glasilo delavcev tosame Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965 St. ti junij 1986 Število izvodov 1M)0 Leto izdajanja XXI Ko odhajamo na počitnice Ko odhajamo na počitnice zaradi naglice, ki je značilna za današnji tempo življenja, se nam lahko zgodi, da pozabimo pred odhodom na nekatera pomembna opravila. V gospodinjstvu ne pozabimo • izklopiti pralni stroj, pomival- ni stroj, električni štedilnik, TV in radio aparat. Od gospodinjskih aparatov pustimo vklopljeno samo hladilno skrinjo • zapremo vse pipe ter ventile, posebno ventil pri plinski bombi • ugasnemo vse luči pred odhodom iz stanovanja, dobro zaklenemo predsobna in vhodna vrata • ključ pustimo sorodniku ali sosedu, da občasno preveri delovanje hladilne skrinje, zalije rože, nahrani ribe, ptička itd. • prekontrolirati nivo olja v motorju in tesnila • pregledati akumulator in po potrebi dolili destilirano vodo • vzeti s seboj dvigalo in ključe za snemanje kolesa, varovalni trikotnik, baterijske svetilke, pregrinjalo za avto (v primeru toče) ter škatlo prve pomoči • prekontrolirati svetila: luči, smerne kazalce, stop luči, vzvratne luči • tik pred odhodom preverimo vse dokumente, ki jih rabimo: osebne in vozniške Na poti ne pozabimo * da nismo sami na cesti • da papirčkov od bombonov ter ostalih odpadkov ne odmetavamo skozi okno * pri zlaganju prtljage upoštevamo oblačila za tople in hladnejše dni, za otroke ne smemo pozabiti na njegove najljubše igrače, posebno tiste za spanje * da so sopotniki obzirni do voznika in se prilagodijo njegovi naravi, v govorenju ali zahtevah vožnje • med vožnjo si vzamemo čas za postanek Pri avtomobilu ne pozabimo • pregledati gume, če so pravilno napolnjene • pregledati hladilni sistem in za vsak primer vzeti liter hladilne tekočine s seboj • pri hrani ne pretiravamo in se vozimo ne presiti, pijemo sadne sokove In po vseh pripravah, naporu, ko prispemo na cilj, samo še uživamo, kajti zaslužili smo to. Letos letujem prvič v Tosaminih kapacitetah. Odločila sem se za Cer-var, škoda le, da je letovanje omejeno na sedem dni. (Zvonka Judež) Tako kot lani, se tudi letos odpravljamo v avtokamp Stella Maris v Umag, kjer imamo za celotno poletno sezono postavljeno prikolico. Otroka bosta tam preživela večino počitniških dni, jaz pa jima bom delala družbo tri tedne. (Tinca Ocvirk) Dopustovali bomo s Tosamo v No-vigradu, kjer nam je zelo všeč. Tudi termin nam odgovarja — zame je sedem dni kar dovolj, več časa za do pust bi si zaradi obilice dela doma kar težko privoščil. (Marjan Pervinšek) Do sedaj sem večinoma letovala s starši, letos pa se mi obeta boljši dopust — letovala bom s teto. Odšli bomo v Pulo, v meseqi avgustu, ko je sonce najbolj vroče in morje najbolj slano, ha, ha, ha. Sama pa bom šla na morje za kakšen vikend in upam, da stroge mamine kontrole ne bo za menoj. (Miranda Kamin) Letos bom s svojo družino letovala v novih stanovanjih v Maredi — treba jih je pač preizkusiti. Do sedaj sem vedno bila v prikolici. Najbolj bom zadovoljna, če bo lepo vreme, dobra družba in otroci pridni. Kot žena gasilca, pa seveda tudi kot človek, pa si želim tudi to, da v bližini ne bi nikoli zagorelo. (Ljuba Drobne) Z družino bom letovala v Maredi v začetku avgusta. Zaradi bolezni, ki me je težila zadnje čase, bi raje šla v toplice, vendar Dolenjske žal niso primerne. Baje bodo v jeseni nove prikolice šle tudi v druga zdravilišča, vendar se bom takrat težko odpravila zdoma, ker se mojim trem otrokom že prične šola. Po vsej verjetnosti se bomo morali zadovoljiti kar z 1-tedenskim dopustom v Maredi. (Polona Podboršek) 2 T O S A M A junij 1986 Problemi bolniškega staleža v DO Tosama Bolniški stalež (BS) je začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb, nege in spremstva bolnih družinskih članov, porodniškega dopusta in drugih vzrokov. Običajno prikazujemo ločeno BS zaradi bolezni ter poškodb na delovnem mestu in izven delovnega mesta, kot izključno zdravstvene razloge. Vendar nanj vplivajo poleg resnosti obolenja ali poškodbe še številni drugi faktorji: zdravstveni, psihološki in socialni. Najpomembnejši so: — proizvodni odnosi — delovni pogoji — (ne)zaposlenost prebivalstva — delež zaposlenih žena — delež zaposlenih iz drugih mest, pokrajin in republik — delež polproletariata (polkmetje) — narodni dohodek, družbeni in osebni standard — socialna zakonodaja — zdravstvena prosvetljenost prebivalcev — organizacija zdravstvene službe in celotne družbe BS predstavlja pomembno družbenoekonomsko postavko. Ni treba posebej povdarjati, da visoki BS negativno vpliva na produktivnost in posledično zmanjšanje dohodka DO, občine, republike in države. TOSAMA je ena od DO občine Domžale z relativno visokim procentom BS. TABELA 1: Primerjava % BS (samo bolezni in poškodbe) nekaterih DO v občini Domžale. leto 1984 ! i Oj cca 5,14 X 6,1 o o H ■H 11 o > C D o. 3 T3 C nj e ra c/i o H 4,87 5,92 4,79 7,1 1985 cca 5,18 5,4 5,01 5,48 4,64 6,0 Nalašč sem primerjal DO, ki imajo obratne ambulante. Vse podatke v tej tabeli sem dobil iz DO samih. Značilno zanje je, da pri izračunavanju % BS upoštevajo le delovne dne- ve v letu, medtem ko zdravstvena statistika upošteva vseh 365, oziroma 366 dni v letu. Zaradi tega zdravstvena statistika prikazuje nekoliko nižji BS. To nas v nadaljnem izvajanju ne bo motilo, saj sem uporabil druge pokazatelje, ki povedo več o strukturi BS: IF (indeks frekvence) — pogostost odsotnosti, to je število primerov odsotnosti z dela na 100 zaposlenih delavcev v 1 letu. IT (indeks teže) — resnost ali povprečno trajanje ene odsotnosti izraženo v dnevih. Iz tabele 2 je razvidno, da se delavci DO TOSAMA pogosto zatekajo v BS. V povprečju je vsak od cca 1000 zaposlenih 1,7 krat v letu nekaj manj kot 10 dni v BS samo zaradi bolezni in poškodb. Če temu dodamo še ostale oblike BS, lahko rečemo, da je vsak delavec več kot 2 x letno odsoten nekaj več kot 10 dni iz t.i. zdravstvenih razlogov. TABELA 2: Primerjava štev. primerov BS, števila izgubljenih dni, IF in IT za leto 1984 in 1985. Število zaposlenih v DO TOSAMA leta 1984 — 1024 delavcev leta 1985 — 1028 delavcev Mi pa iz izkušenj vemo, da le določeno število delavcev redno obiskuje zdravnika. Kronični bolniki so tukaj izvzeti, saj so praviloma dolgo časa v BS. To pomeni, da je nekaj delavcev skoraj vsak mesec v letu v bolniškem staležu en dan ali več. Domnevo potrjuje tudi IT, BS namreč povprečno traja le 10 — 12 dni. Nimamo kaj skrivati! Tako razmerje indeksov nas mora resno skrbeti, saj kaže, da je nekaj zelo narobe. Zadeva je zapletena, obrazložitev pa na osnovi obstoječih podatkov nemogoča. Če se zatečemo k poenostavitvi, pridejo v poštev v glavnem trije vzroki za nezavidljivo situacijo. 1. Slabi delovni pogoji (velike temperaturne razlike, prepih, prah, ropot, prisilna drža, težko delo). 2. Delavci z BS rešujejo različne težave, ne samo zdravstvene (konfliktne situacije na delovnem mestu in v družini, preobremenjenost, slaba motivacija za delo, delo doma). 3. Pomanjkljivo zdravstveno varstvo delavcev. Iz poročila statistične službe ZD Domžale povzemam, da je bilo v letu 1985 v OA TOSAMA ob prvih pregledih daleč največ prehladnih obolenj dihal (266 primerov), kar bi lahko povezali tudi z neugodnimi toplotnimi razmerami in obilico prahu na delovnem mestu. Podobno je pri obolenjih živčnega sistema in čutil (108 primerov), ker gre v veliki meri za vnetne procese, ali bolezni lokomotornega aparata (105 primerov), kjer so v ospredju revmatične težave in posledica prisilne drže. Bolezni prebavil predstavljajo tudi pomembni delež obolenja (171 primerov) in so pretežno posledica nepravilne prehrane, nezdravih navad in vplivov stresa. Vendar slabi delovni pogoji niso posebnost TOSAME, vsaj ne v primerjavi s tekstilno industrijo Induplati Jarše, ali s kemično industrijo Helios, Papirnico Količevo ... Ali se delavci TOSAME zares v večji meri zatekajo v BS kot v drugih DO? Zakaj? DO TOSAMA ima po večletni (svobodni izbiri zdravnika« spet svojo obratno ambulanto, primerjamo pa se z DO, katerih OA delajo neprekinjeno eno ali dve desetletji. Res je. Štev, primerov BS Štev. izgubljenih dni 1984 1985 1984 1985 1984 1985 1984 198 5 Bolezni, sp. pregled, poSkod, izven dela 16 32 1678 19096 16156 159,38 163, 23 11,70 9,63 Poškodbe na delu 62 64 1508 735 6,05 16,23 24, 32 11,48' Nega Spremstvo 476 138 418 94 1425 141 1034 95 46.48 13.48 40,66 9,14 2, 54 2,21 Porodni dopust 29 21 68 30 5052 2,83 2,04 235,52 240,57 SKUPAJ: 2337 2271 — 28997 23072 228,22 220,91 12, 40 _ 10,16 Tabela 2 da se zdravniki menjavajo, vendar se koncept dejavnosti medicine dela ne spreminja, temveč se širi in poglablja. Vprašanje je torej: »Kakšen vpliv )e imela na BS svobodna izbira zdravnika?« TABELA 3: Prikaz procenta BS v razdobju 1980 — 1985 sprejeli »prisilno« spremembo delovnega mesta, ali pa se zaradi manjših zdravstvenih težav zatekajo v BS, če jim nadomestilo prinese relativno enakovreden dohodek kot redno delo. So pa tudi taki delavci, ki se neradi odpravijo k zdravniku in se začnejo zdraviti, ko je bolezen že napredovala. Le-ti primeri so bolj izje- leto % BS 1980 1981 1982 1983 1984 1985 I. tromes. 1986 7,7 8,7 8,2 8,0 7,1 6,0 7,7 Tabela kaže upadanje % BS iz leta v leto. Slika pa je v I. tromesečju letoš-njcga leta povsem drugačna. Procent BS j® Porasel kar na 7,7, kar predstavlja^ v primeru z lanskim letom Precejšen porast. Je to zaradi razširjenosti prehladnih obolenj v zimskih mesecih in na začetku pomladi? Ne mara pa imajo pri stvari kaj opraviti tudi nemedicinski pojavi, kot so gospodarske težave in socialna zakonodaja. Nekateri delavci in delavke raje izberejo bolniški stalež, kot da bi ma kot pravilo, vendar ima tako ravnanje tudi negativne posledice. To so več ali manj ugibanja. Na žalost s podatki, ki so nam dostopni nikoli ne bomo prišli bližje resnici. Kazalo bi poiskati pomoč. Informacijski zdravstveni center v Ljubljani, kjer računalniško obdelujejo BS za celotno Slovenijo, ustreže tudi naročnikom s posebnih željami. To sicer ni zastonj, vendar bi se naložba obrestovala, če bi z njihovo pomočjo odkrili vzroke problematičnega BS in jih začeli sistematično odpravljati. Goršek dr. Matija £tLaL£eri£e teče V maju, mesecu cvetja so dopoldne petdeset let naše delavke Ivanka šekar' Ana Svigcli in Ivanka Prclov- Vedno so najrajši delale, bolj kot Pa govorile, zato so tudi ob svojem jubileju izrazile željo, da ni o njih Preveliko besed. Ana Švigelj je delala vseh 35 let v Tosami, od tega 1 leto v konfekciji, °stala leta v trakotkalnici. Ana rada zamahne z roko češ, kaj bi se pisalo d meni. Zato pa so njene sodelavke dodale: »O kar napiši o naši Ani, ka- jo bomo pogrešale, ker nas je vedno razveseljevala, kadar smo kaj po-rdl>ovale in jo prosile.« Ana dela še nekaj dni in poslovila se bo od svo lega delovnega mesta in sodelavk. ^ Prihodnosti si najbolj želi zdravja. Joma ji bo v veselje vnuček ter vsa dnevna opravila, s katerimi je vsaka zena vedno zaposlena. Ivanka Cerar je natkala še in še metrov tkanine v tkalnici širokih tka-mn. Zadovoljna je z delom, z vsem ^ar jo obdaja. Nepozaben je zanjo tisi' dan, ko so sprejeli sina v službo, in ko zapusti stroje in ves ropot, vzame v roke knjige in bere. To je nje-mi veliko razvedrilo. Prijetno je bila Presenečena ob prejemu knjige za priznanje dolgoletnega dela. Ivanka si v prihodnosti samo to želi, da bi uda s sinom zdrava. Ivanka Prelovšek je na delovnem mestu v mikalnici. Že kot otrok je služila, prva prava služba pa ji je bila v obratu družbene prehrane za Beži- gradom. »To ne bom nikoli pozabila, kako sem celo noč lupila krompir za velike navadne kotle, ki so bili tedaj.« Pa kako bi pozabila vožnje s kolesom, ko se je vozila iz Doba v Ljubljano. Pa tega, kako je hudo, ko rad delaš, pa zaradi bolezni ne moreš več tako, kot si nekdaj in misliš, da te zato težko gledajo. Vesela je, da ima svojo hišo, vrt, dve hčerki, od katerih ena še hodi v šolo, starejša pa je poročena in ima Ivanka že veselje z vnučkom. Rada hodi z možem na vikend in le zdravja ter miru bi želela v prihodnosti. »Tisti, ki smo dali skozi vojno, že vemo, kaj je mir, svoboda, pa če tudi bi bilo veliko manj za lonec,« je zaključila pogovor Ivanka. Vsem našim jubilantom tudi mi čestitamo v želji, da bi jim bilo v prihodnosti vse najboljše ter še mnogo cvetočih majev. ing. Viljem Dolenc Mikroračunalniki in Toša m a Pri vsej dobri volji, ki morda spremlja prizadevanja za uvedbo avtomatizacije z mikroračunalniki pa se moramo sprijazniti z neljubo stvarnostjo. V nekaterih delih Jugoslavije je nezaposlenost med najvišjimi v Evropi medtem ko je v Sloveniji najnižja. V takih pogojih je možnost širše uvedbe avtomatizacije tudi tekstilnih procesov z mikroračunalniki izjemno slaba. Tudi v Tosami se lahko v prehodnem obdobju, ki ga označujejo temelji plana 1986 — 1990 začasno »upiramo« avtomatizaciji z večjo pro-duktivnosto in predvsem z boljšo delovno moralo, čeprav ne smemo izgubiti izpred oči cilja, da mora biti v naslednjem srednjeročnem obdobju avtomatizacija širšega obsega. Morda je čas, da natančneje pogledamo, kaj pomeni beseda avtomatizacija, kakor jo uporabljam v tem sestavku. Avtomatizacija je mlada znanost, ki obsega naslednja tehnična področja: merilno tehniko, krmilno tehniko, regulacijsko tehniko, tehniko strojne obdelave podatkov — računalništva in tehnika daljinskega prenosa podatkov. Če želimo avtomatizirati katerokoli od naštetih področij je treba najprej napisati točen opis tehnološkega postopka, ki ga želimo avtomatizirati. To mora narediti tehnolog. Take ljudi že imamo v delovni organizaciji in bi jih bilo treba le dodatno usposobiti. Tehnik avtomatik potem po skrbi za ustrezne sisteme za izvajanje avtomatizacije. Za ta namen mora obvladati soft in hardware (to so mednarodno uveljavljeni nazivi iz angleškega jezika in označujejo tako imenovane programe in strojno opremo visoke tehnologije). Takšno delo lahko poteka le če so na voljo sredstva za koordinirano izpolnjevanje zapletenih nalog. To delo mora opraviti organizator. Tudi v tem primeru velja, da bi organizatorje z dodatnim namenskim izobraževanjem lahko našli v Tosami, medtem ko tehnikov av-tomatikov v Tosami ni bi jih verjetno tudi z namenskim izobraževanjem težko dobili, čeprav tudi to ni nemogoče. V skrajnem primeru bi morali razpisati štipendijo ali pa združiti delo in sredstva z že izkušenim strokovnjakom. Kadar se bomo odločili, da stara informacija sploh ni nobena informacija, ki bi nam pomagala pri vseh odločitvah in taka so vsa poročila, bilteni, analize, plani sploh vse kar se v tovarni piše na roko ali s pisalnim strojem ampak je prava informacija tista, ki je sveža še ta trenutek, takrat bomo razumeli kaj pomeni avtomatizacija vsaj delno. Ko bomo naše stroje preuredili tako, da se bodo sami prilagodili različnim materialom, hitrostim, natančnosti itn. bodo ti stroji avtomatsko krmiljeni. Ampak začeti enkrat moramo. Če bi začeli pri opisih, ki so osnova za vse nadaljnje delo lahko rečem še tole: Pridobljeno dodatno znanje za izdelavo opisov mora biti enako razumljivo avtomatiku specialistu kakor tudi tehnologu specialistu. Pri tem je SEJEM CIVILNE ZAŠČITE V KRANJU V torek 27. maja 1986 ob 10 uri je predsednik predsedstva SAP Vojvodine Djordje Radosavljevič odprl 14. specializirani sejem opreme in sred štev civilne zaščite v Kranju. Domači in tuji proizvajalci in spe cializirane organizacije razstavljajo na sejmu opremo in sredstva civilne zaščite za: — osebno in vzajemno zaščito — protipožarno zaščito — zaklonišča — prvo pomoč, splošno zdravstveno pomoč in preventivno medicinsko zaščito za delo v izrednih primerih — razmerah — detekcijo, dezimetrijo, dekontaminacijo — prečiščevanje vode — zatemnenje objektov — odstranjevanje ruševin in reševanje zasutih oseb izpod ruševin — reševanje na vodi — prvo veterinarsko pomoč — detektiranje ubojnih teles — začasno bivanje in oskrbo prebivalcev v vojni in ob velikih nesrečah — maskiranje Opremo in sredstva za potrebe službe opazovanja in obveščanja in za ostale oblike družbene samozaščite kot so za tehnično zaščito: — območij, objektov in naprav — vnetljivih snovi — zaupnih dokumentov in drugo Razna posvetovanja, praktične demonstracije Ni dolgo, ko smo mislili, da je oboroževalna tekma nevarna za vse človeštvo. Le-to se danes srečuje tudi z treba za opisovanje uporabljati standardizirane simbole, ki omogočajo enostaven prehod na strojno obdelavo z računalniki. Nekaj uveljavljenih načinov opisovanja je: besedni opis, tehnološka shema, izjavnostna tabela, funkcionalni diagram, funkcionalni načrt, diagram poteka, vezna shema... Vsak bolj naznačen nadaljni zapis bi presegel namen članka in glasila Tosama. Morebitnim bralcem se opravičujem za mesta kjer nisem bil jasen v tem opisu. V tem skromno zastavljenem članku želim povdariti, da je vse do sedaj povedano le drobec znanja, ki ga moramo v najkrajšem času osvojiti vsi, predvsem pa v svojem znanju in delovanju preseči. To bo v korist nas samih ter naše širše družbene skupnosti. (konec nadaljevanj) jedrsko realnostjo, ki se postavlja pred svetovno javnostjo z vprašanjem ali smo sposobni in usposobljeni obvladati zastrašujočo moč jedrske energije. Po katastrofi v Černobilu, katero smo doživeli tudi mi, se je strah pred jedrsko nevarnostjo še bolj povečal. To se lahko opazi na sejmu, in temu problemu so hitro prisluhnili proizvajalci opreme kakor tudi trgovci, kateri so posvetili veliko pozornosti sredstvom za merjenje sevanja in sredstvom za zaščito pred tem. Tudi obiskovalci sejma se najpogosteje ustavljajo pred štandi s temi pripomočki. Največ obiskovalcev je iz vrst štabov CZ, štabi TO, gasilcev, RK in drugi- Na našem razstavnem prostoru je zanimanje za torbice CZ in ostalih artiklov za nudenje prve pomoči. ,DI Srečanje je uspelo 24. maja smo se torej srečali na Studencu. Vse je potekalo po predvidevanjih, celo vreme se je kar dobro držalo. Lahko rečemo, da je srečanje minilo v splošno zadovoljstvo — tako obiskovalcev kot organizatorjev. Le-tem gre tudi zahvala za trud, ki so ga vložili v izvedbo našega praznika. Srečanje je potekalo v okviru številnih majskih praznikov — od praznika dela, prek dneva zmage, občinskega praznika in dneva mladosti. Ob tej priliki smo podelili tudi nagrade dobrim, vestnim in tovariškim delavcem. Vsaka sredina je iz svoje osnovne organizacije predlagala po dva ali tri delavce. Nagrade — knjigo SLAVA VOJVODINE KRANJSKE — so prejeli: — iz OO Sindikata I: Bolhar Majda, Velkavrh Iva, Cerar Jerca — iz OO Sindikata II: Žordani Stane, Pirnat Ivanka, Štrukelj Stane — iz OO Tkalnice: Brenčič Marija, Cerar Ivanka, Bo rec Magda — iz OO FILTRI: Pavlič Andrej, Smolnikar Jelka — iz OO DSSS: Borštnar Dušan, Bernot Janez, Kerč Franc Vsem nagrajencem iskreno čestitamo ob nagradi, ki je zahvala sodelavcev in delovne organizacije za njihovo požrtvovalnost. Peto srečanje Tosamovcev je tako za nami. Še enkrat v imenu sindikalne organizacije hvala vsem članom pripravljalnega odbora, zlasti pa Dušanu Borštnarju, ki je vodil priprave letos že petič. Zahvaliti pa se moramo tudi »delovnemu osebju« za njihovo dobro voljo v kuhinji, na stojnicah, pri izdaji bonov, prevozu, organiziranju športnih iger, postavljanju in pospravljanju stojnic, klopi in miz, postavljanju instalacij in sploh vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k čimboljše-mu uspehu srečanja. Hvala tudi vsem udeležencem srečanja, ki se je izteklo brez zapletov in incidentov, kakršnih smo na podobnih »veselicah« vajeni. Srečno, — in nasvidenje prihodnje leto. Predsednica KOOZS: Marjana Lubinič Sejem civilne zaščite v Kranju 27. junij - Dan samoupravljanja Dan kot vsak druiji, nič posebnega. Sestavljen iz dolžnosti, obveznosti na delovnem mestu, pa doma. Luč, svetlobo, sonce pomenijo simbolično lepšo sedanjost in seveda tudi bodočnost. Samoupravljanje je tudi naša sedanjost in mora ostati tudi naša prihodnost. Prav je, da ob takem dnevu malo »zamenjamo žarnice* v svojem razmišljanju. Ni namreč namen ob takih prilikah se spominjati zakaj je ravno ta dan izbran za »polpraznih«, niti ne, da se ob takih dneh hvalimo o svojih uspehih. Prav pa je, da se vsaj ob tem dnevu zamislimo. Zamislimo, kaj je pravzaprav samoupravljanje? Je res samo dviganje rok na raznovrstnih samoupravnih organih. Se res sestankuje in formalno glasuje samo zaradi tega, ker to zakon zahteva. Prevečkrat premaga ta občutek, da to pomeni edino in bistvo samoupravljanja. Da je temu tako, smo si kar sami krivi. Ustava in Zakon o združenem delu daje možnost in pravno osnovo za samoupravni način odločanja, v bistvu o svojih zadevah. Toda tudi samoupravljanje zahteva potrditev v ravnanju in razmišljanju vseh. Tistim, ki jim samoupravljanje pomeni oviro, ga pač omejujejo na samo formalno odločanje. Zavedno ali nezavedno je to prisotno prav povsod od delovne organizacije pa do federacije. Zakon o združenem delu in še prej ustava SFRJ in SRS sta delavcem dala možnost odločanja,možnost boljšega in celovitejšega obveščanja o svojem delu in uspehih tega dela. Zakonsko je opredeljeno o čem kdo odloča in na kakšen način. Te pravice ne sme nihče kvariti. Dolžnost vseh dejavnikov v samoupravi od članov delavskih svetov, njegovih komisij in odborov, članov delegacij za SIS, pa je zahtevati od poslovodnih in političnih struktur vse, kar je pomembno za odločanje. To je od pravočasnih, pravilnih in preglednih podatkov, nuditi vso potrebno tehnično pomoč in tudi strokovno, ker člani samoupravnih organov navadno niso zadosti kvalificirani, tudi ne dovolj obveščeni iz razlogov, ki sem jih že povedal.In kjer ni posebnega interesa od poslovodnih delavcev, pa ne dovolj moči uveljaviti svoje pravice pri delegatih, često zamre še tisto kar je v zakonu določeno. Torej moramo imeti tudi moralni pristop do samouprave, ta pristop pa je odvisen od vsakega posameznika, od stopnje njegove zavesti in odgovornosti do skupnosti. Ob začetku III. mandata zaželimo delegatom kar največ uspeha pri dogovarjanju o naših skupnih ciljih. Različni interesi se prepletajo v teh dejavnostih, uspeh pa pomeni takšno odločitev, kjer bo odraz hotenj čimvečjega števila ljudi, gospodarna in koristna, kjer bodo tudi sredstva najbolj racionalno uporabljena. Delegatom in članom samoupravnih organov, ki so zaključili svoj mandat, se je potrebno zahvaliti za njihov prispevek k uresničevanju načela samoupravljanja. Sami dobro vedo kje so bili uspešni s kakšnim delom so bili zadovoljni. Vedo pa tudi kaj jim je manjkalo, kaj je zmanjševalo njihovo zagnanost, kaj je bilo moteče, da niso bili še uspešnejši. Iz vseh dobrin in slabih izkušenj lahko črpamo organizacijske, vsebinske in siceršnje rešitve, vse za popolno uveljavitev temeljnega načela našega socializmu. Socializem — kjer nihče ne sme odločati v imenu sodelavca — mi vsi bomo živeli tudi jutri in ta naš jutri smo dolžni vsi soustvarjati z vsemi svojimi dolžnostmi in pravicami. Naj ta naš jutri bo čim svetlejši, čimbolj jasen, zato se moramo, ne samo ob dnevu samoupravljanja, zamisliti. Z polno mero odgovornosti, v vseh sredinah, lahko izpeljemo in dokažemo, da smo vredni pravice, ki jo je Ustava in Zakon o združenem delu dalo. Samoupravljanje ni in ne sme biti samo parola, temveč zbir naših hotenj in ravnanja na vseh ravneh in vseh okoljih. Drčar Milan Temeljnih načel ne bomo spreminjali Delegat domžalske občine na zveznem sindikalnem kongresu, ki je bil 29., 30. in 31. maja v Beogradu je MARKO VRESK, 32-letni diplomirani pravnik iz Heliosa. Marko je leta 1978 končal pravno fakulteto, v Heliosu je zaposlen kot vodja pravne službe, v sindikatu pa je aktiven od leta 1980. Za delegata je bil izvoljen na skupščini občinske organizacije ZSS na predlog OSS. Kakšni vtisi spremljajo Marka pred odhodom v Beograd? Slovenska delegacija bo namreč nastopila s pripombo na Statut ZSJ. »V Statutu so črtane določbe, ki omogočajo samostojnost republiških sindikatov. Po predhodni obrazložitvi — slovenski sindikati so ta problem izpostavili že na republiškem kongresu — ta sprememba »baje« ne prinese nič novega. Vendar menim, da to ne drži. Slutiti je, da je to le poskus za druge, kasnejše oblike združevanja. To pa ni v skladu niti z ustavo niti s temeljnimi načeli republiškega statuta. Slovenski sindikati se tudi ne strinjajo z določili o vstopu v članstvo, pri katerem je pogoj sprejem zveznega statuta. Z osvojitvijo te spremembe republiški statut praktično izgubi svoj pomen. Tretji predlog slovenske delegacije bo v zvezi s sklicom izrednega kongresa. Po Statutu naj bi svet ZSJ imel pristojnost sklicati izreden republiški kongres. Predlagamo, da bi bilo možno tudi obratno. Vsi ti predlogi, s katerimi bomo nastopili v Beogradu, so bili osvojeni na Xt. kongresu ZSS. Kljub temu so te — za nas sporne — določbe prišle iz osnutka Statuta v predlog. Osvojen je bil le predlog o trajanju ma idatov sindikalnih funkcionarjev.« Kaže, da bo »borba« še huda, a Marko upa, da bodo slovensko delegacijo podprle tudi druge delegacije. Naš delegat bo svoj referat predložil v pismeni obliki. Referat bo v bistvu enak, kot ga je imela domžalska delegacija na XI. kongresu ZSS, dopolnjen s spremembami, ki so se zgodile v času med obema kongresoma: »Glede na veliko število referatov vsi ne bodo mogli biti podani ustno, [zbor je bil že narejen. Naš referat — o samoupravnem organiziranju — bo predložen v pismeni obliki. Dopolnili smo ga z izkušnjami, ki smo si jih še nabrali od marca do danes — s tem mislim na spremembe v Leku in Napredku.« Biti delegat na zveznem kongresu vsekakor ni lahka naloga. Potrebne so številne predpriprave na vseh ravneh. Marko se je udeležil več posvetov, kjer je dobil tudi vse potrebne napotke. »Preko medobčinskega sveta smo se dogovorili glede referatov, uporabe jezika. Domenili smo se, da na plenarnem zasedanju vsi govorimo slovensko, po komisijah pa po želji. Tudi na občinski ravni smo imeli priprave in sicer preko predsedstva, sveta OSS in odbora za pripravo na kongres. Seveda pa tudi sam želim zvedeti čim več o tematiki, s katero bom nastopil na kongresu — tako v teoriji kot v praksi.« Marko pravi, da bo po dogovoru naša delegacija vztrajala na svojih stališčih, kajti temeljnih načel ne mislimo spreminjati. Iz povedanega lahko sklepamo, da delegate čaka težko delo. Upamo, da bodo v svojih zahtevah uspešni. »Zahteve slovenske delegacije so skrajno umestne in upam, da ne bodo naletele na gluha ušesa. Od kongresa pričakujem, da bo podal usmeritve za pot nadaljnega razvijanja samoupravljanja in pustil ob strani etatistične težnje.« Marku želimo srečno pot! M. L. 7 Družbena samozaščita in mi Bliža se turistična sezona in z njo velik priliv tujcev v našo državo. S tem je relativno povečana nevarnost sovražnih dejavnosti. Družbeno samozaščitno se organi-zirajo delovni ljudje v obliki organizacijskih ukrepov, aktivnosti in nalog za zagotovitev varnosti. Naj opozorimo samo na nekaj primerov, ki naj vzpodbudijo razmišljanja o tem, kači ravnati v posameznih situacijah in konkretnih akcijah in dejavnostih, nost 2a®°^0v'*' mirno življenje in var- Vsak dan se srečujemo z napadi na družbeno in zasebno lastnino, tako s strani posameznikov kot skupin zaradi pomanjkljive požarne preventive nam požari uničijo za desetine milionov družbenega in zasebnega premoženja ~ zaradi neustreznega samozaščitnega obnašanja smo priča brezštevilnih kršitvam javnega reda in miru, vlomom, krajam, roparskim napadom ~ ^ujemo se tudi s številnimi pro-niemi v prometni varnosti, kajti materialna škoda zaradi prometnih nesreč se stalno povečuje, enako tudi število žrtev. V OZD je potrebno posebno pozornost posvečati prihodom neznanih oseb in vnašanju predmetov v prostore DO, varovanju družbenega premoženja na objektih, gradbiščih, kjer so nezavarovani stroji in kjer je skladiščen gradbeni material. Zagotoviti je treba zaklepanje prostorov v času odsotnosti med delom in po končanem delu. Zaradi vse večjih problemov v zvezi z varstvom okolja je treba vzpod-burjati zavest, da je treba naše življenjsko okolje stalno varovati. Pri samozaščitni dejavnosti se moramo delavci v DO povezovati z občani v KS. V mnogih primerih bi lahko delovni ljudje preprečili nastanek varnostnega problema ali pa določen varnostni problem odpravili, če bi ob vsakem škodljivem pojavu ustrezno ukrepali. Izkušnje kažejo, da se delavci marsikdaj ne zavedajo, da določen varnostni problem neposredno zadeva tudi njihove osebne interese in zaradi nevednosti ne ukrepajo kot odgovorni nosilci družbene samozaščite. S sej Konferenca OOZS: — premakljiv delovni čas Tov. Kralj je obrazložil, da je bil a predlog sindikata sklican sestanek vodji del v proizvodnji, na katerem e )e pokazalo, da premakljiv delovni uas, y proizvodnji ni možen, oz. 01 bil nesmoteren. Na omenjenem sestanku je bil Prejet sklep, da se pripravi predlog a premakljiv delovni čas za neproizvodne delavce. Ko bo predlog do-oncno izdelan, se pripravi za sprejem na samoupravnih organih. Tov. Kralj je pojasnil, da so pri-I rave v teku, glede na to, da so ne-atere službe tesno povezane s proizvodnjo, druge pa manj, zato je tre-a za vsako posamejno službo ugotoviti, kakšen premakljiv delovni čas i najbolj ustrezal. To pomeni, da vse neproizvodne službe ne bodo imele enakega premakljivega delovnega ča- Poudaril je tudi, da bo z uvedbo Premakljivega delovnega časa evidenca zahtevnejša in da v ta namen ne oomo zaposlovali novih delavcev. » Predlog premakljivega delovnega rasa bo pripravljen do sredine junija (nekaj časa bodo vzele tehnične priprave). — prodaja izdelkov II. vrste Predlog prodaje je pripravljen že dalj časa, vendar ga doslej še nismo osvojili. Predlaga se, da se način pro-daje (po posameznih oddelkih) kon- kretno dodela in se ga da v sprejetje delavskemu svetu. Predlog naj bo izdelan v smeri odpravljanja čakanja v vrsti in izgube časa. Dokončni predlog naj pripravi tov. Kralj. Glede na dolgotrajnost tega problema, je mnenje KOOZS, da se prodaja izdelkov II. vrste čim prej uredi. Če pa se bodo med izvajanjem pokazale možnosti za spremembe na bolje, se vnesejo v izvedbo predloga. — nagrajevanje po delu Delo komisije za vsklajevanje pripomb k razvidu del in nalog se začne 20. 5. 1986. Predvideva se, da bo do konca avgusta teoretična plat urejena, za praktično izvedbo — vnos v računalnik pa še ni jasno, koliko časa bo potrebno. — sprotno povečanje OD Tov. Mlakar je pojasnil, da sprotno povečanje OD, kot ga predlaga KOOZS, ni smotrno. Do sedaj smo se posluževali rednih korekcij OD ob periodičnih obračunih, v primeru ugodnih rezultatov pa so bile možne tudi izredne korekcije OD med letom. V določenem letu namreč namenimo za OD le tolikšno maso sredstev za OD, kot jo določi širša družbena skupnost, pred katero smo tudi odgovorni, da dosežene strukture delitve v preteklih letih ne bi poslabšali. Glede na to, da prva korekcija ni izvedljiva vse do 1. aprila tekočega leta, se predlaga kot redno korekcijo še datum 1. december (11 mesečni rezultati). KOOZS meni, da je ta predlog sprejemljiv, da pa je treba sproti spremljati dosežene rezultate in najti pravilno obliko informiranja. Ravno glede rezultatov gospodarjenja se v zadnjem času pojavljajo dezinformacije, ki povzročajo nezaupanje, zato je sprotno in jasno informiranje več kot nujno. — vsklajevanje norm v TOZD Dalj časa se že ugotavlja, da so norme v TOZD nevsklajene. To jjo-meni, da se pri enakih ali podobnih delih pojavlja različen preseg norme. Vsklajevanje norm je dolgotrajna zadeva, ki zahteva korenite spremembe na različnih področjih dela (kadrovsko, organizacijsko, tehnično). Ugotavlja se, da je pristop k reševanju vsklajevanja norm nestrokoven. KOOZS predlaga, da se problem norm skupaj s kvaliteto začne urejati sočasno z novim sistemom nagrajevanja. — sindikalna prodaja V preteklem mandatu sindikata je v dveh primerih prodaje posredovala inšpekcija. Sindikalna prodaja je bila okarakterizirana kot nedovoljena (nerealna konkurenca). Prodaja se dovoli samo pod zakonskimi pogoji (60i% polog). — obdaritev ob DEDKU MRAZU KOOZS je mnenja, da naj se izvedba programa izboljša, oz. naj se popestri kulturni program, darila pa ostanejo nespremenjena. — vprašanje informiranja KOOZS predlaga strokovnemu kolegiju, da določi način informiranja o aktualnih temah, kadar se za to pokaže potreba. Poleg rednih informacij v TOSA-MI in BILTENU se naj organizirajo še občasni sestanki po oddelkih, tako, da bo zagotovljena čim bolj neposredna oblika izmenjave informacij. Skupni DS: 1. Sprejme se informacija o poslovanju v prvem tromesečju 1986. 2. Sprejme se SaS o temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS za obdobje 1986/90. Sprejme se SaS o temeljih plana Posebne raziskovalne skupnosti za obdobje 1986/90. Strokovne službe se zadolži, da pripravijo razpored republiških prispevnih stopenj. 3. Predlog za spremembo Pravilnika o oblikovanju cen se preda v 15-dnevno javno obravnavo. Sprejem Poslovnika o izračunavanju OD se odloži. Do ponovne obravnave naj služba za delitev po delu pripravi predlog s spremembo določb, ki se nanašajo na višino deleža OD za delovno učinkovitost delavcev, ki ne delajo po nor- mi. Pri spremembi je treba upoštevati obstoječe kriterije in zmanjšanje zaostanka deleža delovne učinkovitosti imenovanih delavcev za delavce, ki delajo po normi. 4. Potrdi se sprememba osnov za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev v višini: — prevoženi km 5.90 din — tekoči km 4.10 din — spremljevalec tovora 2.80 din Nove osnove veljajo od 1. 4. 1986. dalje. 5. — odobri se uporaba sredstev v znesku 2.184.000.— din za izplačilo odškodninskih zahtevkov tov. Mahkoti. — oodbri se uporaba sredstev za zgraditev priključka do MRP in objekta MRP v znesku 21.152.863,— din. — odobri se uporaba sredstev za nakup avtomobila Volkswagen GOLF v znesku 2.727.000.— din + prometni davek. Sprejme se sklep o odprodaji poškodovanega avtomobila Zastava 101. 6. Sprejme se sklep o razdelitvi sredstev po TOZD in DSSS za potrebe kreditiranja stanovanjske izgradnje v naslednjih zneskih: — za TOZD Saniteta: 32.216.270,— din — za TOZD Filtri: 4.740.450— din — za DSSS: 12.418.280.— dini 7. Za delegata v konferenco delegacij zbora uporabnikov skupščine SIS RTC Velika planina se predlaga tov. Vodlan Feliksa. Za delegata v nadzorni odbor LB — Banke Domžale se predlaga tov. Vodlan Feliksa. V svet krajevne skupnosti Dob se predlagata tov. Hafner Marjan in Debevc Marjan. 8. Po priporočilu strokovne službe (SKS) prejema tov. Jamnik nadomestilo za prehrano v gotovini od dne 25. 2. 1986, kot je že sklenil skupni delavski svet na prejšnji seji- Uredniški odbor Marjana LUBINlC: Menim, da bi bil že čas, da naše glasilo dobi novega urednika. Dobrih pet let z veseljem urejam TOSAMO, ki pa potrebuje svež veter. »Urednikovanje« je sicer zahtevno opravilo, vendar nudi nešteto možnosti za razvijanje in izkazovanje ustvarjalnosti. Prepričana sem, da je v TOSAMI veliko ljudi, ki bi to delo kvalitetno opravljali, na žalost pa pravih navdušencev ni — neradi si nalagamo dodatne obveznosti! Tako mi ne preostane drugega, kot da ostajam urednica še naprej. Z dosedanjimi uredniškimi odbori smo dobro sodelovali in upam, da bo tako še naprej. Od članov si želim čimveč samoiniciativnosti. Vladka BERLEC: Radi imamo »našo TOSAMO«, zatorej skrbimo za njeno redno in pravočasno izhajanje — vsi — vsak po svojih izkušnjah in področjih! Nada KOROŠEC: Moja združitev v uredniškem odboru se nanaša na obračunavanje objavljenih prispevkov. Dopisujte — ne bo veliko — vendar v današnjih časih je vsak dinar dobrodošel! Danica MERLIN: Želela bi, da bi svoja prizadevanja usmerili v razširitev kroga dopisnikov. Kot predstavnik sindikata v uredniškem odboru smatram, da moramo povečati število prispevkov sindikalnih aktivistov, ki nas bodo sez- se predstavi nanjali z delovanjem sindikalcev v vseh sredinah. Le s takim načinom dela, bomo dosegli, da bo vsebina časopisa odraz »življenja« celotnega kolektiva. Simona PAŠTEBAR: Sodelovanje v uredniškem odboru Tosame je zanimiva dejavnost, zato mislim, da jo bom opravljala z veseljem. Zdenka KOKALJ: Upam, da nam bo uspelo pripravljati čim bolj zanimivo in slikovito »TOSAMO«. GORENC Vojko: Želim, da naše glasilo ostane na dosedanji kvaliteti. Morda bi bilo treba razširiti informiranje na zunanja področja. S tem menim na obveščanje o dogodkih, ki se dogajajo izven delovne organizacije (o dejavnosti, ki se jih udeležujejo člani našega kolektiva). Želim pa tudi, da bi v glasilu sodelovalo čimveč dopisnikov. STARE Tone: Več sodelovanja pri glasilu — od najnižjega do najvišjega in pa da bi bil vsak TOSAMOVEC, ki bo vzel TOSAMO v roke, z njo zadovoljen. DRČAR Milan: Ne samo TOSAMO, razvijati tudi ostale oblike informiranja! Vida VODLAN: Moje sodelovanje se bo nadaljevalo tudi v novem uredniškem odboru. Intervjuji so mi od vseh obveznosti najljubši, ker sem imela možnost spoznavati naše prijetne ljudi v njihovem ustvarjanju, življenjskih izkušnjah, in spoznanjih. Katerikoli časopis pritegne krog bralcev zaradi določenega članka. Tako je tudi pri našem glasilu. Vsak preleti tisto področje, ki ga najbolj zanima. Mislim pa, da je tudi glasilo To-sama vez med nami sodelavci. Brigita KLEMENC: Imam veselje do pisanja in bom rada sodelovala z vestmi iz vrst mladine. Rada pa bi videla, če bi tudi drugi delavci sodelovali s prispevki, ne pa le godrnjali. Uredniški odbor: Vodlan Vida, Kokalj Zdenka, Paštebar Simona, Cvetkovič Stanka, Gorenc Vojko, ing. Mer-lin Danica, Berlec Vladka, Drčar Milan, Klemenc Brigita, Korošec Nada — blagajnik. Stare Tone — fotograf, Lubinič Marjana, dipl. iur. — glavni urednik Tisk: TCP »Djuro Salaj« TOZD Papirkonfekcija Krško Uredniški odbor v novi sestavi LASILO DELAVCEV TO Poročilo o gibanju OD v DO TOSAMA za mesec april 1986 Poročilo vsebuje podatke o gibanju osebnih dohodkov po oddelkih, sektorjih, po posameznih TOZD in DSSS ter celotno DO. V podatke so zajeti osebni dohodki delavcev za polni delovni čas in nadurno delo z normativom delovnih rezultatov. Podatki prav tako zajemajo OD pripravnikov. Podatki o povprečnem, najnižjem in najvišjem osebnem dohodku v TOZD, DSSS in DO so povezani po metodologiji izdelave RAD obrazca. Služba za delitev po delu Albina KOSMAČ štev. poročila 4/86 POPOČILO 0 GIBANJU OD V DO TOSAMA ZA MESEC APRIL Nazeedi v din TOZD SANITETA TOZD FILTRI DSSS DO TOSAMA PR TO AT BE MI SK 0K VL VOD. SKUPAJ ERS TRS SKS KS VOD. SKUPAJ do 60.000 i i i 60.000-70.000 5 10 7 38 6 4 2 72 19 2 i i 4 95 70. 000-80.000 7 19 8 66 25 22 147 30 2 2 9 37 i 51 228 80.000-90.000 4 17 23 2 23 26 16 1 i 113 22 4 5 2 8 19 1 54 90.000-100.000 3 1 9 (j 14 4 39 1 1 11 3 7 99 82 lOO.OOO-HO.OOO 1 4 4 2 9 2 1 34 3 5 21 5 8 i 40 77 Lin nnn-l2n nnn 1 3 7 4 1 _2i 2 10 3 8 ? 28 51 120,000-133.000 3 2 7 i i 2 i 17 3 1 10 6 5 i 23 43 130.000-140.000 2 4 i 2 i 1 i 12 1 5 6 7 18 31 140.00 0-150.00 0 1 3 2 3 9 1 1 3 2 5 11 21 150.00 0-160.00 0 i 1 1 1 4 1 2 3 6 10 160.000-170.000 3 1 3 7 7 L70.000-180.000 1 1 1 1 2 180.000-190.000 1 i 2 1 1 1 3 190.000-200.000 1 i i 200.000-210.000 i 1 1 2 nad 210.000 1 1 i 3 3 SKUPAJ 27 53 55 28 147 84 50 21 7 472 83 26 78 33 94 7 238 793 Najnižji OD Uajvlšjl OD Povprečni OD 260,085 62.094 65.037 60.085 207,543 202.562 2 34. 740 234.740 82.597 78. 397 103.639 88.128 Černobil in mi Zadnjih sto let je človeštvo prehodilo v tako hitrem tempu kot stoletja ne prej. Osvobajanje ljudi od dela v tem smislu, da bodo od dela živeli in ne životarili. Temu pomaga tudi nesluten razmah tehnike, ki ima odraz tudi v spremembah v družbi. K razvoju tehnike sodi tudi jedrska energija, ki je začela svojo pot razdiralno s Hirošimo in Nagasakijem in je takoj pokazala kakšne usodne posledice ima nekontrolirana uporaba za današnji in bodoči človeški rod. Jederski poskusi v poznih 50 letih so povzročili povečano radioaktivnost po vsem svetu. Zato so tudi prepovedali poskuse v zraku in izvajajo poskuse samo še globoko v zemlji. Otok treh milj v ZDA, zdaj Černobil v SSSR je pokazalo nevarnosti uporabe jedrske energije tudi v civilne namene. Zlasti zadnja nesreča bi morala biti preokretnica v odločanju za uporabo tovrstne energije. Tehnični, gospodarski in visoko strokovni razlogi morajo biti podkrepljeni z visoko moralno odgovornostjo do okolice — ljudi. Atom postaja vest človeštva. Take in podobne nesreče dokazujejo. da to ni nesreča lokalnega značaja — ene pokrajine, države, tudi kontinent je izvzet. Nesrečam na jenskih reaktorjih smo izpostavljeni praktično vsi kot človeštvo. Nič čudnega ni, da sta republiška mladinska organizacija skupaj z mestno iz Ljubljane organizirali protestni shod. Na tem shodu so prebrali protestne izjave vladam v Ljubljani, Beogradu in Moskvo. Mladi s svojo neobremenjenostjo s političnimi in gospodarskimi predsodki so upravičeno zaskrbljeni za svoj lastni jutri, zaskrbljeni tudi za svoje potomce. Ob vojaški uporabi jedrske energije in tudi zaradi takih nesreč preživetja ne bo. Radioaktivni oblak blodeč po Evropi je prebudil še tiste spečneže, ki so nekako še sprejemali atom kot način poti v poindustrijsko dobo. Toda za kakšno ceno — vas vprašam? Kljub različnim komentarjem, tudi pri nas, so odgovorne — zlasti strokovne službe ravnale v skladu z moralnimi načeli in storili vse, kar se je v danem trenutku dalo storiti. Nevidno silo, ki je ne vonjaš in ne občutiš (vsaj takoj ne), pokažejo le aparature. Pokazali so, da smo ustrezno opremljeni in tudi organizirani tudi za primer hujših primerov. V bistvu je bila odlična nenapovedana akcija NNNP tudi z ciljem ljudem dati kar največ informacij o nevarnostih in posledicah radiacije. Kako se obnašati in ravnati ob podobnih primerih, ki bodo kljub našim in prizadevanjem vseh dobro mislečih — postajali naša vsakdanjost. Sploh pa, če se bo neodgovorno ravnanje z atomi zlasti v vojaške name-ne ’n .,*uc^ civilne namene ravnalo navzkriž z človečnostjo. V nasprotju ? humanostjo in skrbjo za naš jutri 'n jutri naših otrok in njihovih potomcev. Dokler pa bodo nesreče le orožje v Propagandnih vojnah med blokoma za dokazovanje svoje skrbi za človeštvo, temu ne bo tako. To tembolj zato, ker to svojo skrb podkrepijo s Prstom na sprožilcu jedrskih raket! Jedrska energija mora postati last ovestva kot univerzuma, last razu-toa in morale, last nas in potomcev, v atomu se skriva prevelika sila, da 1 smela imeti dominacijo nad njo le POZORA VLJENI Spričevala se že bližajo in kot ve-c je to znak za počitnice, trajajoče va meseca. Otroke boste lepo posla-v! v kolonijo ali k starim mamam, do-'m bodo študentje hitro pogledali, je bi se kaj zaslužilo, da si bodo tu-'. oni Privoščili ali morje ali hribe 1 pa tudi nove knjige. Seveda ob-n„ )ai° tudi manj prizadevni, ki še kar , P5_c). »žicajo« kakšno babico, ki jo opisccjo za pet minut iz nuje, ali ma-■nico (tastaro) prosijo (vržejo na fin-1 za denarčke (za malo keša). Mi, smo delavci z dopustom, pa seve-: ”™arn° dva meseca počitnic, kar J slaba stran zaradi otrok, ki so na-zam na starše. Ampak ima dobro ^an’ da si ga lahko poljubno vza-emo »čc čemo«. Pri šolarjih pa »ne-^ trte mrte«. Kakšnem dopust ne-kni- ’' pa na®a T°sama ima pri-vi|.lce’ hišice in lepo se bomo odpra-i v bližnji prihodnosti vročinski mr-21ici nasproti. hič ^*ac*'nci 50 0