kočevske Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje GLASILO OK SZDL KOČEVJE ' r __________________ ' AWrinbv f Z. .V 7' ; - ' .n "r Revitalizacija kočevskega prostora Občina Kočevje meri 76.600 ha. Od celotne površine odpade na gozd 62.000 ha, na najboljšo kmetijsko zemljo 5.400 ha ostale kmetijske in zaraščene površine 8.300 ha in na poseljene - urbanizirane površine 900 ha. Gozdne površine so se na račun zaraščanja kmetijske zemlje izredno povečale, tako da je danes že 80 % vseh zemljišč v občini zaraslih z gozdom. Število vseh prebivalcev je 18.900, na prostoru Kočevskega polja jih živi čez 14.000, ostalo na podeželju. Podeželje izumira; ljudje se še vedno izseljujejo. Zato je starostna struktura neugodna. Opremljenost z infrastrukturo je nezadovoljiva. S strani Medobčinske gospodarske zbornice Ljubljana, Izvršnega sveta socialistične republike Slovenije in seveda naše občine je dana pobuda za celovit strokovni pristop k urejanju prostora na Kočevskem — za REVITALIZACIJO (t.j. oživitev oz. obnovo) KOČEVSKEGA PROSTORA. Projekt revitalizacije bo obravnaval predvsem oživitev našega podeželja; da bi ustvarili v pokrajini funkcionalno, gospodarno, humano in estetsko okolje, v katerem bodo imeli vsi ljudje primerne pogoje za bivanje in delo. Z odpiranjem območij za gradnjo, z lociranjem posameznih kmetij ni pričakovati razvoja in bistvene spremembe v poselitveni dinamiki podeželja. Podeželje ima svoje bistvene značilnosti: manjšo gostoto prebi- valstva, prevladujočo kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Seveda pa to ne pomeni, da prevladuje kmečko prebivalstvo. Naselja so manjša, prisotne so tudi druge dejavnosti, družbeni kontakti so tesnejši. Vsi dosedanji poizkusi »reševanja« našega podeželja s posameznimi »dejanji« (gradnja industrijskega obrata, površine za individualno pozidavo, posamezne kmetije, gradnja infrastrukturnega ali družbenega objekta itd.) niso prinesli žaljenih rezultatov. Vidimo, da je za ponovno oživitev našega prostora potrebno izdelati projekt, v katerega bodo vključene vse stroke, ki bodo sočasno obravnavale vse naloge v prostoru. Le tako bomo izboljšali blaginjo prebivalstva, dosegli prave odnose med družbo, družbeno proizvodnjo in naravnim okoljem in izbrali način zdravega sožitja, ki bo v prid naši občini in širšemu prostoru. Zavedamo se, da revitalizacija kočevskega prostora zadeva vsakega občana. Odločitve o rezultatih študije bodo nujno predmet pobud in razprav med občani, družbeno skupnostjo, združenim delom in drugimi družbenimi organizacijami. Na podlagi strokovnih odločitev in rezultatov javnih razprav bomo prišli do rešitve, ki nam bo zagotovila poseljenost našega prostora in ustvarila pogoje za stalno poseljenost, ustrezen dohodek in ustrezno bodočnost otrok, pa seveda močnejšo gospodarsko podlago in boljšo infrastrukturo. Smatramo, da je le tak pristop reševanja našega prostora primeren. Želimo, da projekt revitalizacije kočevskega prostora podpre vsak občan in tudi širša slovenska javnost. Alenka Masterl Učenci kovinarstva in strojništva ter družboslovno-jezikoslovne dejavnosti ob zaključku 4. razreda šolanja v Kočevju v šolskem letu 1986/1987. Večina od njih se je odločila za nadaljevanje izobraževanja na višjih oz. visokih šolah. Ob dnevu borca ob dnevu vstaje Ob tako pomembnem prazniku, kot sta Dan borca in Dan vstaje, sc nam misli vračajo na tiste usodne trenutke in zgodovinske odločitve, ko je naše‘politično vodstvo, t. j. Komunistična partija Jugoslavije, sprejela nepreklicno stališče, da pričnejo jugoslovanski narodi, ves proletariat, kmetje, inteligenca in vsi napredni sloji neizprosen in odločujoč boj z okupatorjem na vsem ozemlju zasužnjene Jugoslavije. To je bila silno odgovorna odločitev našega političnega vodstva v tedanjem času, saj je znano, da sta poleti 1941 fašizem in nacizem triumfirala nad zmagami njihovega orožja, ob dejstvu, da je bila takrat okupirana malone vsa Evropa. V štiriletnem žrtvenem boju si je slovenski narod priboril neodvisnost, pravico do samoodločbe in lastno ljudsko republiko. V tem boju je naš narod dozorel v aktivno in ustvarjalno osebnost, ki more in hoče živeti po svojih običajih, častno nositi svoje ime in govoriti svoj jezik, razvijati svojo kulturo in gospodastvo. Samo takšnemu narodu je priznana veljava, da je dragocen, enakovreden tovariš in prijatelj drugim narodnim subjektom. Dan borca in Dan vstaje je vselej priložnost, da si Slovenci prikličemo pred oči m premislimo te naše stalnice oz. temeljne značilnosti našega sistema. Zavest o skupnem narodnoosvobodilnem boju in poznejši skupni socialistični gradnji nas navdaja s spoznanjem, da nam je SFRJ edino mogoča oblika družbenega in narodnega življenja tudi v prihodnosti. Borci NOB ne prikrivamo vznemirjenja spričo potrebe, da moramo še dandanes ponavljati takšno opredelitev: enotnost narodov in narodnosti, medsebojno pomoč in solidarnost, enotnost pogledov na našo zunanjo politiko neuvrščenosti ipd. Dogajanja zadnjih časov namreč kažejo, da je razdiralnim silam v naši skupnosti uspelo v marsičem skrhati družbene in mednacionalne odnose. Toda ideje, ki so pred šestinštiridesetimi leti delovale ob Dnevu borca in ob Dnevu vstaje, morajo delovati tudi danes in v bodoče in naj nikoli ne ugasnejo. N. K. Obudili spomin na taborišče smrti V soboto, 20. junija je bilo na pobudo Sekcije interniranih otrok pri Občinskem odboru ZZB NOV Kočevje prvo srečanje interniranih otrok v starosti do 15 let, ki so preživeli od julija 1942 do septembra 1943 v italijanskih taboriščih Rab, Gonars in Treviso. Srečanje je bilo v obratu družbene prehrane Slovenijales — LIK Kočevje s precej številčno udeležbo gostov in nekdanjih internirancev. Po podatkih sekcije je bilo iz območja občine Kočevje, zlasti iz naselij Stari in Novi kot ter 12. vasi in zaselkov iz okolice Osilnice, t.j. iz območij bivših občin Draga in Osilnica, interniranih 308 otrok. V taborišču je bilo rojenih 17 otrok, umrlo pa jih je 50, po vrnitvi pa še pet. Po zbranih podatkih živi na območju občine Kočevje 123 oseb, ki so kot otroci preživeli strahote teh taborišč. Ostali so se odselili iz svojih krajev ali pa so umrli. Iz poročil in razprave o pričetku izvajanja akcije za internacijo in življenju v taboriščih je moč ugotoviti, koliko gorja so preživele internirane družine, posebno pa otroci. Od nečloveškega prevoza do taborišča na Rabu in slabih življenjskih pogojih ob pomanjkanju hrane in vode so mnogi interniranci ostali za vedno v teh krajih. Skrbno pripravljena poročila o problematiki interniranih otrok in razprava so pokazale, da bi morala širša družbena skupnost posvetiti več skrbi tem ljudem, zlasti pri razreševanju socialno zdravstvenih in ostalih vprašanj. Pri vsem tem je potrebno upoštevati tudi to, da so po povratku iz internacije, ki je trajala 14 mesecev, po zlomu Italije v septembru 1943 mnogi interniranci prišli v svoje kraje na porušene ali požgane domove. Tisti, ki niso imeli več svojih domov, so se zatekli v opuščene hiše bivših Kočevarjev na Lazcu, v Pod-preski, Dragi in na Travi, ali pa so morali kam drugam, saj ni bilo mogoče v tistih časih pristopiti k obnovi domov. Nekaj družin si je na porušenih hišah uredilo zasilno bivališče. Iz vsega tega je bilo mogoče razbrati, kolikšne strahote in koliko gorja so prestali interniranci, posebno otroci v starosti do 15 let. Lahko trdimo, da je bilo njihovo otroštvo uničeno. Mnogim se pojavljajo posledice tega gorja sedaj, ko so v letih. Zato bi bilo prav, ko bi prisluhnili njihovim upravičenim željam in prošnjam. Ob koncu srečanja je bil sprejet dogovor, da bodo o vseh teh perečih vprašanjih seznanili pristojne organe. Temu srečanju je prisostvovala tudi delegacija pobratene Občine Rab, s katero so se dogovorili, da bodo v septembru 1988 priredili množičen obisk Kamporja na tem otoku, kjer je bilo taborišče smrti. Občinski odbor ZZB NOV Kočevje čestita vsem borcem in občanom ob Dnevu borca in Dnevu vstaje in želi prijetno praznovanje Iz vsebine: • Pripravimo se na tretje življenjsko obdobje 2 • Kolesarski maraton 3 • Šolanje je zaključila še ena generacija 3 • Novi lokali v Kočevju 4 • S področja kulture 5 • Iz šolskih aktivnosti 6 • Šport 6—7 9 60 let Delavske godbe Kočevje 8 Pripravimo se na tretje življenjsko obdobje Starost celic, tkiv, organov in človekovega organizma kot celote je le ena izmed postaj v človekovem življenju na poti od rojstva pa do smrti. Staranje se začne pravzaprav že ob rojstvu, le da so pri mladem organizmu procesi novogradnje in rasti bolj v ospredju kakor procesi staranja in propadanja. Ob koncu pubertete se novogradnja in razgradnja uravnotežita in sta v ravnotežju vse zrelostno obdobje. Res pa je, da vsaka dodatna bolezen procese staranja pospeši. Ko prevladajo procesi razgradnje nad procesi izgradnje, se zmanjša funkcija posameznih tkiv in organov. Organizem ima manjšo sposobnost prilagajanja za notranje in zunanje dražljaje. Do manjše zmogljivosti in prilagodljivosti vodi zanesljivo bolezen. Današnja krivulja preživetja ljudi se je spremenila v pozitivnem smislu. Na to so vplivale boljše sanitarne življenjske razmere, higiena, ustreznejša prehrana in obvladovanje bolezni. Staranje je kompleksen proces, v katerem sodelujejo programska in genska razmerja ter notranji in zunanji metabolični produkti, ki vplivajo na genske zasnove. In kaj nam povedo demografski kazalci? Da se veča število starejših prebivalcev na svetu, predvsem še v nerazvitih deželah. Rojstva otrok padajo. Med starimi ljudmi je veliko več žensk kot moških. Povprečna pričakovana življenjska doba pri ženskah je za 8 let daljša kot pri moških, in sicer je pri ženskah 71,3 let, pri moških pa 63,3 let. Po predvidevanjih bo imela Slovenija leta 2000 17,1 % prebivalcev starih nad 60 let. Lahko pričakujemo, da se bo okrog leta 2000 doba človekovega preživetja podaljšala na 110 let. Vsi ti demografski podatki kažejo, da morajo ekonomski, socialni, politični, socialno zdravstveni dejavniki svoje dejavnosti usklajevati in prilagajati številu starejših prebivalcev. V času, ko se vse bolj veča število ostarelega prebivalstva, je neizogibna naloga zdravstvenega varstva organizacija in delovanje geriatričnih dispanzer- 60. obletnica mature Spomin sicer bledi, a iz meglice pozabe je še moč priklicati jasne obrise njihovih podob, ohranjenih mladih — takšnih, kot so bile tedaj... 26. 5. 1987 so prišli obujat spomine na srednješolska leta tovariši, ki so maturirali na kočevski Gimnaziji leta 1927. Bili so to prvi maturanti, ki so pouk poslušali v slovenskem jeziku. V razredu jih je bilo 21 (2 dekleti in 19 fantov). Danes jih je še sedem in se za obletnico mature dobijo vsako leto skupaj. Letos so si prišli ogledat svojo nekdanjo šolo in Kočevje, za katerega pravijo, da sc je zelo spremenilo in da je postalo lepo mesto. Zanimali so se za sedanji sistem izobraževanja in nam povedali mnogo o svojih letih izobraževanja in mladosti, preživeti v našem kraju. Mladost je mladost; tudi njihova je potekala ob resnem delu in učenju ter ob mladostni razigranosti. Ob 60. obletnici mature ponovno skupaj. Na sliki z leve proti desni: Profesor Stane Mihelič, Žara Sivec, Cvetko Jesih, Ksenija Vidoševič, sedanja ravnateljica SŠTUD, dipl. ing. elek. Lojze Javornik, prof. dr. Milan Dolenc, dipl. ing. elek. Milan Jenčič (dipl. ing. mont. Janez Kajfež se zaradi bolezni srečanja ni udeležil). Nastop otrok VVO Kočevje ob otvoritvi razstave izdelkov starejših občanov v Domu jev. Toda samo ambulantno delo z naraščajočimi obiski ostarelih in zdravljenjem v bolnišnicah z dolgo ležalno dobo ne more biti uspešen način za reševanje težav, ki jih povzroča ostarelost prebivalstva. Zato se je mreža domov za starejše občane zadnja leta močno zgostila. V Sloveniji imamo trenutno 54 domov za starejše občane s približno 11.000 posteljami. Seveda se je spremenila tudi sestava stanovalcev. Zelo se je povečalo število bolnikov. Na žalost tega nismo predvidevali. Dom za starejše občane mora postati žarišče socialne in medicinske skrbi prebivalcev. V njem naj dobe zdravi in bolni starejši ljudje varovalno in dietno prehrano, zdravniško pomoč (predvsem fizikalno, rehabilitacijsko in delovno terapijo), dnevno oskrbo in razvedrilo. Dom za starejše občane naj bi bil vsestransko središče in pomoč starejšim. Ne sme biti zaprta ustanova, ampak »hiša odprtih vrat«. Stanovalce, ki bivajo v socialnih zavodih, razdelimo glede na zdravstveno stanje v štiri skupine: Prva skupina (44 %) — nepomočni bolniki, ki trajno leže in jih lahko premikamo le z vozičkom, — duševno prizadeti, ki jih moramo nenehno nadzorovati, — trajno inkontinentni bolniki, ki nehoteno odvajajo blato in seč, — srčni bolniki, ki jih moramo nenehno nadzorovati in jim pomagati, — bolniki z rakavimi obolenji ali bolniki po operaciji raka, ki jih moramo nenehno negovati, — hcmiplegiki po možganski kapi, — nepomični bolniki z multi-pleks sklerozo ali drugimi nevrološkimi boleznimi, — bolniki po amputaciji ene ali obeh nog, — drugi huje prizadeti bolniki, ki potrebujejo stalno nego, trajno medicinsko pomoč in pomoč pri zdravljenju z zdravili. Druga skupina (28 %) — potrebuje manj intenzivno zdravstveno oskrbo: — delno pomični bolniki, ki jim moramo pomagati pri osebni higieni in oblačenju; navezani so na svoj bivalni prostor (hranijo se in prejemajo zdravila v sobi, redne zdravniške obiske imajo v bivalni sobi), — duševno prizadeti bolniki v kompenziranem stanju, ki potrebujejo redno zdravljenje in nadzor, — bolniki, ki jim delno uhajata blato in seč. Tretja skupina (27 %) so bolniki, ki potrebujejo nenehen nadzor in redne preglede v ambulanti doma: — vsi drugi dobro pomočni kronični bolniki, — bolniki, katerim moramo zaradi bolezni pomagati pri kopanju in osebni higieni. Četrta skupina (1 %) so stanovalci doma, ki ne potrebujejo nikakršne zdravstvene oskrbe, razen sistematskih pregledov, diagnostične obravnave in zdravljenja ob morebitnih akutnih obolenjih. Zaradi ustrezne medicinske nege in terapije, nenehnega nadzora in kontrole je v domovih za starejše občane verjetno preživetje stanovalcev daljše kot pri starostnikih, ki bivajo na svojem domu. Preventivna medicina naj bi pri starejših ljudeh odvrnila bolezensko staranje, ko poskuša z vsemi možnimi ukrepi doseči, da bi starejši ostali do poznih let telesno in duševno pri moči. S preventivo staranja želimo doseči, da bi ljudje preživljali svoja pozna leta zdravi, telesno in duševno čimbolj pri močeh in da bi si skrajšali čas od začetka bolezni do dneva smrti. Cilj gerontologije in še posebej preventive staranja ni podaljševanje življenja do stotega ali stodvaj-setega leta, ki bi bilo združeno z boleznijo, temveč podaljševati telesno, duševno in socialno optimalno življenje starega človeka. ' Viri: Accetto B.: Staranje in starostno varstvo. Rdeči križ, Ljubljana 1968. Janko Kostnapfel: Starostniki. Zavod SRS za zdravstveno varstvo v Ljubljani, Ljubljana 1981. Stanka Žagar Gostišče Kovač v Osilnici je poskrbelo tudi za učinkovito propagando. Izdalo je ličen prospekt z barvnimi posnetki Osilnice in njene bližnje okolice v različnih letnih časih ter informacijo o gostinski ponudbi in o možnih krajih in daljših izletih do znamenitih turističnih točk oz. krajev. Prospekt je oblikoval Ivan Klarič, tiskan pa je bil v Ljubjani (PAGI). Ta prospekt je še en dokaz sodobne turistične ponudbe gostišča Kovač v Osilnici. D. Š. Mladinska brigada občine Kočevje pred odhodom na zvezno mladinsko akcijo v Kutino 21. junija 1987 Nekdaj dom učencev in dijakov v Kočevju — danes povsem prenovljen stanovanjski blok V podaljšku Mestnega loga bo kaj kmalu zraslo novo naselje Nusdorferjevi Med nabiralno akcijo prostovoljnih prispevkov za Trato pri svojcih, ki še imajo ali pa so imeli pokopane na tem pokopališču, me je pot zanesla v Željne in Šalko vas. V tem koncu je akcija začela nekoliko kasneje kot drugod, ker smo čakali na soglasje Krajevne skupnosti Rudnik-Šalka vas. Nekaj Romov se je parkrat oglasilo pri meni z vprašanjem, zakaj povsod pobirajo, pri njih pa ne. Zato nisem imel težkega dela. Dogovoril sem se za obisk, pričakali so me in prispevali po svojih močeh. V evidenci sem imel tudi družino Nusdorfer. Potrkal sem na vrata v Šalki vasi št. 156, kjer stanujejo. Ob štedilniku je na zaboju za drva sedel 82-letni mož Vlado,, ki ga je močno prizadela skleroza. Izgubil je govorno sposobnost. Ženička Marija, ki je nisem videl že najmanj 10 let, pa je pri mizi trebila solato. Na štedilniku pa je žlu- bodralo kuhajoče se kosilo. V precej veliki kuhinji je vladal red in čistoča. Po pozdravu in na vprašanje, če me poznajo, sem bil izredno iznenaden ob besedah: »Jenko, kajne?« Po pritrdilnem pogovoru me je že povabila z besedami: »Rajko, kar vsedi se!« Tudi imena ni pozabila. Sprejel sem povabilo in vprašal, če morda ugane, zakaj sem prišel. Zopet je sledil nepričakovano nagel odgovor: »O ja, vse vem, sem prebrala v časopisu. Lepo, ja, da boste uredili britof in cerkev. Jaz sem svoje prekopala. Ampak sem vseeno pripravila 1 milijon. Prav rada dam za tako stvar.« Hotel sem jo prepričati. da bo to zanjo malo prevelik izdatek, pa me je hitro prekinila, da je to namenila že ob či-tanju članka v »Novicah«. Prijetno je zvenel njen glas, še vedno v rodnem primorskem narečju, ki se ne da skriti. Tudi sluh je ni zapustil; sliši še izredno dobro. Svoj prispevek pa je potrdila z izredno lepim in razločnim podpisom brez očal. Skoraj neverjetno ob vsem, kar je v življenju prestala ta 81-letna žena. Pravi, da rada vidi, če jo kdo obišče, da se malo pogovori. Občutek sem imel, da me je mož Vlado spoznal, saj sva se dolga leta videvala na Rudniku in še pozneje sva se srečevala. Do pred nekaj leti je še vedno čistil zaraščene goščave in s konjičkom prevažal drva. Dovolj jih je vedno napravil zase, kak voziček pa prodal, da je imel za priboljšek. Z herazumljivimi glasovi je kazal nekam proti Rogu. Kdo ve, kaj vse bi mi rad povedal. Morda to, da ne more več pripravljati drv. Ali bi morda rad obudil spomine na kurirske zveze, ki jih je on in vsa njegova družina imela s partizani. O tem sva, ko je bil še zdrav, mnogokrat govorila. Pri svojem delu ni poznal strahu, niti takrat ne, ko so ga Nemci postavili pred zid in namerili vanj puške. V življenju ni imel nič dobrega, vedno le garanja, da je lahko preživljal svojo številno družino. Delal je vsemogoča priložnostna dela; pomagal je pri zidarjih, sekal drva po hišah, lopatil vrtove in čistil sadno drevje. Leta 1935 je dobil stalno zaposlitev za, cestarja pri gozdarjih. Tu ga je zatekla tudi okupacija po Italijanih. Družina se je večala, treba je bilo zadržati delo. Leta 1942 pa, ko so Italijani ustrelili njegovega sodelavca Gredija ali Gredlja, je to delo pustil in sc zaposlil začasno na Rudniku. Že pred vojno je bil povezan z Albinom Videni-čem. Zato je tudi tedaj v težkih časih takoj dobil zvezo s partizani. Na Rudniku je začel zbirati razno robo za partizane. Iz Kočevja so mu jo nosili Bregant, Lavrič Binca, Petek Vid in še drugi. Zbirna baza je bila pri Škrjančevih. Na javke v gozd je odnašal robo sam, ali pa so mu jo pomagali nesti tudi otroci, posebno hči Marica. V družini je bilo rojenih 7 otrok; pet je še živih. V januarju 1944 so pridrveli Nemci, zgrabili očeta, ga pred hišo pretepali in postavili pred zid ter merili vanj s puškami. Vse je kazalo, da je to konec. Vendar so ga odgnali v Kočevje, od tu pa v Nemčijo. Vrnil se je poleti 1945. Veza s partizani pa le ni bila prekinjena, saj je vsa družina že prej sodelovala. Vse to pa je padlo na rame materi, poleg tega pa še skrb za številno družino. Največja pomoč v vsem je bila najstarejša hči Marica. Previdnost je bilo treba poostriti. Dolga vrsta imen bi se zvrstila, če bi jih hotel našteti, kot mi jih je naštela mati Marija. Večina ni več med živimi. Večkrat jim je bilo poslanih kar po več partizanov, ki so jih hranili po ves teden. Prišla je tudi Pepca Kardelj. Izdajalec pa ni počival. 9. maja 1944 je nekoliko po polnoči mater zbudil občutek, da se okoli hiše nekaj dogaja. Slišati je bilo korake. Ko je pogledala skozi okno, je zagledala zelene uniforme. Le kdo so ti vojaki? Legla je nazaj v posteljo. Njenih 6 otrok je brezskrbno spalo, njej pa je srce utripalo v zli slutnji. Glasni klici »aufmachen« in močno razbijanje po vratih so razjasnili vse. Vrata je odprla hči Marica. Kot val ie vdrlo kar-delo do zob oboroženih vojakov. Glasni »aufstehen«, je prebudil otroke, ki so glasno jokali. Naganjali so jih iz hiše. Ob slabi razsvetljavi je bilo v taki naglici težko najti oblačila. »Mene«, pravi mati »so za noge potegnili iz postelje in Vlado je le zavit v odejo ouseri pred hišo in tak tudi v Kočevje. Pred hišo je ves krvav komaj stal Guček iz Klinje vasi, ki so ga prignali s sabo. Vse skupaj so odgnali v Kočevje na občino, ki je bila takrat v bližini sedanjega »samskega bloka«. Tu je bilo že precej poznanih; med njimi je bila Lavrič Binca z možem in drugi. Izdaja! Marico so odgnali v Nemčijo, od koder se je vrnila šele 15. avgusta 1945. Mamo Marijo so Nemci z otroki pustili domov; s tolikimi otroki tudi oni niso vedeli kaj početi. Jenko Rajko Kolesarski maraton »Kapelski kresovi« Kolesarski klub Kočevski Rog iz Kočevja bo 12. julija 1987 organiziral drugi kolesarski maraton, imenovan Kapelski kresovi. Maraton spada med težje tovrstne prireditve v naši republiki in je svojevrstna preizkušnja telesnih sposobnosti za vsakega udeleženca. Proga poteka skozi dve republiki in pet občin, dolga pa je 154 km. Je zelo razgibana, z vzponi in spusti, poteka pa po prelepih predelih Kočevske, Gorskega kotarja, skozi Čabar in Prezid, preko Notranjske, Ribniške kotline in nazaj v Kočevje. Kdor se čutid sposobnega za ta podvig, je vabljen k udeležbi. C. A. Izvajajo uspešno varstvo pred požari V oceni enoletnega dela člani Gasilskega društva Predgrad ugotavljajo, da je uspešno varstvo pred požari in drugimi nesrečami vse bolj pomemben dejavnik tudi pri reševanju gospodarske stabilizacije in družbenega ter zasebnega standarda. Zato so se z vso zave-tostjo vključili v izvajanje preventivne dejavnosti. V minulem novembru in decembru so izvršili poregled 120 stanovanjskih hiš, 96 gospodarskih poslopij, 41 garaž in 74 drvarnic. Ob teh pregledih so člani preventivne Ekipa OŠ Zbora odposlancev Kočevje je na srečanju mladih teh- komisije seznanili prebivalce o nikov Dolenjske in Posavske regije 23. 4. 1987 v tekmovanju raču- nevarnosti pred požari. Delovni nalnikarjev osvojila I. mesto. Ekipo so sestavljali: Borut Hočevar, in uspešni so bili tudi na ostalih Andraž Južnič in Sašo Savič. V. S. 20. junij - Dan civilne zaščite V soboto, 20. junija 1987 je bilo v počastitev Dneva civilne zaščite v Dolgi vasi pri brunarici V. občinsko tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite. Organizatorja tekmovanja sta bila Občinski štab za civilno zaščito in Občinska gasilska zveza, pokrovitelj tekmovanja pa DO Inkop Kočevje. Tekmovanja se je udeležilo 17 enot CZ iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela ter enota občinske gasilske čete, ki so se pomerile v dveh disciplinah (tro-delni napad — suha izvedba ter pravilna izbira gasilskega aparata) Vrstni red tekmovanja je bil naslednji: 1. mesto in prehodni pokal je osvojila enota iz DO TRIKON 2. mesto enota iz LIK 3. mesto enota iz AVTO Kočevje. Prve tri uvrščene ekipe so prejele tudi diplomo in zlate značke. Priznanje za sodelovanje in srebrne značke so prejele ekipe, ki so osvojile četrto do osmo mesto (Tekstilana, KS Kočevska Reka, občinska gasilska četa, INKOP in ITAS). Enote, ki so se uvrstile od devetega do sedemnajstega mesta, so prejele priznanje za sodelovanje in bronaste značke * Iti j ifl Sestavljanje cevi za gašenje Predkongresno tekmovanje gasilskih društev V prpravah na 11. kongres slovenskih gasilcev, ki bo prihodnje leto, je Občinska gasilska zveza organizirala in priredila tekmovanje gasilcev pri brunarici v Dolgi vasi. Prva mesta so v tekmovanju dosegli: Pionirji »A« GD Stara cerkev, pionirji »B« GD Salka vas II., člani GD Stara cerkev in članice GD Struge. Drugo mesto so zasedli: pionirji B GD Kočevje, pionirji A GD Kočevska Reka, člani GD Mahovnik. V posameznih kategorijah so tekmovale le nekatere posamezne ekipe. Pohvalno je to, da se je tekmovanja udeležilo 36 tekmovalnih ekip. Te so prikazale vse svoje veščine. -vd SOZD Gozdarstvo - Kmetijstvo Delovna skupnost skupnih služb razpisuje 2 kadrovski štipendiji za poklic: - diplomirani ekonomist (1) - ekonomist (1) Prijavijo se lahko dijaki, ki se bodo vpisali oz. tisti, ki so že vpisani v kateremkoli letniku fakultete. Štipendiji nista bili objavljeni v skupnem razpisu. Kandidati, naj se prijavijo v roku 30 dni od objave na naslov: SOZD Gozdarstvo - Kmetijstvo Kočevje, DSSS, Kolodvorska ul. 25. KS Stara cerkev, KS Rudnik — alka vas, KS Draga, KS Ivan Omerza, OPREMA, KS Kostel, KS Osilnica, Melamin in KS Poljanska dolina). Ob zaključku tekmovanja se je predstavilo tudi kinološko društvo Kočevje z vajami dresiranih psov. Tekmovanje se je končalo z govorom predsednika SO Kočevje Staneta Letonje ter s podelitvijo dveh priznanj. Priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo — ZLATI ZNAK CZ je prejel dr. Mihael Petrovič, član občinskega štaba za CZ. Priznanje sveta za SLO in DS — ZLATO ZNAČKO CZ pa je prejela Amalija Šercer iz enote prve medicinske pomoči DO Itas. UO za LO področjih. Pri obravnavanju delovanja požarne varnosti so se zavzeli, da bi za gornji predel Poljanske doline, ki zajema naselja Čeplje, Kralji, Brezovica, Vimolj in Nemška loka, izboljšali dejavnost gasilcev. S sprejetimi stališči in predlogi za rešitev tega vprašanja bodo seznanili krajane tega območja. Pri obravnavi poročila o delu gasilske godbe so ugotovili, da je ta donedavnega uspešno delovala. Odhod nekaterih članov na služenje vojaškega roka v JLA in oddaljenost posameznikov Obvestilo! Nujno potrebujem kuhinjsko pomočnico za postrežbo bolni ženski osebi. Pogoj je, da zna kuhati in da je vajena gospodariti. Stanovanje in hrana je zagotovljena. Službo lahko nastopi takoj. Plača po dogovoru. Šercer Jože Breg št. 76 61332 Stara cerkev Požarno varnostno usposabljanje V okviru preventivnih ukrepov in požarnovarnostnega usposabljanja so v Domu starejših občanov Kočevje organizirali za vse zaposlene delavce usposabljanje s področja požarnega varstva. Delavci doma so se najprej seznanili s predpisi in pravilnikom o varstvu pred požarom. Seznanili so se z vsemi sredstvi, ki jih ima dom na razpolago s področja požarnega varstva. Na koncu so razpoložljive naprave ter sredstva za javljanje in gašenje požarov delavci tudi praktično preizkusili. Pomoč pri organizaciji usposabljanja so nudili delavci Občinske gasilske zveze in gasilskega centra Kočevje. S takšnim načinom usposabljanja so bii v domu zadovoljni. Jože Novak V organizaciji Avto-moto društva Kočevje sta bila na osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje v letošnjem letu organizirana tretji in četrti tečaj za vožnjo koles z motorji. Vanjo se je vpisalo skupno 70 učencev, ki so napolnili 14 let. Med trajanjem obeh tečajev je bilo zaradi slabšega učnega uspeha v šoli izločeno devetnajst učencev. Tečaj je zaključilo skupno 51 učencev. K zaključnim izpitom je pristopilo 46 učencev. Izpita niso opravili le trije. Učenci, ki k zaključnim izpitom niso pristopili, in prav tako tudi tisti, ki izpita niso opravili, bodo svoje znanje pokazali na naslednjem izpitnem roku. Avto-moto društvo Kočevje je organiziralo tečaje po programu SVP SO Kočevje za mladino brezplačno. S takim načinom dela je dosežena maksimalna zainteresiranost učencev in doseženi so nadpovprečni rezultati, staršem pa je prihranjen dokajšnji denarni izdatek. Po navedenem sistemu sodelovanja med šolo in AMD Kočevje bodo tudi v bodoče organizirani tečaji za voznike koles z motorji v skupnem in družbenem interesu večje prometne varnosti najmlajših. AC jim povzroča težavo pri organiziranju rednih vaj. Zaradi uspešnega dela in kvalitete igranja imajo godbeniki precej vabil na razna srečanja. Šklenili so, da bodo svoje delo tudi v letošnjem letu, ko so priprave na 11. kongres gasilskih organizacij Slovenije v teku, še izboljšali. Konferenci gasilcev v Pred-gradu sta prisostvovala predstavnika Občinske gasilske zveze tov. Milan Simičič in Rudolf Kordiš, ki sta navzoče seznanila s programom dela Občinske gasilske zveze in ostali problematiki. Poudarila sta, da je Občinska gasilska zveza v Kočevju zadovoljna z delom gasilskega društva. V njem deluje 59 članov (od tega tri članice). —vd Na brzicah Kolpe V organizaciji Turističnega društva in kajak kluba Žužemberk ter KŠK »Tone Ožbolt« iz Osilnice je bil 20. 6. 1987 na reki Kolpi izveden prvi turistično rekreativni maraton na divjih vodah in sicer od Osilnice do Broda na Kolpi v dolžini 23 km. Maratona se je udeležilo nad petdeset rekreativcev iz naše domovine (iz Novega mesta, Ljubljane, Maribora, Murske Sobote) in tujine (Češke, Avstrije, ZR Nemčije). Start udeležencev je bil ob 11.30 uri. Maratona pa so se udeležili tudi štirjv člani KŠD »Tone Ožbolt« iz Osilnice (Pajnič Željko, Erent Albin, Žagar Stanko in Osvald Zdravko). Za udeležence maratona je bil v vasi Mirtoviči krajši premor s pripravljenimi prigrizki. Na cilj so prispeli ob 14.30 uri. Kljub slabemu vremenu je prireditev v celoti uspela. Pokrovitelj tega zanimivega maratona je bila KOLINSKA iz Ljubljane. Organizatorji želijo, da bi turistično rekreativni maraton postal tradicionalen. S. Nikolič Požarno varnostno usposabljanje delavcev Doma starejših občanov Kočevje Za večjo varnost prometa Šolanje je zaključila še ena generacija Izobraževanje so zaključili: - 2. SKR/P - obdelava kovin in upravljanje strojev 9 učencev 2. SKR/P - pomočnik tekstilnega konfekcionarja 5 učenk — 3.a — kovinarstvo in strojništvo — 3.b — kovinarstvo in strojništvo — 4.c — kovinarstvo in strojništvo — strojni tehnik — 3.a — tekstilni konfekcionar — 4.a — družboslovno-jezikovna dejavnost 27 učencev 27 učencev 25 učencev 30 učenk 30 učencev oz učenk Učenci, ki so zaključili izobraževanje na II. in IV. zahtevnostni stopnji, bodo nastopili pripravništvo v OZD, učenci V. zahtevnostne stopnje pa so se v glavnem odločili za nadaljevanje izobraževanja na višjih in visokih šolah. Šolanje družbeno-jezikovne dejavnosti so zaključili: 1. Klemen Ahac — ekonomija 2. Bojan Blatnik - angleščina, nemščina 3. Primož Brus — pravo 4. Peter Dekič - ekonomija 5. Jože Kralj - ekonomija 6. Tomaž Oven — ekonomija 7. Bruno Urh - arhitektura 8. Aleš Vesel - ekonomija 9. Teja Brudar — pravo 10. Vanda Čampa — pravo 11. Borislava Grabovac - pravo 12. Rosana Jarm — pravo 13. Vesna Južnič - upravna 14. Mirjana Kiprijanova - 15. Alenka Klepač — sociologija 16. Edith Kopač - arhitektura 17. Alenka Lesar— 18. Mateja Lesar — nemščina, angleščina 19. Marta Lovšin — ekonomija 20. Anica Selan — pravo 21. Tjaša Šega - pravo 22. Simona Škrabec - primerjalna književnost, nemščina 23. Irena Škufca — zgodovina 24. Irena Škulj — nemščina, angleščina 25. Anica Štimec - pravo 26. Lavra Štrumbelj - nemščina, umetnostna zgodovina 27. Danica Štumerger - slovenščina, angleščina 28. SašaTekavec — umetnostna zgodovina 29. Renata Vrbovšek — pravo 30. Natalie Vučič - ekonomija. Šolanja kovinarstva in strojništva (strojni tehnik', so zaključili: L Aleš Adamič 2. Antoii Ambrožič 3. Majda Andoljšek 4. LeonDevjak 5. Andrej Figar 6. Irena Ilc 7. Samo Kaplan 8. Damjan Kosten 9. Irena Kozina 10. Aleš Kromar 11. Franc Kljun 12. Franc Lesar 13. Aleš Lovšin 14. Aleš Marentič 15. Damir Marinč 16. Stane Mihelič 17. Branko Pavlič 18. Romana Petek 19. Janez Šilc 20. Ivan šterk 21. Darja Vidervol. Ksenija Vidoševič Na Trgu Zbora odposlancev 54 v Kočevju je odprl elektro servis Nikica Baran. Servisira in popravlja gospodinjske elektro aparate — od kavnih mlinčkov do pralnih strojev. Delavnica je odprta od 8. do 10. ure in od 15. do 17. ure. Izven tega časa je možno naročiti popravilo strojev na domu. Tudi to je nova pridobitev za občane. G AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE AVTO-MOTO DRUŠTVO KOČEVJE Vabimo vas, da postanete član AMD. Članske ugodnosti: — brezplačna pomoč na cestah v domovini in tujini — brezplačni prevoz v prometni nesreči poškodovanega vozila — tehnične storitve s članskim popustom — garantno pismo za tujino — popust pri kasko zavarovanju — brezplačni pravni nasveti — brezplačno prejemanje Motorevije — popust pri avtokampih in določenih gostinskih obratih. Vse informacije v zvezi s članstvom dobite pri Avto-moto društvu Kočevje — TZO 30 — telefon 851-127 ali pri Avto-moto zvezi Slovenije, Ljubljana Titova 138, telefon 342-661. Tehnične enote AMZS v naslednjih krajih: Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Murski Soboti, Otočcu ob Krki, Kopru, Črnomlju, Novi Gorici, Dravogradu, Postojni in Tepanju. Enotna telefonska številka je 987. Postanite član AMD že danes, ker nas boste morda že jutri potrebovali! Butik v Kočevju V prostorih kemične čistilnice na Trgu zbora odposlancev 53 v Kočevju bo odprt Butik — Žaba. To bo specializirana prodaja ženskih, moških in otroških nogavic. Butik — Žaba bo odprt 17. avgusta 1987 Delovni čas za stranke kemične čistilnice in Butika bo: vsak dan razen sobote od 7, —15. ure in od 17. —19. ure. Razvili prapor »Mladi gasilec« Ob ostalih aktivnostih člani gasilskega društva Stara cerkev vlagajo posebno skrb za uspešno delo društva »Mladi gasilec«, ki deluje pri Osnovni šoli Stara cerkev. To društvo ob pomoči mentorjev in ostalih pri svojem delu dosega lepe uspehe. Plan dela se izvaja po sprejetih pravilih. V počastitev Dneva mladosti so 24. maja razvili prapor društva »Mladi gasilec«. Denar za nakup praporja sta prispevali TOZD Govedoreja in Prašičereja, ki sta v sestavu Kmetijskega gospodarstva Kočevje. Člani društva so na nedavni letni konferenci ocenili svoje enoletno delo. Ob tem so ugotovili, da so to delo uspešno opravili. Pohvalno je to, da so z uspešnim preventivnim delom uspeli zmanjšati število požarov. V lanskem letu na območju društva ni bilo požara. Kritično so obravnavali delo sekcije društva v Starem logu. Zavzeli so se, da naj bi v tem kraju delala gasilska enota, in to predvsem zato, ker je ta kraj precej oddaljen od Stare cerkve in Kočevja. Če jim bo to dejavnost uspelo požititi, ne vedo. Odločili so se, da bodo nudili vso potrebno pomoč. Tudi v letošnjem letu so sprejeli obširen program dela, ki ga želijo ob vključevanju novih članov uresničiti. Načrtujejo, da bodo v drugi polovici julija priredili gasilsko veselico. Če bo kaj ostanka dohodka, ga bodo tudi namenili za gasilsko dejavnost. _vcj Šolska mladina in tovarišice iz Livolda so organizirali akcijo čiščenja okolice. V njej je sodelovalo 64 mladincev, tovarišice učiteljice in nekaj vaščanov, ki so odvažali smeti. Očistili so 5 km roba ob cesti proti Dolgi vasi, Zajčjemu polju in proti Mozlju. Kaj lahko storimo za varstvo okolja —.................. IH——™ Glavni vzrok za zastrupljanje je dim v ozračju in strupi v njem. Ti prihajajo od drugod in od doma, kjer kurimo in požigamo potrebno in nepotrebno. Temu slednjemu je namenjeno moje pisanje. V smeteh je še toliko koristnih stvari, ki bi jih lahko s pridom izkoristili doma. Predvsem gre v smeti veliko organskih odpadkov: rastlinstvo, ko plevemo po vrtu, ko obrezujemo, odpadki iz Novi lokal optike Na osnovi sprejete programske politike občine Kočevje, odpiranja lokalov za nudenje uslug občanom, je bil /\fA k ** H ,"‘