo svoji nevesti JODIE. Čestitke obema za dolgo -skupno življenjsko pot! On January 22nd 1994, GORAN ZIDAR, son of Mr. & M rs. Zidar of Traralgon, married his bride JODIE, at St.Judes Catholic Church in Scoresby. Congratulations and best wishes to the happy couple! ODBOR "NOVIC' BI RAD VEDEL KAJ JE NOVEGA MED ČLANI IN PRIJATELJI "PLANICE'-SPOROČITE!! The committee of "Novice" would wish to inform members and friends of "Planica " about events that occur - please help us share them! PETKOVI VEČERI, V drugi- polovici preteklega leta 1993 smo se v krogu odbor in kulturnih delavcev S.D.Planica dogovorili, da bi vsaj enkrat me ečno ob petkovih večerih organizirali kakršnekoli aktivnosti^da b čas in prostor ob petkih zvečer izkoristili še kako drugačes razen posedanja. Ker zamisel ni bila tako slaba3 smo se kmalu lotili de in smo že v novembru mesecu organizirali dva petkova večera3 ker n povabljeni gostje teh dveh večerov niso bili drugače dosegljivi. Prvi petkov večer smo organizirali 18.novembra 1993. Poslu li smo poučno in zelo koristno predavanje o srčnih obolenjih in p blerrdh3čez teden dni t. j. 25. novembra 1993 pa je na Planici gostov> kulturna skupina mladih iz Kew pod vodstvom p. Toneta. Predavanje o srčnih boleznih in problemih3 ki so v živij en, pogostokrat neizbežni in težki3 nam je predavala gdč.Štefka Lenko3 hčerka Tilke in Valentina Lenko3 ki sta že dolgoletna člana društvi Veseli smo, da imamo pomoč pridnih in delavnih članov v društvu, š< bolj pa, da so njihovi3 tukaj rojeni otroci pogostokrat velika pomi in ponos našega slovenstva tudi. Predavanja se je udeležilo dokaj lepo število članov in gostov3čeprav smo pričakovali še kakšno gla več. Kakorkoli3 vsakdo je imel možnost poslušati in sodelovati pr-predavanju3 vsem postavljenim vprašanjem pa je Štefka z veseljem -v najboljši moči odgovorila. Predavateljici se skupno v veliki me: zahvaljujemo za brezplačno prisotnost in se ji vsekakor vnaprej pr-poročamo. 25.novembra 1993 so nas v naši dvorani obiskali mladi kult niki iz verskega središča Kew. Predstavili so se s predstavo Slavca in vr tni ca 3 i zvedeno v 7 .odlomkih, pod vodstvom p.Toneta. Koliko nco vsem pomeni ohranjati slovenski jezik v tujini3je vredno omembe. Koliko stremimo za tem je bil ta večer dokaz "slovenske"mladine3 ČL je sposobna in želi slediti stopnjam slovenske slovnici3patru Tone-pa je v čast3 da je svoj trud vložil v vredno3 mlado delovno sile. katera je dokazala uspeh. Leto 1994: Mnenja smo3 da bi s temi "petkovimi večeri" nadaljevali. S ei da želim poudariti predvsem to3 da k organiziranju in sodelovanju večerov vabim vse3 ki bi kakorkoli lahko ali radi pomagali k izvedi Upoštevali bomo vaše predloge3 vaše želje in vsem3ki se bodo kot vc lonterji udeležili s predavanji in pripravo, se v naprej priporočamc za sodelovanje. Pišem vam v naprej in v upanju, da moje besede ne bodo samo "bob ob steno"3 temveč se boste odzvali vabilu in pomaga< k razgibanosti društva3saj se nam malo -ne zdi3da družabnost na Pit niči počasi ugaša. Kulturni referent Vera Bme "SLAVCEK IN VRTNICA " NA "PLANICI" Bližali so se prazniki in z njimi "holidays "; za našo mladino so bili izpiti, excursije in mnogo, mnogo dela in skrbi; pa vendar so si odtrgali čas, se zbrali in se potrudili, da prikažejo igrico v materinem jeziku in tako pokazali, da so vredni nositi ime "Slov. mladina". Na dan 26.nov.1993smo imeli priliko videti "ta" naš mladi rod na odru planiške dvorane - ( seveda moram pa dodati, da je naš oder ob vsaki kulturni predstavi poln planiške mladine - ponosni smo na vas.) Torej slov. mladinci iz Kew so nam prikazali "Slavček in vrtnica", katerega je vodil pater Toni - naš duhovni pastir in tudi sam odigral kratko vlogo. Mladina se je odlično odrezala, če primerjamo njihov Čas, ko so v šoli za svoje življenje bili najbolj zaposleni. Seveda vsi nastopajoči obiskujejo sobotni pouk slov. jezika. čestitke vsem, ki ste nastopali in pokazali, da obvladate materin jezik. Glasbeno spremljavo je opravljal naš znani Lenti Lenko, Planičar že od otroških let, sedaj voditelj in napovedovalec na slov. ethničnem radiu za mladino ter učitelj glasbe. Oder je bil okrašen, da nisi vedel ali si v dvorani ali v naravi. Res, lep večer, samo škoda, da ni bilo več obiska. Vseeno so na vratih nabrali $150.00. Kulturne predstave so vredne mnogo več, a vem, da kdor nastopa ali pripravlja - temu je denar najmanj v misli. Za nas je dragoceno in radovoljno dejstvo, da poslušamo naš naraščaj v materinem jeziku. Ob koncu predstave se je naša predsednica ga. I. Kolačko zah valila za lep večer z željo, da se take predstave nadaljujejo in širijo. Nastopajoči so bili pogoščeni z okusnim prigrizkom. Tako smo večer petka končali saj, kot sem že omenila, "ta mladina" je drugi dan morala v razred slov. jezika, mnogi drugi pa na delo za vsakdanji kruh. Lucija Srnec. U,iM ( mu t1" MIKLA V ZEV AN JE S lov ? n ke /n siovcnc k. je V kol ) s I t HFLfooURMr S.U.m3 Na ta večer pa je bil med nami tudi lepo sprejet pevec zabavne glasbe Stane Vidmar. Z vesel jem nam je prepeval njegove pesmi, polne svojih čustev in ljubezni. Res je bil to enkraten nastop in se mu še enkrat lepo zahvaljujemo. Ivanka Kolačko "Miklavževanje" na "Planici" je bilo res veselo in živahno. Dvorana je bila polna ljudi. Vsem v veselje, posebno pa najmlajšim, je bil obisk sv.Miklavža. V spremstvu in s pomočjo angelčkov in parkljev je obdaril vse, ki so bili pridni čez leto. Obljubil pa nam je, da se vrne drugo leto če Bog da. Ples slovenskih maturantov Združenje "Prijateljev Slovenske Besede" - PSB, je organizacija, ki je bila ustanovljena 3.avg.1993 v namen, da pomaga slov. mladini -študentom pri vzdrževanju, širjenju in obstoju slov. jezika in kulture, ki smo jo podedovali od naših prednikov, a mi smo jo pa dolžni učiti in zapustiti našim potomcem. V tem združenju so lahko vključeni vsi, ki se zanimajo, ljubijo in želijo, da odstane slov. beseda na peti celini - Avstraliji. Na to prvo združenje ali zborovanjeso bili povabljeni vsi učitelji slovenščine; kulturni delavci slov. skupnosti; maturanti iz slov. jezika ter posamezniki, ki so pripravijeni sodelovati-na pr.-.predsedniki slov. društev. Namen in delo PSB bi bilo: gojenje slov. besede v Vic.-posebno med mladino; pospeševanje učenja slov. jezika kot rednega šolskega predmeta; vzpodbujanje učenja slov. jezika v klubskih razredih, povezava med uči telji in organizacijami; vključe vanje m!a d i ne, posebno ma tu ran tov v kulturno dejavnost slov. skupnosti; povezava kulturnih delavcev in dejavnosti v Vic.; navezovanje stikov s slov. govorečim svetom in izmenjava. Sestavljen je bil izvršni odbor: Predsednica: A.Ceferin, Podpredsednica: J.Paddle-Ledinek, Tajnica: S.Ceferin, Blagajnik: R.Mrak & M.Lenarčič. Veliko delo PSB je bilo že izvršeno. To je bil "Ples slov. maturantov", ki se je vršil 11.dec.1993 - Takoj so začeli pripravljati in zbirati najpotrebnejše. Odbor SPK Jadran je dal na razpolago dvorano, katero so okusno pripravili starši maturantov ter učenci. Bil je predstavljen kratek kult. program, kjer so nastopal i učenci sobotnega slov. pouka. Na slavnosto praznovanje, - 12 letnico slov. mature in 17-letnico slov. pouka, so bili povabljeni posebni gostje, klubski predstavniki ter učitelji slov. pouka. Lepo in zgodovinsko pomembna je bila razstava si i k slov. razredov skozi vsa leta obstoja slov. pouka ob sobotah. Razdeljena so bila priznanja učiteljem in učencem, katera je podarila SIM iz Ljubljane. Po končani proslavi je bila prosta zabava. Na ta večer nas je veselo zabaval ansambel "Plave Noči". Nekateri člani tega ansambla so tudi nekdanji učenci slov. pouka. Nabralo se je kar precej ljudi, a bilo je še mnogo prostora. V mojem imenu in še od marsikaterih prijateljev, veliko priznanje in mnogo sreče in uspeha v bodoče, posebno pa študentom. Lucija Srnec. SILVESTROVANJE NA "PLANICI"____ Leto 1994 smo na "PLANICI" pričakali v zelo velikem številu (450). Malokateri je bil, da ni izrazil lepe pripombe ob veselem sprejemu, ob pogledu na izredno lepo pripravljene mize, še bolj hitro postreženo večerjo in se na koncu zahval i 1 za prekrasen in lep večer. V imenu odbora in še posebno v svojem imenu se zahvalim vsem, ki ste pomagali. Hvala vsem "neodbornicam" v kuhinji za pripravo hrane. Olajšale se veliko delo odbornicam. Posebna hvala pa mora biti izrečena našim mladim, kateri so se lepo in s t rokovnjaško odrezali pri serviranju hrane. Mira in Feručo sta bila res mlada med najmlajšimi. Hvala vsem. Naj dodam samo to: vsi smo pokazali kaj lahko tako maloštevilni odbor, kot je to leto, pripravi s pomočjo članov. Nezaželjene besede in včasih neupravičena kritika so že stara slovenska navada, katero že lahko kličemo kar neumnost. Vendar pa se ta navada še vedno ponavlja, čeprav ni več potrebna in ni važno od koga in od kje pride. Uspešne prireditve in veliki obiski nam pokažejo, da ljudje radi pridejo na "Planico". Počutijo se dobro in domače med nami. Dolžnost vodilnega odbora pa je, da ta občutek ohrani in omogoča tudi v naprej. Jaz o tem ne dvomim; vsi delamo v korist "Planice". To leto je bilo razglašeno za leto družine. Upam in želim, da se boste vi vsi člani, ki stojite ob strani z vašo pomočjo vsaj včasih v tem letu priključil i družini "Planice". Saj je ta družina pri delu in skrbi za ohranitev vašega društva trenutno zelo majhna in za enkrat še neplačana. Ivanka KolaČko. Gostje na "Silvestrovanju" na "Planici"... Čestitke Frenku in Lenčki ob obletnic i poroke! Srečno Novo Leto 1994 !!! NOVICE BALINARJEV! Dragi bralci Novic! Novo leto se je že kar pošteno začel Poletje se nam po isti poti tudi odmika, saj ga držimo samo še za Kar na enkrat bomo zdrsnili v jesen. Žal mi je tistih, ki so iskal toploto pri morju ali na plažah. Takih lepih ali toplih dni je vse manj in manj. Planičarji kot športniki pa smo veseli, da imajro pok, ta balinišča in s tem brez skrbi glede vremenskih neprilik.Mislim sem malo zašel, pa naj se vrnem nazaj k balinarskim novicam. 28.novembra smo balinarji in lovci skupaj priredili"break party", tako se temu tukaj pravi. Zjutraj takoj po osmi uri,smo se začeli zbirati. Miro Franetič je razporedil igralce tako, da so vs igrali z vsemi - lovci, balinarji, dobri, slabi.Tako, kdor je bali je moral tudi streljati z naslonom in pa brez naslona. Bilo je res veselo in živahno.Tisti, ki redko kdaj balinajo so od časa do časa kar jamrali in vzdihovali letanju gor in dol po baliniščih. Prišel čas za kratek počitek, za kosilo, ki so ga spretni kuharji na BBQ kuharice,vsem odlično pripravili, od zelenjavne juhe do različnih lat in ostalih dobrot. Po kosilu smo nadaljevali naše tekmovanje.Končno smo prebi popoldan in prišli do zaključka dnevnega tekmovanja. Na moje veli; presenečenje je prvo mesto odnesla trojka,katero so sestavljali: Z.Abram, M.Lenarčič in L.Sluga. No kot vidite,tudi slabi igralci k postanejo zmagovalci. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi pri lovci". Vsem zmagovalcem čestitke, kuharicam, kuharjem, lovcem in vsem ost lim pa tisočera hvala za delo, ki ste ga darovali ta dan za dobrob Planice. Ker vidim, da je ta redna letna zabava z lovci in balinar na Planici že tradicionalena go moramo tudi obdržati. 19.decembra so naši balinarji igrali na S.P.S.K.Jadran za pokal "Jadrana". Naša ekipa na žalost ni imela sreče. Osvojila ga ekipa Jadrana - tako je ostal pokal doma. Hvala "Planičarji" za va prisos tvovanje. 30.januarja,smo na Planici praznovali obletnico pokritih b linišč. Na ta dan,so se igralci društev Melbourna pomerili za"Plan pokal. Tekmovalo je kar lepo število balinarjev in balinark.Vsi s« bili dobre volje, še navijači so se oglašali za duševno podporo igralcem. Zopet so se kuharice pod vodstvom I.Kinkela odlično odrezal« saj brez vas kaj takega ne bi bilo mogoče. Hvala vam. Rezultati tega dne pa so bili sledeči: Prvo mesto: S.D.M. Tretje mesto: Planica Drugo masto: Istra četrto mesto: Istra doca tekmovanja: 27.februarja bo na Planici drugo zvezno tekmovanje. Za to L1 iko, vabimo vse ljubitelje tega športa in tudi navijače seveda, pridete in s tem pokažete pogum in veselje našim balinarkam in Linarjem,ter istočasno z vašo prisotnostjo poživite atmosfero na anici. 6.marca bodo balinarke in balinarji gostovali v klubu Istra "Istra" pokal. Balinarji kar korajžno naprej! Na upanju svet stoj?', L vabljeni! 12. in 13.marca bo SSOV organiziral slovenski Tabor' v Geelon-. Povabljena so vsa društva v Melbournu in izven Victorije. Fri-ivljajo se tudi balinarska tekmo vanja,kjer se bodo balinarji pome--i za "Tabor" pokal. Pridite v čim večjem številu,če ne kot igral-,pa vsaj kot navijači. 20.marca bomo "Planičarji" gostovali pri klubu "Učka", za -hov pokal. Po kratkem premoru pa bomo 15.maja zopet odpotovali v :long na zvezno tekmovanje. Obveščamo tudi vse tiste,ki radi bali-:e, da si obdržite 12. junij prosto, ker potrebujemo 36 igralcev balinanje proti Italo Australia Club v Dandenongu. Ravno tako si rezervirajte 3.julij, ko bo povratna tekma z Italo Australia ib na Planici. Ne pozabite na balinarski zvezni ples, ki bo na Jadranu 21. ia 94. Planičarji zapišite svoja imena pravočasno! Ob tej priliki in prvi izdaji Novic v novem letu, želim vsem mom in prijateljem in bralcem, veselo, srečno in uspeha polno ro leto 1994, da bi vam prineslo vse kar vam srce poželi, posebno zdravja, kar je največje bogastvo. Hvala vsem, ki ste nam pomaga-v preteklosti pa upam, da nam boste še v bodočnosti. Športna referenta: M.Franetič, L.Sluga LOVCI IN RIBIČI PLANICE! Lovci v tem letnem času prav nič radi ne hodimo tukaj šnjih gmajnah 3 ker je prvič3 preveč vroče3 drugič tudi toliko kač in marčesa3 da raje počakamo se nekaj tednov in potem začnemo z novo sezono. Že nekaj let zaporedoma3 smo tudi za konec lansk leta skupaj z balinarji pripravili športni dan na liani Bilo je nadvse veselo. Poleg balinanja se je tudi stre jalo. Končni rezultati so bili bolj razveseljivi kot pr senetlji vi. 19.marca - na Jozefovo se odpre strelska sezona ~ace. Po vsej verjetnosti se bomo "Planičarji" odpel j al proti Horsham jezeru. Ker je dokaj dolga pot od Melbour do Horsham jezera3 radi vidimo3 da se nas zbere velika skupina planiskih lovcev in manj drugih. Zgleda3 da tudi ribiči na Planici spijo. Ribe so se gotovo potopile še globlje in tako jim ne bo pomaga najslajša vaba na trnikih3 da bi jih privlekli na dan3z bodo tudi oni morali počakati na ugodnejši čas. Zvezno strelsko tekmovanje je pred nami. Veseli lovci iz St.Albansa imajo to prvo tekmovanje 27.februar 1994. JJpam3 da bo tekmovanje ze v novih klubskih prosto v St.Albansu. Drugo zvezno tekmovanje bo na Planici 17. 1994.Pripraviti se moramo malo bolje3 da ne bomo zopet tali na zadnjem "cveku". Lovsko veselico bomo imeli 4.6 na Planici. Že v naprej ste vsi vljudno vabljeni! Pa še nekaj o lovskem pikniku3 ki smo ga imeli 2 februarja 94. Okrog sedemdeset Planičarjev se je zbral' na Sugarloaf Reservoir Parku. Vsi smo prinesVi s seboj polne košare dobre volje. Skozi cel dan nas je pestrila vesela slovenska pesem. Vreme nam je bilo naklonjeno3 k ze dolgo ne. Ob koncu dneva sem zaključil3 da je bil urnik pr hoda na piknik neomejen. Najurnejši so prispeli ze okr 8.ure, ter se takoj lotili ribarjenja3zadnji prišleci p so uspeli uživati le pol ure tega dne. O ribolovu ne m remo zabeleziti dobrih novic3 ker so po pripovedovanju oskrbnika parka3 bile ta dan na drugi strani jezera in ko prihranile ribičem velik kos poli....No boljše pa j potem zadišalo na BBQ3 ki so ga lovci okusno pripravili ■zla vsem, ki ste se udeležili tega piknika, pos ebno pa stim, ki ste pomagali pri pripravi hrane in pečenja BBQ. Lep pozdrav starešina, Valentin Lenko Pa še jaz: Vsem, ki letos niste bili na lovskem pikniku bi ia povedala, da je bilo med izvrstno pijačo in jedačo ii veselja in razvedrila. Skupno smo se pomerili v par ščinah: skakanje v vrečah in potegovanju špage. Vsakdo imel priložnost udeležiti se tekmovanj; "starejši", zdnji in mladi. Kdo bo najhitreje prišel od starta pa cilja v "skakanju v vrečah" je bilo zelo ugankarsko, jub "nabranim letom" so se nekateri prav odlično odre-li. Sodelovalo je osem skupin po pet tekmovalcev.Ker bi rada izognila predolg emu pis anju, vam navajam samo do-tnike: ikanje v vrečah: Moški: Drago Vlah, Ženske:Tončka Brgoc Mladi: Lidija Pavel V potegovanju špage se je pomerilo"presenetijivo " zvilo skupin, od katerih je zmagala: ska ekipa: Janez Mesaric,Loj z Kos, Jože Rozman,Peter Lenarčič, Valentin Lenko. is k a ekipa: Zdenka Mesaric,Marija Smrdel,Marij a Rotar, Ivanka Kinkela, Anica Mavric,Vera Brne. Tekmovale so tudi mešane ekipe, toda dokončnih re-Itatov nismo dobili,kaj ti,zgodilo se je... Kaj?Najbolj še ipine so se pozabile pomeriti med seboj.Nič za to.Pik-cov bo še, samo pridite pa bomo nadomestili pozabljeno. vse tiste,ki tokrat NISMO imeli sreče dobiti prvo mes- pa je na razpolago dosti tehtnih izgovorov, kot napr.: ičina je bila neznosna,ali ste bili zaradi "praznega lodca in suhega grla" nemočni,ali vas je cel čas od sa--ja dobrega razpoloženja bolela glava. Katerikoli od )edenih opravičil za izgubljeno prvo mesto je z vsem zumevanjem sprejet in dovolj tehten. Vsem skupaj prisrčen pikniški po zdrav, Vera Brne Mladinska folklorna skupina S.D.Planice,na SDM. Robert Posčič, Joe Lesjak,Janez Mesaric,Michael Vogrinc Robert Pintar, Andrej Toplak; Anita Posčič, Lidija Pave Kristina Ces tnik3 Wendy Cestnik, Kristina Mesaric,Trma Svet Slovenskih Organizacij Viktorije je letos o januarja 1994 na S.D.Melbourne organiziralo in denarno podprlo prvi štipendij ski sklad v Viktoriji-Australiji. Z delom in pripravo so pričeli že lansko leto, končni i zultati žrebanja srečnih dobitnikov pa so podarili na i dan. Pred polno dvorano je goste in navzoče lepo poze vil g.P.Mandel, povedal namen tega dne in že je stekla seda in pesem nas topajočih.Lep, kratek in jedrnat progi so popestrili še naši mladinci iz Planice s folklornimi plesi Gorenjske.Napočil je trenutek tišine in že sta bt dve mladi dekleti na odru. Žreb je odločil Natašo Marti čič, 18letno dekle iz Geelonga in Tanjo Kutin,prav take 18 letno iz Kew. Vsaka je dobila S1000 na leto za tri l Obe sta se lepo zahvalili za darilo, ki pa ga bosta tuc v ta namen izkoristili. Meta Lenarčič Folklorna Skupina "Planice" z učiteljico folklore go.M.Lenarčič na S.D.M. >USTOVANJE NA "PLANICI" - Z ENO BESEDO ČUDOVITOl 7elikokrat sem prisostvovala slovenskim prireditvam, udi preteklim pustovanjem na "Planici." ,etos so nam MASKE na "PLANICI" predstavi 1 e pravi 'show". Pod pravo medicinsko kontrolo se je med 'MAŠKERADO" celo rodil mali "PUSTEK". Lepi 'Meks ikanski par, Srednj eveška predstavnika", in Irugi "Elvis Presley" so bili enkratni. Mala plesalka, predvsem pa "Dolly Parton" z vsem svojim premoženjem; neverjetno, Lojze vse ženske bomo prosile za recept. Hvala prav vsem, saj ste se potrudil i in to z dobro voljo in željo, da nam gledalcem nudite res prijetno razpoloženje. Predvsem >a bi želela omeniti "ZVONARJE". Iskrene čestitke rseh nas, ki smo uživali ob vašem trudu in živobarvni predstavi naše kulturne zgodovine. Tar veselo naprej in priznanje za ves trud vsem 'PLANICARJEM". Helena Leber. "Zvonarji" na "Pustovanju" na "Planici". S A L ^ š s, o & /1 j a i &L03U „7t-4/V(£/)' ?Lmc#( ritf/v/ct) L-EPfil, Kot u-zntvl I/ |Up/3l J2.TO 3, ser xmntrtLt m ^ ai^p^a«,/ , 7i> Dobrodosli Šaleški oktet in ansambel Jožeta Sumaha! Pozdravi j eni gostje iz domovine, pozdravljena nam bodi pesem Vaša, ki skriva v sebi košček domači je -pesem, ki pela jo je mati naša. Kjer pot Vas vodi po tem daljnem svetu, naš dom od doma naj spremlja Vas povsod; saj tu rojak še rad po svoje poje in čuva - kar dal mu je slovenski rod. Nazaj domov Vam srečno pot želimo; naj naš pozdrav doni v pesmi Vaši, naj zdrava, srečna bode nam dežela -prav tam, kjer večni so spomini naši. Ivan Lapuh "Šaleški oktet" na "Pustni veselici". SLOVENSKA MA V ME JE RODILA Kako krasna, vesela in zanimiva je doba slov. Si vi j enj a. Raziične pokrajine slovenske zemlje nam dokazuj ejo pisanost pokra j in rodne domovine - tam pod Triglavom -slovenskim orjakom..... da, lahko se ponašamo s prekrasnimi, rodovitnimi pokrajinami,-kot je trden gorenjski kmet, vesel Vipave, ki prideluje fige in goji rože. Vesel Dolenc, ki prodaja ribniško suho robo, pa Belokrajinc, ki vedno prepeva. V Trbovljah se rudarji trudijo da preživljajo svojo družino. Splavarj i na Savinji poj o in se z vesli borijo in usmirjajo pot de reče vode. Prekrasna je pisanost Pohorja in nižina Prekmurja; v senci pod topoli ti pogled obstane ob deroči Dravi in globoki Muri. Vsi Slovenc i pa se ponašaj o s prekrasnimi, pisanimi nošami, ter tako zaplešejo pod slovensko lipo ob spremljavi veselega harmonikarja. Tako se ohranja slov. kultura, ki nas spominja na podedovano doto, katere se radi spominjamo, čeravno smo daleč na peti celini. - kjer-koli bom hodila, materinega ježka ne bom pozabila - Lucija Srnec. Leto 1994 na Planici Visoka številka 1994, saj se bližamo že 2000-& številki - pa vendar nas je Cas hitro pripeljal do letošnjega leta, ko lahko na Planici zapišemo kar lepe in številne spomine. Koliko proslav, nastopov, različnih športnih tekmovanj, prireditev se je naredilo na Planici in to v prid in ponos ter za obstoj slovenskega jezika. Da, ponosni bodimo, da smo uspešno prišli do te visoke številke, ki jo pišemo 1994 leto. Med vse te spomine moramo dodati razred slovenskega jezika, ki je zibel naše dote, katero smo dolžni negovati in jo obdržati ter deliti svojim potomcem. V maju bomo praznovali 20 let ustanovitve slov. šole na Planici. V istem mesecu se spominjamo svojih mamic - materinski dan. V letošnjem letu 1994. je prvič svetovno proglašeno leto "Družine" - polno leto spominov in proslav. Sporni ni I i se bomo svoj i h mamic, obenem tudi praznovali 20-to obletnico slov. šole. Priprave so v teku. Nekdanja mladina - sedaj že mladi starši so si vzeli odgovornost tega težkega, toda zanimivega dela v roke. Z veseljem pripravljajo ter zbirajo spomine. Vse ostale pa naprošamo za pomoč pri urejanju - pripravljanju proslave ali pomoč pri sami proslavi. L ucija Srnec. VABILOM Vljudno vabljeni na spominsko proslavo 20-let šole slov. jezika na "Planici". - 15.5.94- Počastili bomo tudi svoje matere -steber slovenstva. Prisrčno vabljeni!! Sl.()\ l \SKA SARODS.A \OŠA Kranjska 1:01.1 VELIKONOČNI SPOMINI Narava se je prebujala iz zimskega počitka. Po bregovih in ob potokih so bili vidni prvi znaki prihajajoče se pomladi. Tudi po biižajočih ' velikonočnih praznikih je že dišalo, ki smo jih otroci težko pričakovali. Takrat smo bili deležni raznih dobrot, kakršnih skozi leto ni bilo na mizi. Vsekakor so nam bili najbolj priljubljeni pirhi. Zanimivo je bilo na veliki petek, ko smo barvali pirhe. Po nekod, kjer je bil kdo vešč v risanju, so jih z čopičem obarvali. Pri nas in še marsikje drugje se je barvalo na preprost način; kar enobarvno, oziroma pet ali šest raziiČnih barv. Tudi papirnate sličice , ki so bile priložene trgovinski barvi, smo nalepi 1 i na pirhe. Za lesket smo jih premazali z slanino. Naslednji dan, na veliko soboto se je velikonočna pripravljena hrana nesla k žegnu. Po navadi je bilo žegnanje v farni cerkvi ali pa tudi pri vaški kapeli. Matere in dekleta so se rade ponašale katera ima večjo korbo, katera ima več in imeni t nejše v njej. Seveda, tudi pirhi so pri tem zbujali svojo pozornost. Žegen pa je pri vsemu temu deloval enako - tudi tam, kjer se je v revnem cekru skrivalo le nekaj grižljajev velikonočnih dobrot. Na velikonočno nedeljo smo šli k zgodnji maši, pri kateri se je odvijala proces i ja. Ko smo prišli domov smo zaužili hrano, ki je bila pri žegnu. Najlepše pirhe nismo takoj pojedli, krasili so še nekaj dni kuhinjsko omaro. Jajčne lušine od pirhov je oče zdrobil in jih pot ros i 1 okrog hiše. Tako se je pri nas ponavljalo nekaj pomladi z lepimi doživet j i in spomin na družinsko obhajanje velikonočnih praznikov, vse dokler domačija ni ostala < brez očetovega žegna. Danes, ko mi daleč od doma vsakdanje dobrine nudijo sliko praznika, me spomin Še veže na vel ikonočne praznike iz moje rosne mladost i. Ivan Lapuh. PRVO JAJCE MLADE PUTKE (lz francoščine prevedel F. F,.) Velika noč bo čez tri dni.. . Vse čisti, pomiva, pometa in briše in vsa hiša je narobe. Na vratu poskuša kos svoje najlepše pesmi, po travnikih že vse brsti in celo stara jablana poskuša že odganjati. V kokošnjaku jajčarice ne prenehajo s kokodakanjem in s prepiri za gnezda, kamor bi znesle jajca. „Zakaj ves ta direndaj? Zakaj vse križem kražem?" je vprašala Putka čuježa, ki je edini ostal miren, kajti za psa čuvarja so končno vsi dnevi enaki. „Zakaj? Se ti pač pozna, da nimaš še niti eno leto in da si še malo skusila. Zapomni si, da bo čez tri dni Velika noč, praznik vstajenja, in da se mora vsak pobrigati, da pokaže svojo radost.. . Tvoja in tvojih sestric naloga je, da znesete lepa jajčka in nato zapojete." „Jaz se rajši sprehajam po zelenečih vrtovih, pobiram zrna in tu in tam kavsnem še kako muho..." „No, čenčaš pač kot otroci, če bi govorile vse kokoši tako, bi ostali brez velikonočnih pirhov. Kakšna sramota bi bila to za kmeta, ki bi jih ne mogel deliti, in kako žalostni bi bili otroci, ki bi ostali brez tega veselja! In kako nerodno bi bilo tudi zate, če bi ostala brez koristi in bi ne poznala velikonočne radosti!" Mala Putka je nekoliko pomislila, potem pa obrnila hrbet zelenečemu vrtu in pohitela proti kokošnjaku. V topli pol tem i je skrivnostna tišina obdajala s slamo nastlane zabojčke, v katerih so nesle kokoši. Putka je skakala od enega do drugega, a vsi so bili zasedeni. Rdeči grebeni so se dvigali in ostri kljuni ter okrogle in žareče oti so ji grozile, ko se je namenila poceniti h kaki jajčarici. „Zasedeno! Pusti me v miru! Izgini, sicer ... !" „Ah, kako neprijazne so," je stokaia Putka. „Grem pa kam drugam, v kak samoten kot." Obhodila je skedenj, drvarnico, podstrešje, toda povsod so se že ustoličile druge kokoške. „Če bi naredila kot te, kdo bi prišel iskat moje jajce? Toda zakaj si sploh ubijam glavo zaradi take malenkosti? Naredila bom velikonočno veselje, kakor mi je svetoval Čujež." Odšla je z domačega dvorišča, se podala na veliko cesto in jo mahala mimo hiš ob robu ceste. Stegovala je svoj vrat in se z velikimi očmi pazljivo ozirala, da bi našla to, kar je iska a. Ponekod je videla sedeti za mizami ljudi, ki so jedli in pili, drugod je naletela na ženske, ki so glasno opravljale, tam zopet otroke, ki so se igrali, nekoliko dlje gospodinjo, ki je ubijala jajce v skledo moke ... „Tu jim nisem potrebna," si je mislila Putka. Končno se je ustavila čisto na kraju vasi pred majhno kočko, pokrito z izprano slamo. Vse tiho! „Ali tu r.ihče ne stanuje? Ne, vrata so odprta. Stopimo in poglejmo!" Tiho in previdno prestavljaje svoje noge drugo pred drugo je Putka obhodila kočo in se ustavila pred staro ženico, na pol slepo, ki je tiho govorila sama s seboj. „Približuje se Velika noč! čutim jo po milem in dišečem vzduhu. Skoda, da si letos ne moreni privoščiti ničesar boljšega. Niti enega jajca nimam v hiši, kajti moja Črnka je poginila od starosti in nikogar nimam, ki bi me razveselil z njim ..." „Torej sem prišla ravno prav," je vzkliknila Putka sama pri sebi, tiho skočila na posteljo v temen kot in se požurila znesti lepo belo jajce v vdrtino pernice. Potem je skočila na končnico postelje in zakokodaj-skala na vso moč. „Ali sanjam?" je vzkliknila starka in skočila pokonci. „Kaj slišim? Ali so to velikonočni zvonovi? Oh, kako neumna sem! To je vendar kokoška, ki mi je znesla jajce! Kako je ljubezniva!" Tipaje je našla lepo jajce, čisto sveže, še gorko, tako mehko v tresočih se rokah, ki so ga božale. „Hvala ti, draga kokoška! Sam ljubi Bog te je poslal! Hvala ti za tako lep pirh!" „Ne vem, katera od naju je bolj zadovoljna. Prišla bom pa še, še!" je pela Putka, lahna stopajoča čez hišni prag, ki ga je obsevalo spomladansko sonce. In suha starka je kar pomlajena smehljaje se gledala za našo Putko, ki je veselo kokodajskala proti domači hiši in domačim vrtovom, poganjajočim prvo zelenje. *Pripravila Ivanka Kolatko. Povzeto iz Koledarja Družbe Sv. Mohorja 1958. 11 Cemu oziroma komu se smejemo Slovenci Slovenci imamo zelo razvit smisel za humor: radi se smejemo — drugim. Gorenjci se smejejo lahkomiselnim šta-: ^em, Primorci potepuškim Prekmurcem, Jenjci bahaškim Prlekom, Prleki stiskaš-kim Gorenjcem in lahkomiselnim Štajercem, Prekmurci prepevajočim Dolenjcem in veselim Primorcem in bahaškim Prlekom in tako naokrog. Vsi Slovenci pa se smejemo Nesloven-cem. Angleži so na moč smešni, ker ven in ven srkajo čaj ter pletejo dolgovezne pogovore o vremenu. Francozi so še bolj smešni, ker se bašejo s polži, školjkami, žabami in podobno golaznijo. Italijani so kajpada tudi smešni, kadar krilijo z rokami, nogami, glavo in sploh z vsemi udi ter okončinami, ko se vnamejo v živahnem pogovoru. Američani so nadvse smešni, ker nenehno meljejo po ustih žvečilni gumi, tudi kadar govorijo. Zato se tudi njihova amerikanščina bistveno razlikuje od angleščine. Kako so smešni šele Švedi, ki se ''i jo karseda resnobno tudi v najbolj bHasnih situacijah. Da ne pozabimo na smešne Ruse, ki se v hipu raznežijo do solz ob zvokih balalajke, da bi se že po dveh ali kvečjemu treh krepkih požirkih vodke penili v besu. Najrajši se smejemo tujcem Ugotovili smo torej, da se Slovenci najrajši smejemo tujcem oziroma njiihovim na- pakam. Le-te pa so napake le v naših očeh. Raziskati velja še, kako se Slovenci smejemo, kakšna je kakovost slovenskega smeha. Namreč smeh ima, tako kot vsak človek, domovinsko pravico, zaznamovan je z značilnostjo naroda, kateremu pripada. In kakšna je značilnost slovenskega smeha? Ali je ironično piker kot angleški .. .? Ali je robato dobrodušen kot ameriški...? Ali je prešerno situacijski kot italijanski...? Ali je slovansko topel 'in hkrati, trpek kot ruski ...? Ali je okorno prisiljen kot nemški ...? Ali je ... in tako naprej, še in še bi lahko naštevali. Med nami je malo humoristov Preden odgovorimo na zastavljeno vprašanje, bi bilo prav, če omenimo, da veljamo Slovenci, navzlic ribniškim in butalskim zgodbam — za neduhovite. Menda smo bolj nadarjeni za čustveno liriko — o tem pričajo neskončne vrste pesnikov od Prešerna do Šalamuna, ki so kovali v srce-segajoče verze. Pravih humoristov je v slovenski književnosti bore malo. Lahko jih naštejemo na prste ene same roke: Fran Milčinski, Rado Murnik, Magajna, Feigl . . . Sodobnikov ne bomo imenovali, da se neimenovanim ne zamerimo. Kaj pa Cankar? Saji je ta velikan slovenske pisane besede udi avtor humorističnih oziroma satiričnih pisov. To je že res, ampak Cankarjev meh je bolj podoben joku kot sproščenemu ahljanju. Njegove satire so ostre, grenko-'tožne. Ali to pomeni, da se Slovenci sploh ne namo smejati? Ne, to ne drži, vendar na slovenski smeh, za razliko od vseh rugih, svojstveno barvo; pravzaprav ti-ično potezo, ki je v tolikšni meri ne pre-lore noben drug narod. Na lastni koži sem ognal, da je slovenski smeh škodoželjen, omala hudoben, privoščljjv. PRIMER: Slovenci imamo v peklu svoj kotel, na-olnjen do roba z vrelim oljem, v katerem e namakamo. Le ob tem kotlu ni peklen-čka, ki bi tunkal tiste Slovence, ki bi se m posrečilo splavati na površje. Slovenci rug drugega vlečejo za pete na dno kotla, amo slovenski grešniki imamo v peklu amopostrežni kotel. Ta smešna zgodbica je tipična za Slovenki smeh nasploh, ki jie vrhu tega še za-lotniški, zahrbtni, zapečkarski. Natančnost pri izbiri »rostora Kje se smejemo Slovenci? To vprašanje tako neumestno, kot se zdi na prvi ogled. Na primer Srbi (to velja tudi za ruge balkanske narode Romune, Grke, Tur-s) se smejejo povsod, zlasti na ulici, na gih, v kavarnah, na delovnih mestih, skrat-a nobena še tako slovesna priložnost ni arna pred nalezljivim smehom. Baikanci 3 smejiemo celo na sedminah in na pogreli. Slovenci smo tudi pri izbiri prizorišča smejanje natančni. Podobni smo Nem-3m, ki so enajst mesecev na leto smrtno ;sni, samo v času pusta se sprostijo in ozabijo na vse težave, ki jih pestijo med tom. Mi se najraje smejemo v intimnem -ogu, doma ali v zaključenih družbah v Dsebnih gostilniških sobah, kamor nepo-ibljeni nimajo pristopa. Za zelo slabo ^gojenega velja Slovenec, ki meni nič ;bi nič izbruhne v krohot na javnem mestu, ioimo v avtobusu ali med pomembnim BStankom. »Pripravila Ivanka Kolatko. Povzeto iz Slov. Koledarja 1981. Po tretjem kozarčku ... Pijača je čudežna tekočina, ki pospešuje veselost pri Slovencih. Poprečni rojak se okorajži in se prične smejati šele po tretjem ali četrtem kozarčku vina. Statistično je ugotovljeno, da bifeji v gledališčih prodajo med komedijskimi predstavami večje količine alkoholnih pijač kot med tragičnimi. S tem računajo že naši komediografi, ki praviloma pišejo svoje komedije tako, da občinstvo v prvem dejanju samo narahlo žgečkajo, v drugem mu postrežejo z boliji zabeljenimi dovtipi, v tretjem pa njihova razposajenost ne ipozna meja. Za Slovence ne velja pregovor, da utapljajo skrbi v pijači, ampak da pijejo zato, da bi jim smeh bolj gladko stekel iz grla Tašče na najpikrejši način S tem smo nemara izčrpali temo, nakazano v naslovu. Seznam reči, katerim se Slovenci smejemo, pa je tako obsežen in raznoroden, da ga tukaj ne bi kazalo objaviti. Namreč te reči same po sebi niso smešne, takšne šele postanejo v določenih okoliščinah. Znanstveniki, ki se ukvarjajo s smehom, so menda dognali, da se vse, kar je smešno, humorno, da spraviti v nekaj sto shem, ki imajo na tisoče inačic. Tako je na primer tašča kot tema dovtipov znana domala po vsem svetu že vrsto let. Vendar so slovenske variante na rovaš tašč najbolj pikre. PRIMER: Tašča je najboljša kot svinjska pečenka, kadar j,e hladna. Opravičujem se, če je bilo v našem kratkem zapisu o smehu prav malo smešnega. O tej isti temi bi vam na štiri oči, v posebni gostilniški sobi, ob kozarčku črnine povedal še in še zelo smešnih prigod, takšnih in drugačnih dovtipov, uradno v članku, ki bo objavljen v ugledni reviji, pa moram o tem predmetu spregovoriti karseda resno, dolgočasno, se pravi po slovensko ... hotel sem reči — hudobno. VELIKONOČNI POPOLDAN na "Planici" ' 4/4/94... ! Priskakal bo velikonočni zajček, ansambel "Lipa" bo začel igrati ob treh popoldne. Vsi Vljudno Vabljeni!! Pijače ni dovoljeno prinesti. Vabljeni na "Materinski Ples" 30/4/94 ob 7.30 zvečer Igral bo ansambel "KONTINENTAL "... Pridite na poseben — lep večer v Simvecjem številu. Za rezervacije kličite; g. S.Rob 795 4108 g.I.Kolacko 7005014 Vabljeni..... ZA SMEH ! - Nekam čemerna se mi zdiš - Vročina me kuha. - Si jo merila? - Ne, a vem da je visoka: že tri dni nesem kuhana jajca. Živeli so trije možje. Prvemu je bilo ime "Manners", drugi je bil "Trouble " in tretji je bil "Shut Up ". Trouble se je izgubil, tako ga je Shut Up iskal, Manners je bi na stranišču. Policist pride k Shut Up-u in ga vpraša: Policaj: Kako vam je ime? 3.mož: Shut Up. Policaj: Ali iščete trouble? 3. mož: J a. Policaj: In kje je vaša manera? 3.mož: V stranišču. Lucija Srnec. KORISTNI NASVETI Muhe, muhe in komarji, to je naš vsakdanji neza/eljen obisk. Ravno pravi čas je za nekaj navodil za preganjanje muh, saj je znano, da je avstralska dežela - dežela "muh in komarjev" v poletnem času. Torej, kar v angl. jeziku, kajti veliko je mladih, ki radi prebirajo naš list "Novice", katerim teče bolje v angl. jezik. *Članka povzeta iz "Ring wood Post". Lucija Srnec. Shoo fly go away THIS week we can Cry any one of the following repellents to deter flies: * rub windows, glass doors, window and door frames, sills and other places where flies come in and settle with a cloth soaked in lavender oil, or water which has been used to boil up onions. * pennyroyal oil brushed on woodwork surrounding doorways and kitchen benches will help to keep them away. * a few cloves in small muslin bags, tied to light fittings, act as a repellent. Or you can imitate the old-fashioned fly paper by simply spreading glue on a length of yellow cardboard, 30cm long by five cm wide. Place a small hole in one end and attach a piece of string to hang it up. They will work just as effectively outside the house in areas such as an open verandah. Combined with pots of fly repellent herbs (lavender, basil, thyme, rosemary, mint), it definitely keeps the fly population at bay. * burning eucalyptus oil in a ceramic simmering pot will repel blowflies, as will other oils such as lavender, citronella and peppermint. Simmering pots are available from most gift and novelty shops and are designed to sit on a dining table or lounge room coffee table. Eucalyptus fly spray I very seldom use a fly spray, however, on the odd occasion when the need has arisen I have had success with the following recipe. Dissolve 20ml eucalyptus oil and six ml of berga-mot oil in 100ml of vodka (or methylated spirits), then combine with 10 ml white wine vinegar and 1370 ml of distiled water, mixing thoroughly. Store in a pump-spray bottle and use as required. IT'S that time of the year when unwanted visitors such as mosquitoes begin to appear. At the very least they are annoying and can make outdoor activities quite unpleasant Controlling these pests is not about mass murdering them but about deterring them from annoying us or entering our living space. Fortunately there are safe, natural ways in which we can do this without having to resort to chemicals that pollute the air we breathe and that can endanger the health of our family. It goes without saying one of the best control methods around the home is properly installed insect screens and doors. For those that do still manage to find their way in, they can be dispatched with the following herbal spray: Infuse one cup of fresh wormwood leaves, tightly packed, in just sufficient boiling water to cover and leave for 12 hours. Strain through muslin, squeezing all liquid from the herbs, and then dilute one part of the infusion to four parts water. Add two teaspoons of methylated spirits to every two cups of liquid. Store in a pump-spray bottle and use on a fine mist setting. To deter insects from entering your home and to keep them away from doorways, grow insect repelling plants such as cedronella (Cedronela tryphlla). It is a herbaceous bush with ferny lemon-scented leaves and pink to violet flowers. Grow it from seed or purchase estalished plants. Citronella-scented geraniums (pelargoniums) are also effective and easy to grow. Clean up all possible breeding areas Fighting mossies and get rid of any stagnant water - tins, bottles, old tyres, tubs and buckets around the yard. Empty and replenish a pet's drinking bowl instead of continually topping it up. In rural areas, stock permanent water with fish suitable to your district. If it is necessary to have containers of water outside, cover them with screen win-add some vegetable oil to them (this form a thin film on top, preventing mosquitoes from breeding). For outdoor activities use a body repellent. Essential herbal oils that are effective are lavender, eucalyptus, citronella and peppermint. Blend 10 drops of your chosen oil with five ml of vodka and them mix with 125 ml of warm watter. Apply immediately, then every two hours for women and every four hours for men. Burning any of these oils in a simmering pot, inside or at night around the barbecue or outdoor entertainment areas will help to keep the mossies away, along with other night time creepy crawlies that bite and annoy us. 'Darovali "Novicam" in "Planici" g.Lagondar...............$110.00 g.Kodric".....................$10.00 g.Zidar.......................$50.00 g.Lovrec"\č.................$100.00 ga. Rich ter................$100.00 g.Kampusv..................$50.00 Iskrena Hvala!! HOW TO HA VE A SUCCESSFUL MARRIAGE? To make a marriage work, husband and wife must both give and take. "Women give, men take", is what feminists say. But not the wise wife. She is happy to give, and consequently finds she is taking too. Marriage is a business just as much as any other career. It must be studied and made to succeed. Not enough women work at marriage. Too many think, "I've got my man, now let him keep me!" The wise wife tries to understand her husband and stays as feminine and appealing as she was before her marriage. She soon finds that she has to run a house like a business and she applies her business experience in becoming a capable housewife. She will have less money than she earned and had to spend on herself, before marriage. She must realise that money is less important than learning to appreciate the real value of a husband's love and devotion and all that her good housekeeping means to him. A good wife has respect for her husband. She knows that men are little boys all grown up. They are direct, without finesse, simple and usually less complicated emotionally than she is. She recognizes his never ending need for praise and admiration, and belief by her in his ability to provide. All he wants is the basic love, companionship, war mth and fun of a good wife and mother. He wants to be able to bring his friends home unexpectedly and find the house in order, a meal miraculously brought out of the hat without any fuss, and a warm welcome for everyone. She sees that his clothes are always spotless and ironed. Looking at him, his friends know that he has a good wife, because he is always well groomedand his expression is contented. Before she tackles her own problems and tells them to her husband, a good wife will always ask what his day was Tike and listen attentively as he talks. There are plenty of wives who complain that their husbands never tell them anything. Are they sure it isn't their fault? A good wife will never nag and is always encouraging and helpful. She'll gently lead her husband the way she wants him to go, tactfully, with a word of praise. She never pushes nor persuades, she simply angles whenever she wants something, until in the end, he takes the bit between his teeth and bolts just where he has been led. But he still thinks it was all his idea and what he wanted. She is happy with this male m isapprehension. While she never neglects her appearance, the good wife never seems to have moments with her hair in rollers, her make-up messy, or her face all greasy. She manages this sort of thing when her husband is at work. Tired though she is from bringing up the children and all the other chores, she somehow or other manages to appear bright and interested when he arrives home. She never puts the children before her husband, but gives them a lot of loving when Dad is not about. She builds up a picture in her children's mind that their father is the best father in the world. Her vital statistics are not necessarily bust, waist and hips - hers are good ears for listening, sympathy and a whole lot of love and understanding. A good wife will always remember that she did not marry the man with the idea of changing him. She just makes the most of all the things that she likes about her man. Stella Rob SLOVENIAN LITERATURE J The beauty and power of a language is usually best expressed by its writers and poets - and Slovenian is no exception. The literary achievements of Slovenian writers and poets, are even more remarkable considering the oppressive governments that at various times in history, endeavoured to destroy the language. In upcoming editions of "Novice", some of the more important and popular Slovenian writers and poets, will be briefly profiled with examples of their work. We begin with Dr. France P reSeren, whose song "Zdravljica", is now the official Slovenian anthem. Suzi KolaCko. "Material from "Slovenians from the Earliest Times" by D.Gelt, and "Poezije" by Dr. France Preberen. FRANCE PRESEREN (1800-1849) is the best Slovenian poet He was a lawyer, but could not get a position, partly because of his interest in the development and recognition of the Slovenian language. He was a friend of Count Auersperg, and expressed the view that friendship with Austrians and a knowledge of their language could be of great importance for Slovenians. He himself had written some poems in German, but his most important and undying heritage is a collection of poems Presernove Poezije — Slov. (Preseren's Poetry), which includes ballads, sonnets, and other known poetic forms of expression, and poeins criticising the different suggestions for the Slovenian alphabet and the use of many dialects, thus widening the distance from the literary language. With the declaration of the 'United Slovenia' Slovenians gained some freedom of culture and publishing which enabled them to have some of their own newspapers, but these were soon stopped. The German language was introduced as the only official language and the main posts were taken by the German officials. Slovenian intellectuals had to studv and look for work among the Germans and Czechs. In some towns special Citanice (Reading Societies), were formed, which presented cultural programmes. In the 1870s there were important public meetings at which a great number of people met to discuss and express dissatisfactions. HČERE SVET Ljubice pod okno dragi pride marsik'tero noč, z deklico se pogovarjat, dokler ne napoči zor. To je zvedel oča srari, stari oča, sivi mož, kregal svojo lepo hčerko in svaril jo je rekoč: »Ako boš pri oknu stala, kadar mimo hodil bo, ak' ponoči govorila, ino z njim vas'vala boš, hišo bodem ti ogradil, zidal zid bom krog in krog, spustil bom okoli hiše Sultana, da lajal bo, stari hišni bom ukazal, da bo spavala s teboj.« Hčerka je odgovorila te besede mu, rekoč: »Stari oča, oča ljubi, ljubi oča, modri mož! Lojtro bo za zid prinesel, za peseta kruha kos, hišna meni davno nosi pisma s plačano roko; ako hoč'te, da ne pride več pod okno ljubi moj, za ženico dajte drag'mu, ljubi oča, me na dom.« ACTIVITIES AT "PLANICA" "Planica" has a strong tradition of spor t ing activities, particulary bocce. With its own sporting complex housing bocce lanes, practice takes place Friday nights and Sunday af ternoons. For those wishing to learn and participate, contact Mr.M.Frane tic un 568 1292, or Mr. L. Sluga on 547 2448. For sports of a different variety, "Planica" also has a and With on and Hunt ing group. prac t ice evenings outdoor expeditions to hunt and fish, those interested can contact Mr.V.Lenko on 547 6483. Fishing target Fr iday regular evening and anyone wishing to borrow books is more than welcome to do so. For any queries, please contact Mrs.S.Rob on 795 4108. There is also a well established Slovenian school, holding classes for all ages and levels, on every second Sunday afternoon. Those interested in having tuition in the Slovenian language, can contact Mrs.L.Srnec on 870 4810. Videos, cassettes and CD's, in both English and Slovenian, are available for purchase from "Planica" at reasonable prices. These can be purchased at most functions, so please enquire when you visit. Also waiting at "Planica" is a game of billiards. So if you wish to "pot the black", the billiard tables are available for use during Friday evenings and Sunday afternoons. In a more cultural vein, "Planica" has a library with an interesting array of literature. Our library is open every second Friday And for that next party, have you thought about hiring the hall or dining room at "Planica"?A1ternatively, does you party coincide with one of "Planica's" regular functions? If so, why don't you enquire aout having your party on "Planica". Please contact either Mrs.I.Kolacko on 700 5014 or Mrs.Y.Srkulj on 795 0542. NASI ŠPORTNIKI So sweet to topple Tomba TTl brief JURE Kosir of Slovenia upstaged local hero Alberto Tomba to win an Alpine skiing World Cup slalom in Madonna Di Campiglio today, giving his country its first Cup win since independence from Yugoslavia in 1991. Kosir, 21, produced two excellent runs in foggy conditions on the Canale Miramonti piste to clock a combined time of one minute 34.69 seconds, beating Tomba by nine-hundredths of a second. "I skied a very cool race. I knew that it would be a good time when I crossed the line," said Kosir. Austria earlier this year. "I can't imagine a sweeter win than to beat Tomba because Alberto is simply the best in slalom." The triple Olympic champion Tomba, second in a giant slalom in Alta Badia on his 27th birthday yesterday, accepted defeat with a smile as thousands of Italian fans cheered his performance. His 80-point haul lifted him ahead of Norwegian Kj'etil-Andre Aamodt at the top of the overall World Cup. Jure Ktibir THE 18-year-old had just won a bronze medal, but for Alenka Dovzan of Slovenia it was as good as gold. Her third-place finish in the women's combined ski event, which features downhill and slalom races, was the first Winter Olympic medal for her country. Slovenia became an independent nation in 1991 after breaidng away from the republic of Yugoslavia. "The people of my country will be very excited, I think so," she said in English. "For a little state of only two million people, I think this means a lot." "It means," said her coach, Tone Vigornic, with a smile, "maybe a national holiday. The parliament has already called direcdy." Pernilla Wiberg of Sweden won gold in the event ahead of Vreni Schneider of Switzerland. Australia's Zali Steggall failed to finish her second slalom run. * Articles from Melbourne Herald-Sun January 1994, and "The Age" February 1994. Nadaljevanje slovenske zgodovine iz prejšnje številke. 1920 V deževnem oktobru in novembru 1920 so se žalostno končali dveletni boji za pravično slovensko severno in zahodno mejo. 10, oktobra je bil na Koroškem plebiscit, po katerem je obveljala meja na Karavankah. 12. novembra pa je bila v italijanskem Rapallu podpisana pogodba med Italijo in Kraljevino SHS. po kateri je SHS oddala Italiji Bogatin in Vogel, Porezen, Trnovski gozd. Rakov Škoejan, Javornike, Snežnik in vse zahodno od tega. Več kot 400.000 Slovencev je ostalo v Italiji. Naši obmejni kraji so poslej bili Bohinjska Bistrica i južni izhod iz bohinjskega predora je bil že iialijanski , Sorica, vasi pod Blegošem, tik ob meji so bili Ziri, Hotedrščiea. Planina. Rakek in Cerkniško .-zoro. Onstran so ostali Bovec, Kobarid, ,'olmin in Solkan, Cerkno in Idrija, Postojna, St. Peter in Ilirska Bistrica. Ajdovščina in Vipava. Sežana in Divača. Od meje do Kopra je bilo več kot dvakrat dlje kot od Ljubljane do meje. Vse to so bili - razen obmorskih mest - slovenski kraji, ki jim dotlej drugorodni. italiianski in nemški podjetniki v mestih in večjih krajih, trgovci, uradniki in častniki niso mogli spremeniti slovenskega značaja. Na Koroškem je bilo drugače. Sredi prejšnjega stoletja ie jezikovna meja s čisto nemškim ozemljem potekala severno od Zilje. pod Beljakom in pod Osojskim jezerom. pri Gospe Sveti sredi celovške kotline. se dvignila proti severu na Magdalen-sko goro in Svinjsko planino, pa se spustila pod St. Pavlom in nad Dravogradom na Kozjak in grebene severno nad Dravo. Tedaj je bilo devetdeset odstotkov prebivalstva tega območja slovenskega: okrog 118.000 Slovencev in 14.000 Nemcev Nemcev je bilo okrog 6.000 v Celovcu. 3.200 v Kanalski dolini. 2.800 med 12.200 Slovenci v pasu severno od Celovca do nemške narodnostne meje. 2.000 pa med 97.000 Slovenci v drugih krajih. Kako močan je bil potem ponemčevalni pritisk na tem območju, so pokazala uradna štetja na »relomu stoletja: leto 1890 64"" Slovencev, icta 1900 55%, leta 1910 45,5",,. Meja narodnostno mešanega ozemlja s slovensko večino se je pomaknila pod Vrbsko jezero in Celovec. Potem ko je I. II. 19IS pesnik in staro-avstrijski major Rudolf Maister s svojimi prostovoljci obvaroval Sloveniji Maribor in slovensko Štajersko, študent prava in rezervni nadporočnik Franjo Malgaj pa 6.11, Mežiško dolino, naslednje poldrugo leto spopadi za južno Koroško niso prinesli zmage ne avstrijski ne j jgoslovanski sirani. Hkrati so ves čas tekla diplomatska prizadevanja na obeh straneh. Ljubljana ic omahovala med nezmerno velikimi zahtevami in bledo nemočjo. Predsednik zagrebškega Narodnega sveta dr. Anton Korošec je I. novembra 1918 brzojavil iz Ženeve predsedniku emigrantskega Jugoslovanskega :gowi:Štajerska leta ivis m samoumevno pripadla Sloveniji. Ne le, avstrijsko javno mnenje imelo mesta Maribor, in Celje :a svoja, ker je bilo tamkajšnje mešča dobri en del res nemško, temveč je celo dun vlada predvidevala mejo med Avstrijo m ■litino pod Pohorjem in pri Rogaški Slatini. •podar KOROŠKA LETA ¡91S postane ca mčetri leta, do junija 1919, vo bojišče, nato pa predmet diplomatskih pogaja plebiscitu oktobra 1920. po katerem je pnt Avstriji. A ;iE5iscitno cono a .......meja nefl pleoiscilno cone ¿m8 5 }