259. SftflM
novrabn
XUV. leto.
•Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........ 12 —
četrt leta    ....... 6*—
na mesec   *•••••   - 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pot leta .......   . 11-_
četrt leta.......5-50
na mesec.....m 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica *t 5 (v pritličju levo^, telefon St 34.
Iskafa vsak dan svečar tevssatfl aee".e||e ta
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
»" telefon it S5.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta......., 13 —
četrt leta....... 650
na mesec   .....   . 2*30
za Nemčijo:
celo leto....... K 28*■
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto...... K 30-•
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnftiivo: Kaaflova ulica št 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon stSS
Državni zbor.
Dunaj, 9. novembra.
V zbornici se je odigral danes pozornosti vreden dogodek. Nemško-radikalni poslanec Paeher, voditelj nemških sndeiskib poslancev in član nemškega Nationalverbanda je v javni seji polemiziral z nazori ofieijal-nih govornikov nemško - narodne zveze dr. Steinwenderja in dr. Gros-sa. — »Gotovi ljudje v naših vrstah kažejo napram Cehom uprav lahkomiselno popustljivost, nas nemške poslance s Češkega skrbi, da bi se izvršilo zbližanje Cehov in Nemcev na njihove stroške.« Ta ostri nastop radikalnega voditelja proti oficijalni politiki lastne organizacije, je učinkoval uprav senzacijonalno. V nemških krogih se sicer trdi, da je posl. Paeher zastopal le osebne nazore, toda v parlamentu je že zdavnaj noto-rično, da se nemški Nationalverband nahaja v jako kritičnem stanju, nasprotja med sudetskimi radikalci in ostalimi skupinami se potrjujejo in že se govori o razpadu dosedanje enotne nemško - nacijonalne organizacije, katero bi naj nadomestila na široki podlagi ustanovljena zveza x>o-sameznih klubov, ki bi bili zlasti v taktičnih vprašanjih samostojnejši. Ta proces, ki se vrši v Nationalver-bandu, je naraven, docela v smislu naših svoječasnih izvajanj, v katerih smo trdili, da je vsako zbližanje raznih narodnih skupin k mirnemu parlamentarnemu delu velikim nacijo-nalnim enotam nevarno, je opažati tudi v »Enotnem češkem klubu« podobne pojave. Ta razdrobilni proces pa otežkoča parlamentarni položaj še bolj in nudi malo upanja »na boljše čase«.
Do Božiča bo brezdvomno šlo, akoravno je danes ministrski predsednik obogatil program z jako važno in — nevarno točko. Z ozirom na dogodke v ogrskem parlamentu, želi grof Stiirgkh, da se tudi avstrijska zbornica začne skoraj pečati z brambno reformo in v današnji konferenci načelnikov strank je predlagal, naj bi se po možnosti začelo razpravljati o brambnih predlogah še pred Božičem, in sicer med 10. in 20. decembrom. Prvo branje teh predlog sicer ni odločujoče, vendar je dvomljivo, je-li treba v sedanjih nerazjašnjenih razmerah izzvati o brambni predlogi izjave strank, ki bi si prav lahko prejudicirale. Baš brani bn o predloge so politicum prve vrste, ker bodo presojevane ne le z državnega,
temveč tudi z narodnega stališča (vojaški kazenski proces, povelje valni jezik itd.) in končno — pri nas samo-obsebi umevno — tudi s taktičnega vidika.
Nekaj prav važnih vladnih predlog čaka skoraj zaman potrebne razprave in rešitve. Kakor znano, se smejo v'adne predloge brez prvega branja odkazati odsekom, če noben* poslanec ne ugovarja Današnja konferenca načelnikov strank se je s tem vprašanjem obširno pečala. Pokazalo se je, da protestirajo poljski agrarei proti temu, da se odkaže predloga za socijalno zavarovanje odseku, socijalni demokrat je zahtevajo prvo branje veteranskega zakona. Italijani so zahtevali, da naj proračunski odsek takoj prične razpravljati o italijanski fakulteti, dr. Bilinski pa je svaril, ker baje grozi obstruki-ija slovenskih klerikalcev, ki bi potem onemogočila delovanje proračunskega odseka sploh. Cehi so odklonili odkazanje Pacherjevega predloga o ljudsko - učiteljskem vprašanju iz avtonomističnih ozirov. Kot rezultat današnje konference načelnikov strank se da postaviti naslednji predbožični program. Jutri konča prvo branje proračuna, nato se prične razprava o predlogih dragi njskega odseka, za njo prvo branje socijalno - zavarovalnega zakona, reforma poslovnika, proračunski provizorij, uradniško vprašanje in končno prvo branje brambnih zakonov. Dne 22. novembra bo zbornica izvolila v posebni seji zastopnike v delegacije, ki se sestanejo dne 27. decembra k tridnevnemu zasedanju, da rešijo kratek proračunski provizorij. Parlament bo zboroval do dne 20. decembra ter se sestal v novem letu šele precej pozno, ker se namerava sklicati v januarju deželne zbore k šesttedenskemu zasedanju.
V parlamentu se je danes govorilo, da bo skušal justični minister jutri dokazovati neopravičen ost slovanskih očitanj, kakor da bi bil vstopil v kabinet pod kakimi posebnimi pogoji ter zavrniti pritožbe o nemško - nacijonalnih nasilnostih sodne uprave. Justični minister se bo mogel sklicevati na sodbo »Slovenske ljudske stranke«, ki jo je po »Slov ncu« objavil »Grazer Tagblatt«. Žalostno je, da dajejo baš zastopniki najbolj tlaeonega, s krivicami tepeneg;? naroda dr. Hochenburgerju strupeno orožje . . . Sicer pa ne mine skoraj dan, da bi se v parlamentu ne izvedelo za nove krivice.
Protestna resolucija ameriških Slovencev je jasen dokaz, da sega nemški sistem s svojo pestjo celo v Ameriko, kjer avstrijska vlada na berolinska povelja odstavlja zaslužne uradnike, ki se predrznejo v inozemstvu povedati, da živijo v Avstriji tudi Slovani, katerih je bodočnost. Slučaj konzula dr. Šveglja bo prišel tudi v parlamentu v razgovor.
Grof Stiirgkh se trudi naprej, pridobiti posamezne stranke vsaj toliko, da bi se ne bilo bati kakih posebnih neprijetnosti. Danes je konfe-riral z Rusini ter jim obljubljal zlate gradove, zvečer je povabi! k sebi voditelja dalmatinskih poslancev dr. Ivčeviča in dr. Baljaka; ni dvomiti, da hoče grof Stiirgkh pomiriti Dalmatince radi železniškega vprašanja.
Treba enkrat izreči odkrito besedo. Dalmatinski pcslanci so že opetovano (kdo bi našteval kolikrat) doživeli razočaranja; zanesli so se na vladne obljube in izjave, in če teh ni bilo, na »dobro voljo« ministrstva, katero so vedno »predpokladali«. — Največja razočaranja jih niso ozdravila od optimizma, katerega neutemeljenost dokazuje gospodarska in kulturna zgodovina njihove domovine. Njihov boj za dalmatinske železnice se sicer povzpne do ostrih govorov in nujnih predlogov, toda za konsekvence se ne odločijo. Danes v ostri besedi zoper vlado, jutri v krepkem dejanju za njo ... To postopanje ni le stvarno pogrešeno in jemlje njihovim prizadevanjem tehtno veljavo in vtisk, temveč je tudi politično in taktično napačno. Dalmatinski ne-klerikalni poslanci škodujejo ne le dalmatinski stvari, temveč tudi sebi in svojim strankam, kajti že se pripravljajo klerikalci, da utemeljijo svoj opozicijonalni nastop tudi s krivicami, ki se gode Dalmaciji in če se »dalmatinski klub« ne odloči skoraj k ostrejši taktiki, bo naenkrat zastopstvo dalmatinskih gospodarskih vprašanj, za katera so baš nekleri-kalni poslanci toliko skrbeli — v roka li dr. Šusteršiča . . . Treba pravočasno svariti ter poživljati k energiji, ker posledice kolisave taktike bi mogle biti usodepolne . . .
Odpor poljskega kluba proti projektirani rešitvi vprašanja državnih uslužbencev, je spravil nenadno celo uradniško reformo v jako kritičen položaj. Poljaki smatrajo za potrebno, da se naj definitivna preureditev uradniških plač preloži na ugodnejši čas, za sedaj pa se naj le sklene, priznati državnim uslužben-
cem primerne draginjske doklade. — Uradnikom prijazne stranke so jako vznemirjene in na konferenci, ki jo je sklical o tem vprašanju proti večeru ministrski predsednik, se je vršila veeurna, mestoma jako burna debata, katera rezultat še ni znan.
Iz današnje seje je zanimiv Paeher je v govor in ostra izvajanja poslanca K 1 o C a č a.
V naslednjem kratko poročilo:
V proračunski debati je najprej govoril nemški radikalec Paeher, ki je pobijal izvajanja dr. Steinwen-derja in dr. Grossa. Razmere na Češkem niso tako prijazne, kakor se zdi Steinwenderju in Gross ni storil prav, ko je rekel, da je sodelovanje Cehov neizogibno potrebno. Češki Nemci vedo, kaj so Cehi, a predno dobimo češke ministre, je treba ustvariti predpogoje. Ce se komu izroči moč, je treba gotovosti, da jo bo rabil po zakonu in po pravici. Češki Nemci gledajo s skrbjo in z nevoljo na razvoj razmer, ker ni temeljev za sporazumljenje in skupno delovanje Cehov in Nemcev. Nemci zahtevajo v predsedstvih in v vodstvih uradov ljudi, katerim morejo zaupati in ne marajo denaturiranih in steriliziranih boječnežev. Nemci ne bodo nikoli odnehali od svojih zahtev, Govornik je obsul zbornico s celo vrsto rekrimi-nacij glede spravnih pogajanj med Cehi in Nemci in se jezil, da veljajo Nemci za tiste, ki nečejo sprave.
Poljski poslanec G o e t z je govoril o gospodarskih željah Galicije.
Ccški narodni socijalec K 1 o -f a č je obširno razpravljal o pogojih, pod katerimi je justični minister Hochenburger vstopil v Stiirgkhov kabinet. Dokaza] je nasprotje med razglašenimi dejstvi in izjavo ministrskega predsednika ter pribil, da grof Stiirgkh ni mogel povedati resnice in je zato odpravil zbornico s splošnostimi.
Ko je še govoril nemški naeijo-nalec K r a f t , ki je izrekel svojo nezaupnosi zaradi klerikalnega značaja sedanje vlade, je bila razprava prekinjena in se je nadaljevala razprava o Habermannovem predlogu glede bratovskih skladnic na Češkem.
Koncem seje je bil pikanten in-termezzo. Kakor znano, je v zadnji seji dr. Ryhaf vprašal predsednika, če hoče izreči obžalovanje zaradi grozovitosti, ki jih baje uganjajo Italijani v Tripolisu. Danes se je oglasil italijanski poslanec baron Malfatti,
eeš, da je Rvbafev nastop obudil vihar ogorčenja med Italijani. Vesti, na katere se je skliceval Rvbaf, so iz-sovražnih ali celo kupljivih virov. — Rvbaf: Bile so v angleških listih. — Malfatti: Angleški minister je drugače govoril. Da ne ostane Rybareva trditev brez odgovora, protestiram proti nji odločno. Italijani čakajo na nepristransko sodbo sveta. Rvbaf: Svet je že izrekel svojo sodbo. — Korošec: Oglasite se v Rimu. Isopescul - Greeul: Cemu ste oglasili ta protest, gosp. baron? Arabci v Tripolisu bodo včerajšnjega vprašanja dr. Rvbaf a jako veseli.
ItolijonsRo-turiko volno.
S tripolitanskega bojišča.
»Sabah« poroča, da se je vr^ih* 7. t. m. pri Suk el Djuma, kakih psi kilometrov jugovzhodno od Trip>»ii->a, bitka. Turkom se je posrečilo, izraziti Italijane. Italijani so na 1 o zopet napadli Turke, pa so se mor. V umakniti. Turki so se polastili št ril' artezijskili vodnjakov ne daleč od Tripolisa, ki so jih napravili Italijani.
V Carigrad se (». t. m. uradno poroča iz Tripolisa: V pretekli no<i smo z o>trim napadom prisilili Italijane, da so se morali umakniti. Sovražna armada je zdaj skoraj popolnoma koncentrirana v starem mestu. Italijani so imeli več psa mrt v.h iti ranjenih in so izgubili svoje topove. Čeprav so tri ure neprenehoma streljali, smo imeli le 2~ mrtvih in 15 ranjenih. Dobro oboroženi prostovoljci prihajajo od vseh strani. V kratkem bomo podvzeli odločilen nn-pad. Danes smo dobil: poročilo o zavzetju Derne.
Rimska poročila iz Tripolisa praviio, da so Turki, oziroma Aralw-' izvršili razna grozodejstva nad Arabci, ki so se bojevali na sirani Italijanov. Nekaterim, ki so padli v boju, so porezali glave. Pri teh bo-jih so bili nedvomno navzoči tftfikl častniki in vojaki, ki so torej direktno odgovorni za ta dejanja. Tudi turški poveljnik taborišča pri Airrzari je pustil brez vsake sodbe obesi!: n; še orrleduhe, kakor tudi Arabc«*, ki so bili na sumu, da so vršili delo ogleduhov za nas.
Amerikanska krirarka >Che-ster« je prišla 8. t. m. v Tri*>Oiis r. naročilom, da vzame na krov ameri-kanskegi konzula. Ta odredba je bila izdana z ozirom na vznemirjajoče \esti, ki so jih razsirjevali turški ca-
LISTEK.
flitirelstra žena.
(Konec.)
»Janez, ali res ne boš pozabil ranjke? Saj pravim, da ne vem, kam s pšenico.«
»Kam?« je dejal zamišljeno gospodar.« Daj jo — zapelji jo k Goli-rajki. Sedem otrok ima, in pred tremi tedni ji je umrl mož. Naše naj po-žanjejo, in kar tja jo zapelji . . .«
ITlapec ni ugovarjal in je počasi in težko odhajal. Bil je že star, in ko si je brisal znojni obraz, se je opo-tekel.
Oče je položil sina v zibel in mu zač>J smehljajočemu se in radostno zavzetemu praviti povest o lepi Ma-nici in dobri materi, ki je morala zapustiti moža in sina: Oče je jokal, sin se je smejal.
Bilo je dva meseca; kar je umrla že/na gospodarju Andreju. In neko jutro je priletela plašna in brez sape k njemu dekla, ki je spala pri otroku. Bila je komaj napol oblečena, in njen obraz je bil neumen in preplašen.
»Janez, Janez, jaz grem precej stran. Vaša ranjka je nazaj prišla.«
»Žlobudra,« je rekel gospodar. »Kaj čenčaš!«
»Oh, zdaj mi pa še ne ver.ieš! Mene je pa tako strašilo nocoj. Ona je prišla nazaj. K zibki je stopila in otroka je vzela k prsim. Kar koj grem stran, nikoli več ne ležim pri malem.«
Gospodar je molčal in je šel v izbo, kjer je ležal sin. Spal je še, in kakor nežni rožni popek ob zlati in sinji pomladi se je smejalo njegovo lice. Sedel je k njemu, in sveta se mu je zdela njegova bližina, in tudi zibka je bila posvečena. Zakaj v njej je spala Man i čina ljubezen.
Ko se je otrok zbudil, je poklical hlapca Boštjana.
»Kje pa je dekla?«
»Kje je? Prej je kričala na vasi, da hodi ona nazaj. In da zato ne ostane pri nas.«
»Vidiš, Boštjan, boš pa ti pesto-val otroka. Grem jaz orat, ti si pa spočiješ.«
»To je pa že tako, Janez, da grem raj&i orat, kakor pestujem. Saj se mi zlomi otrok v naročju, aH pa se mi zmuzne na tla in se pokonča. Kaj pa bi potlej ti rekel?«
»Ce pravim, da moraš ti ostati doma!«
»Janez, ne bom! Tebe sem že pestoval, a tvojega sina si ne upam.«
»Vsemi otroka, jaz grem na njivo,« je ukazaal gospodar. Položil je
otroka hlapcu na roke in šel skozi vrata.
Boštjan je ostal sam z otrokom. Na trdo stegnjenih njegovih rokah, je počival in z rokami ga je vlekel za lica. Vzel ga je v naročje, in otrok ga je začel vleči za lase. Boštjan si ni vedel pomagati, ter je pestoval otroka in majal z glavo, da se otrese njegovih ročic, a z nogami je zibal prazno zibko. In nazadnje se je domislil pravega. Odložil je otroka in stekel iz hiše in na njivo h gospodarju.
»Daj mi sem konje! Jaz bom oral, ti pa pojdi k otroku!«
In gospodar se je vrnil domov. Hodi po izbi in pest u je otroka. Na poti zunaj se zasliši krik, in ko gospodar pogleda, vidi kmeta Roka. ki s polenom v roki teče za svojo past i -rico Marto in kriči:
»Hudič te vzemi! Še enkrat se mi prikaži k hiši! Ciganka ciganska!«
Kmetov obraz jc bil ves zarip-Ijen od divje jeze, in njegovo »loko in koščeno telo se je čudno naglo lomilo po kamenju. In pred njim je tekla mlada in drobna deklica. Njen obraz je bil plah, a se je nedolžno smejal, in temni lasje so bili vsi skuštrani, in majhno ruto je vihtelo v roki.
»Kaj pa je, Rok?« je prašal gospod Pšenica.
»A kaj? Cigan je cigan. Vsega me če okrasti to seme malopridno. Ali ti ni razdala berački d rub al i, ki se potepa po vasi, že skoro vso moko, in krompir in kruh. Oh^to ti je zalega!«
Gospod Pšenica je majal z glavo in ni razumel kmetove jeze.
»I, kaj pa delaš,« je vprašal Rok in stopil bliže. »Pestuješ, glej, glej! Tebi bo treba gospodinje, Janez. Čakaj no, saj res! Ti bom pa jaz pomagal! Dizo ti dam, svojo najstarejšo.«
Kmet Rok je odšel in si veselo mel roke. Široki obraz se mu je smejal in jezik je ponavljal:
»To je prava! Lizo bomo omo-žili!«
Tudi Andreju bi to bilo povolji, da ni prišlo drugače.
Bilo je drugi dan, ko pride proti mraku domov. Vedel je, da je otrok sam v hiši in zdelo se mu je čudno, da je tako tih. Stopi k oknu in pogleda.
Gospodar Andrej je ostrmel.
Nad zibko, v kateri je ležal sin, se je sklanjala ženska, na las podobna njegovi umrli ženi.
»Manica,« je zaklical, »Mauica, ali si ti!«
Skočil je v hišo in zagledal sosedovo rejenko, Marto, ki je pestoval.1 njegovega sina. In smejal se je otrok in objemal, božal pestunjo:
»Mama!«
Gospodar Andrej je stopil bliže in dejal:
»No, kako je, Marta, odkod si prišla?«
Dekle je povešalo oči in v zadregi odgovorilo:
»Mimo sem šJa, otrok je jokal, in zato sem ga vzela v naročje.«
»Tako, tako! Koliko si pa že stara, Marta? A K bi prišla k nam za gospodinjo?«
Njo je bilo sram in ni odgovorila.
»Marta, mislim "po resnici. Poglej, otrok nima matere, ali se ti ne smili?«
In Marta je pokimala.
Andrej je sedel k zibki in je vzel Marto v naročje.
»Glej, zdaj pestujem oba, tebe in otroka. Nič se ne boj!«
In dekle se ga ni bala, zakaj še tisto jesen so ji dali belo rožo v lase, in Andrej je bil njen ženin.
O tem bi se dalo še dosti napri-povedovati, ali kadar zacvete rdeča roČa. tedaj zvene venec, zblede Hca.
Otrok pa je imel milo mačeho in gospodar Andrej še milejšo ženico.
C. Odar.
eopisi in v katerih se je trdilo, da bodo Turki v najkrajšem času z^pet zasedli Tripolis. Amerikanski konzul je uvidel, da bi njegov odhod podkrepil one tendenciosiie vesti, in ni hotel odpotovati. Svoji vladi jt pa sporočil, da je v Tripolisu popolnoma mirno in da ni nikake nevarno***; sa inozemce. General Caneva se jc ime-rikanskemu konzulu zahvalil za nje-govo lojalno postopanje.
Italijansko poročilo iz Tripolisa, oddano 9. t. m. ob devetih zvečer, pravi: Mali boji, ki ao se veeraj za-eeli, so trajali do štirih popoldne. V tem času je imel 93. pešpolk dva mrtva in 26 ranjenih. Na vzhoanem krilu so se pojavile posamezne so« vražne skupine in so začele iz oaze Gugi streljati na nas. Morale so se pa kmalu umakniti, ko je začela ena naših baterij streljati. Popoldne je začela baterija iz Sidi Messija streljati na močne arabske oddelke, ki so se morali z velikimi izgubami umakniti.
Italijansko poročilo, oddano ob enajstih zvečer, pravi: Naši informatorji poročajo, da so se raz ven kolere tudi koze začele širiti v sovražnem taboru. Pravijo, da se širijo vesti, da je dobil turški poveljnik iz Carigrada ukaz, naj se umakne v Djebel. Tega pa ni hotel storiti. Vojna ladja »Sardegna«, ki *e je vrnila iz Homsa, poroča, da so italijanske pozicije tam zelo močne.
»Agence Havas« poroča iz Tripolisa: Italijanska križirka »ijigu-ria« je bombardirala Suaro za kazen, ker so njeni prebivalci tihotapili. Po bombardmaju so dobili kraj popolnoma zapuščen.
Nameravane akcije t Egej-skem morju.
»Corriere d' Italia« poroča, da si italijanska vlada po razglasitvi aneksije ni delala nikakih iluzij o postopanju Italije. Vsled tega se sme >koraj z gotovostjo trditi, da bo velik del italijanske mornar'ee pod poveljstvom admirala Aubrvja križal v Egejskem morju. Tudi petrograškt ooneeni krogi so izvedeli, da 63 je italijanska vlada odloČila, v najkrajšem času začeti v Egejskem morju z vojaškimi operacijami.
Chios in M y t i * e n e.
V Carigradu so se včeraj razširjale vesti, da so Italijani zasedli Chios in Mvtilene.
Aneksija.
Z Dunaja poročajo, da bo najbrža precej dolgo trajalo, da bodo velevlasti priznale aneksijo.
Politična Kronika.
Veleagrarci so imeli včeraj posvetovanja o mesnem vprašanju ter
so sprejeli na predlog viteza tlolien-bluma resolucijo, da naj veleagrarci glasujejo proti vsakemu uvozu argentinskega mesa in žive živine iz balkanskih držav.
V Meksiki se vrše še vedne hudi boji med pristaši vlade in vstasi. Na Jukakanu je prišlo te dni do hudega >popada, v katerem je pa Ilo na .>beh straneh več- sto mož. O izidu boja ni znanega nič natančnejšega.
Bivšega predsednika Venezuele
rastra je baje eden njegovih pristašev umoril in to zato, ker je Castro >icer razpolagal z denarjem, za strankarske namene, pa ni hotel ničesar žrtvovati.To je neke^ mladega pristaša tako razjezile, da mu je zasadil bodalo v prsi.
Mesto Fuču je po kralkem odporu prešlo v roke kitajskih re\uluci-jonarjev. Podkralj in tatarski general sta pobegnila. Tujcem se ni zgodilo nič zalega. Tudi mesto Kanton se je proglasilo za neodvisno. Opoldne so razobesili na vladrih in mestnih poslopjih republikansko zastavo. »Lokal-Anzeiger« poroča iz Sunga-ja: V Nankingu se vrše sedaj hudi boji med cesarskimi četami in ustaši, vendar tndi tam že omahujejo, kakor drugod vladne čete. Vojaštvo trumoma zapušča vrste in se pndru-žuje revolucijonarjem. Disciplina vladnih čet je zelo slaba in pogosti so slučaji, da cesarski vojiki ropajo, kar prebivalstvo še bolj razburja. Guvernerja v Nankingu so umorili, podkralj je pobegnil na Japonsko.
Jiolersko.
Nemško uradništvo na celjski pošti postaja zadnji čas, kakor izva jamo na drugem mestu, vedno bolj prešerno. Zadnjo nedeljo si je ustanovilo podružnico državne zveze nemških poštnih uradnikov in uslužbencev. Na tozadevnem shodu v Nemškem domu je nastopil kot oro-vornik drž. posl. Marckhl. Ker tega gospoda ni nikdar blizu, kadar gre za kako gospodarsko, stanovsko ali sploh obče koristno 6tvar, smo takoj sklepali,   da  gre le za nacijonalno
hujsk arijo. Nismo se motili I Marckhl je s njemu lastnim patosom, ki si ga je še obvaroval is dobe komerzov, navdušeno pozdravljal »poštne uradnike in uslužbence, ki sa na klasičnih tleh narodnostnega boja v Celju zbirajo okrog črnorumenordeoe sastave« . •. Odgovoril mu je nek nemški poštni uradnik, da »se ho6e nova podružnica postaviti ▼ bojne vrste nemštva na Sp. Štajerskem in jih okrepiti . . . To konstatiramo izrecno, ker se bodo gotovi ljudje trudili za to novo p ruso vek o postojanko pridobiti v Celju in bližnjih okoliških poštah nezavedne poštne uslužbence Slovence, češ, da gre za stanovsko organizacijo. Ako bi šlo ie sa to, jo tudi nemškim poštnim uslužbencem is srca privoščimo. Ker pa pravijo ustanovitelji novega društva, da jim je narodnostna hujskarija in boj proti Slovencem prva stvar, pa moramo energično protestirati, da bi bili v Celju ali kjerkoli na Sp. Štajerskem nas ta vijenci na poštah ljudje, ki pridigajo izrecno boj proti 95% večini prebivalstva. Takim ljudem Slovenci tudi v uradu nikakor ne moremo zaupati — kajti kaj je renegatu in zbesnelemu nemškemu nacijonalcu svetega in nedotakljivega, kadar more škodova»i Sh»v«ncu! Posvečali bodemo zato dogodkom v postnih uradih vso pozornost in prosimo slovensko javnost« da nas o vsakem nedostatku takoj informira.
Na celjski c. kr. pošti še vedno ne znajo slovenski! Pritožbe o odurnem in izzivalnem postopanju poštnih uradnikov nasproti slovenskim strankam se vsak dan ponavljajo Danes se nam zopet javlja slučaj, da uradnik, nastavljen pri ienarnem prometu, s slovensko stranko nI hotel slovenski govoriti. Na to nesramno izzivanje poštnih uradnikov v Celju opozarjamo poštno ravnateljstvo v Gradcu in druge mer dajne činitelje, posebno naše poslance, da vkr^nejo potrebne korake. Slovensko občinstvo celjsko na poživljamo, da se na tukajšnji nos t i poslužuje Izključno le slovenskega jezika.
Dramatično društvo v Celju priredi dne 19. novembra Blnmenthalo-vo veseloigro :>Zlodieve skale«. Vstopnice bodo prihodnji teden v prednrodaji v Zvezni trerovini.
C. kr. okrožno sodišče v Celju. Zdi se, kot da se ta stavba že sama sebe sramuje. Ce greš po Samostanski ulici in gledaš na fo zidovie. ka-tereera stene se neusmiljeno luščijo, se nehote vprašaš aH ie to poslopje e. kr. okrožnega sodišča? Tudi cesarski orel z napisom na sprednji strani poslopja je tak kot bi ne smel biti. Da se napisa niti z dobrim dalino-erledom ne more prebrati, je *n*ir.a stvar. Mi sicer ne vemo, kdaj bodo stavili novo sodišče, vptuo pa in prepričani smo. Ha je poslopje v škandaloznem stanu. Ce že dmerega n°. naj bi se poslopje vsaj enkrat pobelilo in preskrbelo z novim eesar*kim orlom in napisom. Saj sodnija menda tndi v Celju ni samo za uradnike in imajo tudi stranke pravico vedeti, v katerem poslopju se sodnija nahaja.
Tečaj za slovenski fesnopia. Kit lansko leto. priredi »Klnb naprednih slovenskih akademikov v Celjn« tudi letos tečaj za slovensko vtero-grafiio. Stenografija je v mnogih strokah neobhodno potrebno znanje in tudi vsem onim, ki ravno ni.^o prisiljeni slnžiti si svoj kruh, bo nnogo koristila. Opozarjamo torej vse cenjene gospi ce in gospode na ta tečaj in prosimo, da se v velikem številu vpišejo. Z ozironi na stroške za sna ženje dvorane, ki so združeni s tem teeai^m, plača vsak, ki se tečaja udeleži prispevek 50 v. Vsi, ki se žele tečaja udeležiti, naj se priglasijo v ponedeljek, dne 13. t. m. zvečer ob 8. v celjski Čitalnici, kj^r se bodo vpisali in plačali omenjeni znesek. — Klub naprednih slovenskih **ka-demikov v Celju.
Iz štajerskega dež. šolskega svota. V seji dne 3. novembra je sklenil štaj. dez. šolski svet razširiti štlri-razrednico v Selnici ob Muri v pet-razrednico in dvorazrednico pri Sv. Florijann v trorazrednico. Učite ji-oa Olga Gregorič v Vurbergu stopi za dobo dveh let v začasni pok ^j. Vzelo se je na znanje ustanovitev schulvereinske dvorazrednico v Peklu pri Poljčanah. Prestavljanje učitelja Josipa Rosa iz Dola k Sv. Florijanu v Doliču se je ^reklical^ in je Jos. Ros imenovan za učitelja voditelja v Orešku na Bizeljskem Za nadučitelja v Libojah je imenovan def. učitelj v Grižah Rudolf Wudler.
V Šmarju pri Jelšah so otvorili začetkom tega meseca prevažno novo pridobitev za obrtniški stan in za vse druge sloje prebivalstva. Pričel se je prvič poduk na obrtnonadalje-valni šoli in v trgovskem tečaju, ki je z njo združen. Ljudskošolski učitelj g. Šumer Hinko se je lotil, pridobi vsi si potrebne strokovne naobrazbe, te ustanovitve. 7n na$al je poslu&no nho in odprto bbgajno za obvezne letne prispevke pri vs»h domačih činiti liih, ki nridejo v oeštev. Ti so:  okrajni  zastop,  stara 'ne
kmooka) hranilnica in posojilnica, trika občina, trgovska a rokodelska zadruga, tudi krajni šolski »vet je kar skraja glede prepustitve u*nih prostorov stal dobrohotno ob strani annjoiagm te šolskega odbora, Vendar pa ja ta vsled roabiaacij iavestne osebe tona davno povoljno rešitev sprejel dan za tem, ko ai je ie ? sti eki, da sploh more pravočasno poučevanje pričeti, najel v privatni hili učno sabo. Veš o tem drugi pot, ako mine nepotrebna in kvari ji va obzirnost in nastopi glede ta osebe odločnost, kakor si jo mi ie adavnaj zelo, zelo želimo pri Šmarjanih. Vodja šole ja prej imenovani g. Šumer; poleg njega pa ie podučujeta učitelja Debelak in Ferline. Slednji je ob otvoritvi obrtne šole in trgovskega kursa imel kot predsednik šolskega odbora kratek primeren nagovor, d očim je sa njim vodja šole v izbranih besedah navzočim tako do razuma kakor do srca govoril. Poduk traja vsako leto 7 mesecev. Da se pa omogoči tudi oddaljenim vajencem vsaj obisk najvažnejših predmetov, so bili imenovani učitelji toliku požrtvovalni, da so nastavili ure za nje ob nedeljah dopoldne in četrtkih popoldne. Sicer se pa podu čuje od 4. do 7. popoldne.
Šiuarska čitalnica priredi v nedeljo 12. t. m. Martinov večer. Vori-zorila se bo igra »Doktor Hrib* «. Cveteroročno igranje na klavirju, nastop mešanega zbora, predvsem pa solopetje izborne 6opraoistinje gdč. JurkoviČeve so daljne točke sporeda.
Šmarski poštar Bakšič je nastopil dopust, kateremu sledi upokojenje. Poštno direkcijo opozorimo, da je služboval na šmarski pošti, o^kar obstoji, vedno slovenski uradnik, ker je to edino umestno z ozirom ra urad in prebivalstvo. In tudi seda: mora Šmarje Slovenca za poštarja dobiti!
Is Ljutomera. Po vseh večjih krajih prirejajo zabavne večere, an> mo pri nas je družabno življenje do slej precej spalo. Da se temu ">dpomore, je klenil naš Sokol prirediti to zimo vrsto zabavnih večerov. Prvi se vrši v nedeljo 12. novembra ob 7. zvečer v Seršenovi gostilni. Na sporedu je petje, tamburanje in dr. Vstopnina je prostovoljna.
Plesne vaje v celjskem Narodnem domu. Kakor druga leta vrše se tudi letos plesne vaje v celjskem Narodnem domu in sicer vsako sredo in soboto od 6. do 8. zvečer. Plese vodi član »Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju«, pravnik Štefan Koprivsek. Vse cenjene dame, katere smo že pismeno vabili, opozarjamo Še enkrat na te vaje s prošnjo, da se istih polnostevilno udeležujejo.
Železnica Polzela - Motu i k v nevarnosti t »Slovenec« niše te dni, da je železnica Polzela Motnik v nevarnosti. Pravi, da so porabili štajerski Nemci spor med obema strankama, izmed katerih hoče ena zvezo z Domžalami, druga s Kamnikom, in vplivali na vlado, da bo predlogi glede lokalnih železnic postavko «a rradnjc delne proge Polzel*-Kamnik r>fcpln. Ali je to resnica ali pa samo prav nerodna taktična poteza drž. posl. dr. Korošca, da bi mogel pred Savmea-ni renomirati s kakim »uspehom«! Kajti nkrep vlade za gradnjo te železnice je še, kakor pravilno konstatira »Slovenec«, iz Beckove ere in povzročila sta ga drž. po6l. Roblek in Hribar.
Sokol v Brežicah. V veseli družbi pri »Fajmostrn« v Ljubljani so nabrali za Sokolski dom v trežiceh sledeči gg. F. Hrehorič, izgubljena stava 5 K, Leopold Jak 1 K, F. Gr-čič 1 K, Sirec 1 K, Jak. Molnn 1 krono, Maks Crnak 1 K, Vek. Hotko 2 K. Skupaj 12 K.
Iz Ljutomera. Kakor se Čuje, nameravajo prirediti naši dilotantje v prid »Sokolu« dne 8 decembra 1911 petdejansko ljudsko igro »Revček Andrejčrk« ter nam tako po dolgem času zopet nuditi nekaj izbornoga. Upamo, da bode upoštevalo tudi si. občinstvo njih trud in žrtve ter se v obilnem Številu udeležilo predstava.
Drobne novice. Iz Celja. »Slov. del. podporno društvo« priredi v nedeljo 12. novembra v »Skalni kleti« Martinov večer. Začetek ob 7. zvečer. — Maščevanje. Rudar Panki'ae; i Školč v Hrastniku je prišel prepozr.o M delo. Paznik mu je za to odtegnil ..olovieo dnevnega zaslužka. T» „ i Školča tako ujezilo, da je razbil aparat za telefon in napravil škode okrog oO K. Dejali so ga v Laske m pod ključ. — Iz Bizeljskega nam poročajo: Pred kratkim so našli delavca Ilrao-la in Bedenkoviča pri vinu v kleti krčmarja Antoloviča. Predno sia pa začela v kleti piti, sta že spravila v stran 115 1 vina. Oba zastojnika so izročili brežiški sodmji. - N a B re -gupriPtujn so pri jeli nekega človeka iz Maribora, ki ie v okolici kradel kokoši in jib v Ptuju prodajal. — V obmejni o o Čini Selnici ob Muri ie bil mesto odstopi všega župana Schmida izvoljen za
župana Slovenec Franc Ferline. Občinski zaaiop je slovenski.— K m e c~ ko bralno društvo pri Sv. Lovrencu nad Mariborom je obhajalo dne 8. novembra 251etni-co svojega obstanka. — Razpisa-no Ja na trirazredni ljudski šoli v Kapeli poleg Radgone definitivno učiteljsko mesto. Prošnje do 22. novembra. — I s Š t. I i j i n id Mariborom poročajo, da je tovorni vlak povosil S41etno mlado ženo Liso Drosg. fila je za enim vlakom preko proge in ni opazila, da je odšel od nasprotne strani ie drugi, i jo je povosil. Liza Drozg je bila šele 30. oktobra v Jarenini poročena. — Stari ljubosumne i. V Grižah pri Celju se je spri Franc Korent s svojo 51 let staro ženo iz ljubosumnosti. Končno je vzel sekiro ;n jo je težko ranil. 20. oktobra jo je že v nekem takem prepiru ranil z nožem. Korent jc zbežal, težko ranjeno žensko so pa spravili v celjsko bolnišnico.
RoroJko.
Posno priznanje kaplana Mace. ka. Pred par leti se je vršila pred celovškim porotnim sodiščem jako zanimiva obravnava proti kaplanu Ma-eeku, ki je bil obdolžen, je poskusil zastrupiti župnika v Pnlsta z zastrupljenim masnim vinom. Kaplan je takrat dosledno in trdo ratno, prav jezuitsko zanikal krivdo, dasi so priče jasno dokazale, da je bil on zastrupljevalec. Sodišče je obudilo kaplana na 15 let težke ječe. Sedaj po par letih pa si je kaplan premislil in v nadi, da se mu kazen, ki jo ima še prestati odpusti ali vsaj ©krajša, je priznal, da je res on zastrupil mašno vino z namenom, zastrupiti župnika.
Vlom. V gostilno pri »Pjsti« v Šentpetru pri Celovcu je vlomil predsnočnem skozi steklena ovorišč na vrata neznan tat in odnesel ii neke omare 50 kron denarja. Predno je odšel, privoščil si je tudi par čašie žganja.
Živinska kuga v Celovcu. Včeraj so zaprli hlev nekega posestnika na Ljubljanski cesti v CM oven. ker sta oboleli dve živali za živinsko kugo.
Primorko.
Vzorna vas se Tahko !memije Selo v Vipavski dolini na Goriškem. Selo spada pod čruiško županijo. Županstvo je sedaj sicer v klerikalnih rokah, ali delo je bilo in bo skozi in skozi napredno. V tej podoučini je sedaj polno društev: bralno, podružnica družbe 6v. C. in M., ki prav dobro uspeva, ima razna gospodarska društva in podružnice, tako da ni gospodarja v Selu !n tudi ne mladeniča, ki bi ne bil član kakega društva. Selski naprednjakl so si ustanovili sedaj še gasilno društvo; 10 let pa že obstoji v vasi samostojno požarno zavarovalno društvo. V no-no gasilno društvo se je vpisalo takoj 48 članov. Tako lepo se organizirajo in vzajemno podpirajo sami med seboj Selski naprednjaki.
Iz Gorice v Trst namerava poleteti v nedeljo 12. t. m. s svojim popravljenim Bleriotovim enokrovni-kom tržaški pilot Vidmar.
Argentinsko meso iz Trsta v Tripolis. Včeraj je priplnl v Trs* parnik »Austro-Amerikane« »So-phia Hohenberg«, ki je pripeljal iz Argentini je za 120 železa sJ?ih vo*'Ov argentinskega mesa. To meso bodo preložili v Trstu na parnika »l^rrgi-da« in »Gelida« ter izpopolnili nj h tovor še z drugimi živili. Vse to odpeljeta ta dva parnika ped laš\o zastavo v Tripolis.
Turški ujetniki v Trstu. Včeraj je pripeljal parnik »Zrlnv« v Trsi 170 turških ujetnikov iz Tripolisa, ki so jih poslali Italijani \i Neapolja, kjer so jih imeli do sedaj ujete. Med ujetniki so večinoma ženske in otroci, ter nekaj učencev turške triooliške vojne šole. Nenmevno je, 7-^kaj je poslala laška vlada te ujetnike v Trst, mesto da bi jih izkrcala v kakem turškem pristanišču. Ujetnico je sprejel v Trstu turški poslanik in jih je nastanil v ljudskem prenočišču, kjer ostanejo do torka in odpotujejo z Llovdovim parnikom »Baron Beck« v Carigrad. Baje pride v kiat-kem druga ekspedicija turških ujetnikov iz Neapolja v Trst
Ljubezniv varuh. Anton Gjur-ko zasebni uradnik v Trstu, ož>rt>n, ie bil varuh 171etne V. Rigettijove. Gjurko pa j« bil s «vojo varovanki prelinbe7n;v in večkrat je opazila Gjurkova žena. da posveča njen 'nož svoji varovanki preveč -".anonc pozornosti. Postala je ljubosumna. - — SnoČi okol? 9. ie naročil QJrr,#n v neki gostilni posebno sobo. Tja je pr?s<d q svojo vabova"ko n sobi zaprl. V kratkem, so čuli srostje «z po-q<>huo «"he rjva »trda. Vdrli ? vrara »n nršli eh» krvaveč« n^ ~la<*i. Gjurko je ns*^!* n*Mnreie svov> var o vanko, toda ranil jo je prav malo in
na to sebe. Njegova rana je nevarnejša, vendar ne smrtna. Rigo Mi jeva trdi, da ni imela z Gjurkom nika-kega razmerja, in da jo je poki i ca i v gostilno, Češ da ji ima nekaj važnega nemoteno povedati. Policija je Ojur-ka v bolnišnici aretirala.
Neagode. Obesil se je ▼ Trstn na dvorišča hiše Molin a vapore vratar, 701etni Simen l'kmar. — Veeraj je padel ras kapitanov most na Llovdovem parnik u »Ali^issa^ mornar Anton Cukovič in si zlomil levo nogo v členku. — Na cesti Stadion se je zastrupila včeraj z oetovo kislino 171etna Antoniji Promolin.
Dnevne vesti.
-f »Slovenec« in »Kočevska posojilnica«. Klerikalci nimajo gorkej-še želje, nego da bi »Zveza slovenskih zadrug« postala deležna usode kakega Agro - Merkurja, Ta želja se jim ne bo izpolnila, ker je sedanje vodstvo zveze v polni zavesti velike svoje odgovornosti. To vodstvo si je začrtalo pot, po kateri mora hoditi, po kateri hodi in po kateri bo hodilo. — Žerjavova posojilnica v Kočevju dol-žuje »Zvezi« veliko vsoto denarja, — Zveza je šla ti posojilnici lojalno na roko in devet mesecev se ji je dalo, da bi se na ta ali oni način asanirala. Vodstvo »Zveze« pa se je sedaj prepričalo, da se je čas, ki se je z asana-cijskimi načrti potratil, izkoriščal v to, da so člani kar trumoma odpove-davali svoje članstvo. Ce bi šlo tako naprej, bi čez par let par* obstajala posojilnica po imenu, pa brez članov. Kaj takega vodstvo »Zveze« pri veliki svoji odgovornosti ni moglo in ni smelo dopustiti. To bo sprevidel vsak pameten človek. Kočevskim možem pa svetujemo, naj sklenejo pošteno likvidacijo, nakar bo »Zveza« kolikor največ potrpela ter se zadovoljila z odplačili, katere bo poštena likvidacija polagoma donašala. V daljšo polemiko se o ti zadevi ne bomo spuščali!
-f Ce se jim nasteje grehe, ki so jih v zadnjih letih zakrivili klerikalci, postanejo klerikalni listi vselej nervozni in ne vedo navesti v svojo obrambo niti enega dejstva, ki bi, četudi samo navidezno, govorilo za njihovo nekrivdo. Samo kriče in vpijejo, da je vse laž, kar se jim očita, niti na misel pa jim ne pride, da bi svojo »nedolžnost« tudi skušali dokazati z argumenti. Seveda kričanje je komodno in lahko, dokazovanje pa je težko, zlasti če je notorično, da ne-dostaja na vsi črti argumentov. Vzpričo tega je seveda umljivo, ako »Slovenec« kratkomalo proglaša zu laž, da bi bilo »Slovenčevo« uredništvo dne 17. avgusta 1910 obvestilo potom korespondence Hcrzog nemške liste o »demonstracijah« v Ljubljani, še predno so se v resnici vršile. Mi pa pravimo, da je ta naša trditev do pičice resnična in smo pripravljeni jo vsak čas tudi dokazati z najvero-dostojnejšimi pričami. Ta naša trditev čisto gotovo vsebuje pregrešek žaljenja časti, ako ni resnična, zato je »Slovenčevo« uredništvo moralno dolžno, da nas toži. Pričakujemo torej, da prizadeta »Slovenčeva« gospoda brez odlaganja vloži proti nam tožbo, mi pa tem potom slovesno izjavljamo, da bomo kazensko postopanje proti nam tako pospešili, da bo nasprotna stranka proti nam takoj lahko vložila obtožnico in da se proti tej obtožnici ne bomo pritožili, samo da omogočimo, da pride na »Slovenčevo« tožbo proti nam do obravnave že v tem porotnem zasedanju. Torej na noge in tožite nas, ako vam delamo krivico! Mi čakamo nestrpno na to tožbo, toda zdi se nam, da bo to naše čakanje brezuspešno, ker bi že sedaj lahko stavili sto proti eni, da se bodo »Slovenčevci« na naš poziv po zajčje potuhnili in da si bodo sto. krat premislili, predno bodo reskira-!?, da se jim z javno sodno obravnavo dokaže njihovo nepošteno delo. vanje. Našli bodo seveda tisoč izgovorov, zakaj da ne morejo riskirati tožbe in junaško stopiti pred sodišče, toda razsodna javnost bo ob teh izgovorih že vedela presoditi, na čem da je!
f Klerikalci niso krivi! V včerajšnjem »Slovencu« čitamo ta - le brihtni stavek: »Tako je »Narod« zopet cel teden ponavljal laži, da jc Kseles kriva znanih uradniških imenovanj, ko jc vendar Escles bila celo v ohstrukciji proti vlsdi.« — K'eri-kalci torej priznavajo, da so bila imenovanja Eisnerja za predsednika deželnega sodišča, Luschana za državnega pravdnika itd. za slovenski narod krivična in škodljiva, priznavajo tudi implicite, da bi bilo treba proti tem imenovanjem nastopiti v parlamentu, v tisti sapi pa pravijo, da proti vladi radi teh dejanj zato niso mogli nastopiti, ker so bili v — ohstrukciji. Za velikanske tepce morajo »Slo vence vi« uredniki smatrati svoje čitatelje in pristaše, da si jim upajo natve7iti take budalosti. Zato, ker je bila Escles v ohstrukciji, ni mogla radi uradniških Imenovanj poklicati vlade na odgovori To je bi
la res idealna »obstrukcijonistička« . Janko Koprive iz Maležalne , in I grešamo navadno jeseniško prebival- I kvartet Beethovna op. 135, o kateri I franka, ki si ni nnala  niti   raniti I N. Sveti« Velike loke. ki sta nova- I atvo.   izvsemši nar   častnih   iaimn. I spregovorimo intri več. I
Konkurs.
-2d
35
45
46
2s
31
52
3!>
40
41
42
43
44
48
49
50
54
tlO
■	||p:il! I||
II	■ji -:-.......
	. y i ■■
i! - ■ j	1 •    |$t|J I     ;             - 1 ; i
V	•|'ji. h! j
61
5«
53
65
68
66
u 3. oktobrom t. na 3Tj0 K. Dolgo Nazadnje sta se
67
1. bela krava, je niso mogli pojavila dva
vred- še gledališče ima stalne obiskovalce, najti, o katerih moramo reci »zveste rJ>i-moža,    skovalce«, med katerimi seveda po-
60
64
71
72
** pTl-
ia z nas!
ačel-k c ga
i
pre-ikom
10 ss a v »k mir iljat-nt!s> a, da, še*.
fičin« i nti-el. V, oble-k na-L Si-ojen,
jefte. c Si-> do-itraj.
8 m la bi »reko agali ozi H
jegro-
5 več
teriW celiti i obi T.
11 ĐCL
\ meti, da
r p-.-
•ipra-loma
izvi>-I Basi bo
•o. — duik.
eraj-
nsean
'Ja-ti
nem-
I oa-v dr-
oskai i val i, loško
Zvo-a dr-lohl-lohl-sarju r asV aner-Tjem
nato e oe-rjega <. na-'.bora
'.a\ ni
a so-3rne-
janja
/nem Se niša. S eleui e ba-ašajo rični
pri-. Tu-ena-
ekin-pesar
♦luri-tora-
čilen Tn-
nfor->gro-» tuljani pera-nfor-brea tova-
f ™ i ev-
rčija kot
mir. roija rsleii
bolj
^aa"a7eue; Ima več komornih del in veličastnih simfonij. Kot sklepna točka sporeda  ae  bo izvajal sadnji
in adjnnktom. Ud a'oni l pa je urai vladne ugovore, zlasti proti nočnim dokladam ieleaniškim čuvajem.
Sari-
grana poročajo v prvin popoioanskih urah, da so ae italijanske vojne ladje ia pojavile v Egejskom morju.
Vi
svetov ,so spri bluma glasuj« gentin i »alka u
V
boji m Jukak; spopad strane' znaneg
Bi
Oastra
iev ub
^icer
strank
česar
ga pri
zasadi)
M
ru pre jonarji
ral sta dilo ni se je p dne so nih po »Lokal jar V boji m vendar kor dr trumoi ž uje vladnih so slue kar pr Guven )*odkra
Ljubljana, Prešernova ulica 9
Uelikanska izbiro
Strogo solidne cene
•opisi  in t katerih s« je trdilo,  đa I hnjskarijo. Nismo ae motili I lliffekhl I katafika) araailniea   i« poM^Ua«««. I iapaaa Movonoe Franc Ferline. Ob- I na to aebe. Njogova n
zasedli sul je podkre ni hote
sporoči mirno inozem rikansl govo 1 Iti oddane pravi: celi, sc tem č mrtva krilu s vražne Gugi g pa km naših začela ljati m se mor niti.
Iti
enajsti matorj lere to nem ti sti. da Carigr Djebel na lad iz Hor pozicij
polisa: ria« je ker so bomba 1 m a zai Nam
»C
si ital: aneksi, postop skoraj lik del veljstv v Ege; oončer i tal i j ai sem či z voja
( V
jale vi Oh i os
Z -že pre« .vlasti
je uevar-
W i trr\> r i 10.
10
1 1
12
ta
u
16
17
IH
ta
N« pošti j jamo i presen novilo nemški bencev Nemšk vornik gospod za kak~ sploh obče koristno stvar sklepali,  da  gre le za
•20
( 8mo ta^0j I mačih činittljih, ki pridejo v ne4tev. I niči ob Marije bil mesto odsto- I ko le r*s*^»M1 n-inreie nacijonalno ' Ti so:   okrajni   za stop,   stara   /ne I pi vsega župana Sehmida izvoljen sa • vanko, toda ranil jo je
24
sv«rfo varo mogla radi uradniških t meno vsa j prav malo in   poklicati vlade na odgovori To je bi
la res idealna »obatruke i joni stiska« stranka, ki si nI npala niti ganiti proti vladi, dasi je le - ta bre»obširne je kakor kdaj preje gazila pravice slovenskega ljudstva in slovenskega jezika! In vendar izrabljajo v resnici opozicijonalne stranke, zlasti če so v obstrukciji, vsako najmanjšo stvar proti vladi in ji delajo na vse mogoče načine neprilike. Će bi torej bili klerikalci resna opozicijonalna stranka, potem bi morali prav uradniška imenovanja izkoristiti v veliko akcijo proti vladi v parlamentu in klerikalni poslanci bi morali dan za dnevom grmeti v zbornici proti krivie-nostiin, ki jih vlada zadaja Slovencem in slovenskemu jeziku. A kaj so storili dr. Šusteršič in njegova lepa družba! Vladi so delali — »neprilike« s svojim — molkom in z interpelacijami o — Maroku in Albaniji! Da, abstrukcijonisti pa taki, da takih še ne pozna svet! Da se vladi takih »opozicijonalcev« in »obstruk-cijonistov« ni treba bati in da vsled tega lahko mirno in nemoteno nadaljuje svojo germanizatorsko prakso, zlasti po slovenskih deželah, je več kakor jasno. Zato je čisto gotovo — »obrekovalec« in nič drugega kakor :>obrekovaleč« tisti, ki trdi, da bi megla »velenarodna« in »vztrajno Tia braniku za pravice slovenskega ljudstva in jezika stoječa« klerikalna stranka kdaj zakriviti dosledno imenovanje nemških uradnikov za Kranjsko. Tako je, pika in pesek!
+ Kregar in Štefe sta zakrivila nečuvene sleparije pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, to srao že neštetokrat v našem listu konstatirali, a niti eden izmed prizadetih gospodov se ni doslej ojunačil, da hi nas za to javno očitanje sleparije, ki vsebuje po kazenskem zakonu hudodelstvo obrekovanja, tožil pred kompetentnim sodiščem. A kljub temu piše včerajšnji »Slovenec«, da je rse laž, kar že mesece s*»m trdimo, da rta namreč Kregar in Štefe pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico tako grdo sleparila, da bi po določbah kazenskega zakona že dolgo spadala pod ključ. In vendar je notorično, da se nahajata oba častivredna gospoda Kregar in Štefe v kazenski preiskavi in da se klerikalni poslanci že mesece plazijo okrog raznih dostojanstvenikov, da bi oba junaka resili izpod roke pravice- O vsem tem smo natančno informirani, zato že sedaj lahko rečemo, da bo zmagala korupcija nad pravico, ako bi se dogodilo, v kar pa za sedaj še ne moremo verjeti, da bi Kregar in Štefe na ta ali oni način utekla po-steno zasluženi kazni za ona zlodej-stva, ki sta jih izvršila pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Sicer pa, ako sta se gospoda že naveličala neprestanih očitanj, naj nastopita najkrajšo pot, da se ope-reta pred javnostjo, ter tirata »obre-kovalce« pred sodišče, kakor to store — poštenjaki, ki nimajo sebi ničesar očitati.
-f Promocija. Gosp. Vladimir K r e č je bil danes, dne 10. novembra na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo!
— Pozor, gg. obrtniki! Opozarjajo na današnji sestanek obrtnikov, ki bo danes, dne 10. novembra ob 8. zvečer na kegljišču hotela »Ilirija«. Ker se bodo na sestanku obravnavale za obrtnike posebno važne zadeve, prosijo sklicatelji obile udeležbe.
Županom v Šentpctru pri Novem mestu je bil zopet izvoljen Bcvc. Zu-panoval pa menda zopet ne bo on, marveč tamošnji župnik. Bevc bo dajal le ime in podpis.
Iz poštnega voza ukradeno vrečo
so našli. Posestnikov sin Ude je šel po travniku pod cesto, ki vodi iz Zabje-vasi v Gotnovas. V velikem kanalu, ki je narejen pod eesto v vsej širini, • • zagledal vrečo in okoli nje polno pisem in časopisov raztrganih. Ker se mu je ta najdba nekoliko čudna zdela, je javil zadevo mestni straži v Novem mestu, ti pa orožnikom, poštnemu uradu in sodišču. Odposlanci teli uradov so se takoj podali na lice mesta in res našli ukradeno vrečo z vso vsebino, le denarnega pisma z 10.000 K ni bilo v vreči, ker so ga vzeli dozdaj še neznani storilci s seboj. Ljudje so splošno mnenja, da so nalašč podvrgli storilci to vrečo v ta kanal, da bi sledove pokazali na napačno stran.
Na paši je zgorela. Na Vseh svetnikov dan zjutraj sta gnala pastir Rudolf Ajdišek in posestnikova petletna hči Marija Jane iz Štatenberga 7 i vino na pašo. Napravila sta ogenj in se grela. Rudolf Ajdišek je šel ži-mio vračat in pustil pri ognju samo Marijo Jane. Prišla* je preblizu oglja in se ji je vnela oblekoa. Tekla je nroti Ajdišku klicaje očeta na pomoč, pa je le še bolj gorela. Tudi oče otrokov je zapazil, da gori hči in sta oba hitela k nji. Toda bila je že mrtva, ko je prišel oče do nje.
Kravo je ukradel. Posestniku Br-lanu, po dom. Kotarju iz Lobčeka pri Žalni je bila ukradena v noči med 2. ii 3, oktobrom t. 1. bela krava, vredna 350 K. Dolgo je niso mogli najti. Nazadnje sta se pojavila dva moža,
Janko Koprive iz Maležalne . in N. S v e t iz Velike loke, ki sta povedala, da sta srečala 3. oktobra nekega moža med Žalno in Veliko Loko, ki je gonil to kravo in rekel, da jo žene v Mirno peč. Ker je govoril mož notranjski, oziroma vipavski dijalekt, niso dolgo mogli izslediti storilca. Nazadnje je našel lastnik to kravo pri svoji sestričini Ivanki M. na Cesti, ki je povedala, da je kupila to kravo od svojega brata Martina Brlana, po domače Francelnovega, za 260 K. Zdaj je bilo vse tem bolj jasno, ker je bil Francelnov dolgo časa na^ Krasu in se navzel ondotnega narečja. Pravi lastnik je seveda kravo odvedel, pravo kazen pa bo naložilo pravemu zasluženju pravo sodišče.
Elektroradiograf »Ideal«. Danes v petek, dne 10. novembra: Specialni večer. 1. Trajekt Frellenbourg v Sassnitz. (Naravni posnetek.) 2. Gospoda Maverja gardine. (Komično.) 3. Dvojna adopeija. (Drama.) 4. Domača sreča. (Komi*uo.) 5. Angleška posestva na Borneu. (5. Parodija na plezanje po vrvi. (Komično.) 7. Mul-ler se udeležuje boja s petelini. Jutri v soboto velika afriška drama l levi in leopardi »Kapitan Katice«.
Zdravstveno stanje mestne obči ne ljubljanske. Od 29. oktobra do 4. novembra se je rodi!d 16 otrok, mrtvorojen je bil 1. Umrlo je 11 oseb med njimi 4 tujci in 7 oseb iz zavodov. Umrla pa sta S za jetiko, izmed njiju en tujec, in eden vsled mrtvo-uda.
Izkaz zaklane živine. V mestni klavnici se je zaklalo od 22. oktobra do 29. oktobra 72 volov 4 biki. 5 krav, 253 prašičev, 103 teleta, 7 ko-štrunov in 11 kozličev. Mesa se je vpeljalo 190 kg, zaklane živine pa 10 prašičev in 8 telet*
Urezal se je. Predvčerajšnjem se je iz Zagorja v Ljubijmo pripeljal delavec Fran Anžič ter dal svoj kovčeg kot prtljago. Ko se je pripeljal semkaj, je hotel v garderobi skrivaj vzeti nek drug, boljši kovčeg, a ga je železniški uslužbenec še pravočasno zapazil in mu *o preprečil. Po uradnem potrdilu so dognali, da ima Anžič v garderobi res kovčeg, toda slabš/ega, za katerega pa ni imel denarja, da bi ga bil rešil. Ker jo hil opravičen sum, da si je hotel kovčeg namenoma prilastiti, so poklicali stražnika, da ga je aratoval
S ceste. Ko je včeraj nesla prodajalka Marija Kržetova Pred Škofijo škaf sira, se je v njo zagnal s kolesom nek pleskarski pomočnik g tako silo, da jo je podrl na tla. Pri padcu se je Kržetova telesno poškodovala ter raztresta ves sir.
Delavsko gibanje. Včeraj so se i južnega kolodvora orlpel.iali v Ameriko 3 Slov?nei, iz Švice je prišlo pa 60 Hrvatov.
Današnji list ima prilogo konfekcijske tvrdke Grir-ar & Mejač v Ljubljani. Prešernova ulica.
Društvena naznanilo.
Pevsko društvo »Slavec«. Običajni »Martinov večer« »Slavca«, ki se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. ob osmi uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«, se je kakor znano občinstvu zelo ;:riljubil In bil še vsakokrat jako dobro obiskan. Tudi letos se je odbor »Slavca« potrudil, da nudi društvenikom :n občinstvu izreden užitek. Zbor društva Slavec« nastopi čez dolgo časa / pet z dvema zboroma g. L. Pahorja s spremljevanjem orkestra. Zborn sta za Ljubljano nova In po svoje j vsebini kaj prikladna /a veselo razpoloženje »Martinovega večera^. Deset najbolj znanih krasnih slovenskih napitnic zbranih je v lep šopek v okviru vesele koračnice. »En starček je živel« znan že iz desetega brata, je glede na priljubljenost gotovo vabljiva točka sporeda. Po jo se tudi prvič ravnokar izšli Štiri moški zbori prof. g. Fr. Gerbiča izdani od »Gl. Matice« za tek. društveno leto. Poleg teh pesmi, poje se zelo priljubljena krasna skladba Adamičeva »Frani-ca« in Proehazkova >Popotnik«. »Slov. Filharmonija« svira samo izbrane slovanske in slovenske komade, med drugimi tudi krasno »Kolo« g. V. Parme iz opere »Prh grof celjski«. Po končanem sporedu je v veliki dvorani pl^s in se pomakne dei miz v stranske prostore.
Društvo slov. trgovskih sotrud-nikov naznanja, da se 11, t. m. nameravani zabavni večer preloži zaradi nepričakovanih ovir na nedoločen čas.
Čevljarska zadnja ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 12. novembra t. L v gostilni g. Mraka, Rimska cesta št. 4, ob 2. uri popobine.
Gledališko društvo na Jesenicah, vprizori v nedeljo, dne 12. t. m. E. Ganglovo dramo »Sin« in sicer kot popoldansko predstavo točno ob 3. uri popoldne. Marsikdo si bo mislil, zakaj se igra taka lepa drama popoldne in zakaj ne zvečer. Vzrok hočemo pojasniti na tem mestu. Nace gledališče ima stalne obiskovalce, o katerih moramo reči »zveste obiskovalce«, med katerimi seveda po-
grešamo navadno jeseniško prebivalstvo, iavaemfii par častnih izjem. Vsak cirkus in vsaka harmonika sta jim ljubša, kot pošteno gledališče. Enemu je k »Jelenu« predaleč, ali pa je »prenobl«, drugemu je sploh vso preneumno, kar ni slučajno kupčija, tretji smatra gledališče enako s tistimi belimi mišmi, ki vlečejo planete, četrti ji zmeče v eden Ionee z mena-žarijo, večina pa misli, da je vsaka komedija enaka. Priznati moramo, da je prebivalstvo na Savi vse drugačno in prav rado zahaja k predstavam. Nadvse častuo pa je, da naše delo spoštujejo ljudje, ki se ne boje, stroškov in prihajajo is drugih krajev, dasi nimajo ugodnih železniških zvez, vendar k vsaki predstavi v naše gledališče; med temi stoje na prvem mestu naši »zvesti« iz Žirovnice. Tudi Javornik je vedno častno zastopan. Mnogokrat smo imeli že goste iz Kranjske Gore, Dovjega, Mojstrane, Radovljice, Bleda, Bohinja in celo iz Koroškega. Često se Čujejo želje, da bi igrali popoldne, tako, da bi imeli obiskovalci vlake nazaj. Tej želji smo vstregli, in radi tega, da nudimo tistim, ki imajo le malokdaj priliko obiskati nas, posebnega vžitka naatudirali »Sina«. Obiščite to predstavo prav mnogoštevilno, a ne samo zunanji gostje, ampak tudi vsi tisti domačini, katerim je mari prosveta in izobrazba. Pokažite igralcem, da veste ceniti njih požrtvovalno delo! J. S.
A kad. društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju si je izvolilo na 6vojem prvem rednem občnem zboru letošnjega zimskega tečaja dne 4. novembra sledeči odbor, Ki se jo sestavil tako: Predsednik: polj. tehn. Zdravko Petkovšek; podpredsednik: kult. tehn. Ivan D o »u i-c e l j; tajnik: gozd. tehn. Franc M i-klaviČ; blagajnik: kult. teba. Al-fons Pire; knjižničar: polj. tehn. Franc M i k u ž: gospodar: kult. tebn. Leon Knafeljc; namestnika: kult. tehnik Albin Pitanic in gozd. tehnik Mirko Sužteršič; preglednika: gozd. tehnik Srečko Lapajne in gozd. tehnik Viktor S t a r o v a s n i k.
Prosveta.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v soboto, se poje Smetanova opera »Prodana nevesta« (za nepar abonente) . — V nedeljo popoldne ob 3. opereta »Sramežljiva Suzana« (za lože nepar); zvečer prvič Jakoba špicarja narodna pravljica »Kralj Matjaž« (za par-abonente). — V torek prvič L. Thomova komedija »Morala«. — V kratkem opera »Suzanina tajnost« Wolfa Ferrarija in »Ksenija« V. Parme.
Slovensko gledališče. Včeraj večer so vprizorili tretjič v tej sezoni Straussovega »Cigana barona«. Ta vprizori te v je bila dozdaj najboljša. V prvem dejanju je sicer malo mešal takt. a pozneje je šlo prav gladko. Celotna predstava je pridobila mnogo na temperamentu. Drugo in tretje dejanje je bilo prav dobro. Pohvaliti treba vse soliste po vrsti, ker so se prav pridno potrudili in primerno zadostili svojim vlogam. Občinstva je bilo to pot premalo, opozarjamo ga, da je zdaj »Cigan baron« na našem odru prav dober in vabimo, da ga gotovo vsak ogleda, — Dirigiral je gospod Talich.
Umetnost.
Komorni   koncert Ševeikovega
kvarteta. Silno znamenita so dela, katera bo kvartet v Ljubljani izvajal: 2 slovanski deli in eno delo generalnega klasika Beethovna, Dvorak je zložil vsega skupaj 6 komornih kvartetov. Op. 106 v G-duru je bil zadnji pred njegovo smrtjo. Letos je ravno 70 let, odkar se je rodil veliki slovanski muzikalni genij, in zelo lepo je, da je kvartet postavil na spored zadnje njegovo delo. Muzikalna dela njegova ostala bodo vedno sveža in nova in prišel bo še čas, ko si bo marsikdo po strastnih vtiskih najmodernejše stru je želel slišali svežo, izvirno klasično glasbo Dvo-fakovo. V tem kvartetu so poteze markantne od katerih vsaka kale pristnega Dvofaka. Vsaka prinaša kaj novega in kaže nam delo veliko umetnost Dvorakovo, kako zna iz malega napraviti veliko, iz priprostih malih kamnov-motivov zgraditi ponosno arhitektonično, plemenito stavbo. Ni veliko komornih del, katera bi imela »Adagio« tako globokega du&evnega vtisa, kod ga ima ca kvartet v G-duru. Dvofak se je v Glasbeni Matici že veliko gojil, saj je bil njen častni član, a to delo se izvaja v Ljubljani prvikrat. Zanimal bo glasbeno občinstvo tudi kvartet ruskega skladatelja — Glazunvra tembolj, ker se je ruska glasba v Ljubljani še silno malo gojila. Gla-zunov spada med moderne ruske skladatelje. Ima več komornih del in veličastnih simfonij. Kot sklepna točka sporeda m  bo izvajal zadnji
kvartet Beethovna op. 135, o kateri spregovorimo jutri vet.
Telefonsko in brzojavna porotna.
Dr. Šusteršič govori. Dunaj, 10. novembra. Le malo pozornosti so vzbudili danes dogodki v seji parlamenta samega; vsa pozornost se je obračala na izvenparla-mentarne dogodke in poslanci so živahno debatirali o vesteh iz Galicije, o begu morilca Sičinskega in o vtis-ku dogodkov v nemškem državnem zboru. Izvajanja prvega govornika, poslanca B u g a t a, so utonila v splošnem brušen in trušču, ki je vladal v parlamentu. Kot drugi je nastopil načelnik »Hrvaško-slovenskega kluba« dr. Šusteršič. Voditelj Jugoslovan, klerikalcev je že. videl srečnejše čase. Ko je komandiral »Slovansko Enoto«, se je zbirala takore-koč cela zbornica okoli njega in njegove besede niso poslušali samo njegovi pristaši, marveč tudi njegovi nasprotniki in ministri. Ti slavni časi dr. Šusteršiča so minuli in izginili. Korona nekronanega vojvode kranjske dežele se je močno, močno skrčila. Razen njegovih najožjih pristašev se zbirajo okoli njega samo maloštevilni poslanci, nekaj čeških agrar-cev, Italijanov in Nemcev, manjkajo pa vsi voditelji strank in na ministrski klopi sameva minister Georgi. Nekaj pa si je ohranil vodja »Hrvat-sko-slovanskega kluba« iz onih sijajnih časov, to je oni neodkritosrčni pa-tos velikega parlamentaričnega voditelja in ambicijoznost parlamenta-rične avtoritete, ki ne pristoja več degradiranemu parlamentaričnemu maršalu. Njegov današnji govor je bil, četudi ni stal več na višini njegovih nekdanjih govorov, spretna replika na izvajanja ministrskega predsednika Stiirgkha. Dr. Šusteršič je nadalje trdil, da vidi v mladem parlamentu mnogo dobrih moči, surovih sil, katerim manjka le spretnega tehnika-voditelja, da jih zbere v skladno poslopje. Dr. Šusteršič kliče po dobrem voditelju parlamenta, ali misli sebe, — glasilo vsaj se je tako. O ministrskem predsedniku pravi, da mora imeti pred očmi princip, da more biti vlada le dobra, če ima sigurnega parlamentaričnega voditelja. Dr. Šusteršič poudarja nadalje, da se je v parlamentu ponovno priznavalo od vlade in Nemcev, da brez Čehov in proti Cehom ni mogoče vladati, poudarjati pa je potrebno tudi, da proti Jugoslovanom ni mogoče vladati. Jugoslovani so najvažnejši narod za Avstrijo ter branitelji monarhije na jugu in nevarnost, da bo treba braniti Avstrijo proti jugu, ni majhna. Danes se bojuje Italija v Tripolita-niji, jutri se lahko začne bojevati v Albaniji in vojna je gotova. Kako pozicijo bodo zavzele v tem slučaju velesile, to je odvisno od dinastičnosti in državne zvestobe Jugoslovanov. Trdil je nato, da bodo Jugoslovani vedno znali izvojavati si svoje pravice. Nato je proklamiral za svojo stranko politiko proste roke in pristavil: »Ta roka bo zelo trda«. Končno kliče dr. Šusteršič vladi in velikim strankam, da se Jugoslovani ne boje in se zanašajo sami na sebe.
Nemški National verband.
Dunaj, 10. novembra. Nemški National verband odločno dementira vesti o naaprotetvih in razporih v klubu.
Uradniško vprašanje. Dunaj, 10. novembra. Napredne stranke so imele danes burne seje, v katerih so se posvetovali napredni poslanci o včerajšnjih konferencah z ministrskim predsednikom ter zlasti ostro nastopali proti Poljakom in slovenskim klerikalcem zaradi njih sovražnega stališča napram uradniškemu vprašanju. Češki radikalci so izjavili, da absolutno vztrajajo na tem, da se uradniško vprašanje kakor mogoče hitro reši ter protestirajo proti vsakemu zavlačevanju zadeve. Radikalni Čehi so po daljši debati o situaciji sklenili pozvati »Enotni češki lub«, da vztraja pri svojih zahtevah.
Železniško vprašanje.
Dunaj, 10. novembra, v odseku za državne nastavljence so se vršila danes posvetovanja glede 3Smilijonske-ga posojila za zboljšanje železniških plač. Odsek je sklenil vztrajati pri svojih zahtevah.
Dunaj, 10. novembra. Seja odseka za državne nastavljence, v kateri je prišlo na vrsto tudi šelezničarsko vprašanje, se je zaradi absentiranja Poljakov začela namesto ob 9. šele proti 10. Železniški minister Forster je poudarjal, da je vlada pripravljena Hmilijonski kredit zvišati, da pa odklanja 38milijonsko zahtevo. Pozval je odsek, da naj še enkrat dobro premisli te zahteve. Odsek je demonstrativno odklonil ta predlog kakor tudi predlog poslanca Gostinčarja, da naj se zvišajo plače le asistentom in adjunktom. Odklonil pa ja tudi vladne ugovore, zlasti proti nočnim dokladam železniškim čuvajem.
Konkurs.
Dunaj, 10. novembra. Tu je prišla v konkurs velika trgovina s usnjem Palmers, ter izkazuje nad V2 milijona kron pasiv. Zena načelnika tvrdke je sestra solnograškega kardinala Katschtiialerja.
Argentinsko meso.
Trst, 10. novembra. Vsled prepovedi vlade izkrcati s parnikom »Sofia Hob^nberg« dospelo meso ss Argentini je, ho šel en del mesa yt Italijo, drugi del pa v Švico. Tekom tega leta pričakujejo še dve po&iljat-ve z več tisoč kilogrami argentinskega mesa, vendar po ni upanja, da, bi vlada izpremenila svoj*» stališče. Ubegli morilec.
Stanislava, 10. novembra. Sičhi-ski, morilec bivšega cesarjevega namestnika grofa Potockegn je ušel. \£ celici so našli njegovo jetnišku obleko. Popolnoma neznano je na kak način se mu je posrečilo pobegniti. Si-činski je bil svoj čas na smrt obsojen, pozneje pa pomiloščen na 20 let ji*eV..
Lvov, 10. novembri. Morilec Si-činski je pobegnil, kakor se je dognalo, pred 4. novembrom zjutraj. Kaznilnica ima okoli in okoli po 8 ta visoko zidovje in je nemogoče, da bi bil mogel Sičinski pobegniti preko njih. Očividno je, da so mu pomagali stražniki, zlasti ker je moral skozi 8 vrat in mimo — 8 straž. Tudi njegova sestra 01<ma se je uahajaJu 2<» v«*« dni v Stanislavi.
Stanislava, 10. novembra. Siv;ti-ski je pobegnil s pomočjo nekaterih' stražnikov. Preoblekel se je v celici in pred ječo ga ie čakal avtomobil. Sedaj se je obrnil na Rusko ali na Ogrsko in čaka, da bipobegn»l v Ameriko. Dva stražnika sta m sumu, da sta mu pomagala.
Situacija na Ogrskem.
Budimpešta, 10. novembra. V političnih krogih se zatrjuje, da je sprava med vlado in opozicijo popolnoma gotova, Vsled kompromisa bo izvi>-ljen za podpredsednika zbornice Be-6thy, kot drugi podpredsednik pa bo ostal na svojem mestu Kabos,
Napetost med Nemčijo in Anglijo. — Neprevidni nemški prestolonaslednik.
Berolin, 10. novembra. Včeraj-šni dogodki v nemškem državnem zboru razburjajo celo javnost. Zlasti vzbuja senzacijo dejstvo, da je nemški prestolonalednik očitno in z namenom nastopal kot poslušalec v državnem zboru proti državnemu kancelar ju ter demonstrativno ploskal onim govornikom, ki so zatrjevali, da se kaže sovraštvo med Angleško in Nemčijo vedno bolj očividno. Zvečer se je zatrjevalo, da je stališče, državnega kancelarja Bethman - Hohl-wega ne vzdržljivo. Bethman - Hohl-weg je podal tudi že zvečer cesarju svojo demisijo, ki jo je pa cesar odklonil ter izrekel državnemu kan«. -larju svoje zaupanje. Med cesarjem in prestolonaslednikom je prišlo nato do burnega nastopa, v katerem je cesar ostro grajal postopanji* svojega sina ter mu prepovedal vsak tak nastop v dvorni loži državnega zbora za l)odočnost,
Berolin, 8. novembra. Državni kancelar Bethman - Hohlweg in soproga sta se zvečer udeležila dvornega dineja pri cesarski dvojici.
London, 10. novembra. Izvajanja govornikov v uemškem državnem zboru so jasno pokazala, da je Nemčija Angleški največja sovražnica. S tem dejstvom, ki vzbuja na celem Angleškem največjo senzacijo, se ba-vijo vsi angleški listi ter prinašajo komentarje k včerajšnji historični seji nemškega državnega zbora. »Times^ svetuje, da naj bo Anglija pripravljena na vsako eventualnost. Tudi drugi anglc»ški listi pišejo v eua-kem zmislu proti Nemčiji.
Revolucija na Kitajskem.
London, 10. novembra. Iz Pekinga poročajo, da je ušel mladi aeaar pod vodstvom cesarice.
London, 10. novembra. Kevoluo*-jonarji so zavzeli Nan-King ter kora« kajo sedaj proti Tient-Sinu.
* * a
Italijansko-turška vojna.
Rim, 10. novembra. Turki »a Arabci se pripravljajo na odloči leti napad na italijanske pozicije pri Tri-polisu.
Dunaj, 10. novembra. V informiranih krogih se zatrjuje, da ogroža italijansko - turško razmerje tudi ostale evropske velesil?. Italijani hočejo raztegniti svoje vojne operacije tudi na Egejsko morje in informirani krogi trde, da Italija ni brez zvez na Balkanu. Zato je pričakovati že v prihodnjih dneh, morda *e jutri kolektivnega posredovanja evropskih velesil v Turčiji, da Turčija sprejme aneksijo Tripolitanije kot fait accompli in sklene z Italijo mir. Vendar dvomijo, da «e sedaj Turčija temu nasvetu ne bo uklonila, vsled česar ho situacija v Evropi še bolj kritična«.
Dunaj, 10. novembra. Iz Carigrada poročajo v prvih popoldanskih urah, da so ae italijanske vojne ladje ie pojavile v Egejskom morju.
Obtoženec, ki več pripona, kot
je obtožen. Vsak, kdor pride pred sodišče in je obtožen enega ali dragega prestopka ali hudodelstva, taji kolikor le more svojo krivdo, pripozna kar ravno mora in preplete običajno še to priznanje z nebroj olajševalnimi okolščinami. V tem slučaju je dovoljeno cek> pred sodiščem lagati in nihče ne zameri obtožencu, ako bi v svojo obrambo tudi trdil, da je rojen zamorec, pa se je pozneje pobelil. Včeraj pa se je pripetil pred tukajšnjim sodiščem ravno nasproten slučaj. Nekega Stanovnika iz Vnanje gorice sto tožila posestnik ova žena Apolonija Marinko in posestnik Pezdir, oba iz Vnanje gorice zaradi žaljenja časti. Stanovnik je svoje-časno zapeljal komaj 141etno hčerko Marijano Marinkovo. Zato je plačal možakar 600 K za otroka, vrhu tega pa se strosike za posteljo in pogreb. Od tega časa ni dal Stanovnik Mn-rinkovim, ki so ga odirali, kot trdi, kolikor so ga mogli, nikdar miru. Stanovnik je bil med tem časom že teudi v Ameriki, kamor je odš?l še predno je prestal doma svojo štirime-sečno kazen zaradi javnega nasilstva. Marinkova ga je tožila, da je zmerjal celo rodbino, posebno pa je napadal ženske, Id so po njegovem mnenju edino krive njegovega fizičnega, mora ličnega in financi jal nega poloma. Pezdir ga pa toži, iia mu je očital krivo prisego. Stanovnik je to očitanje naravnost priznal. Zmerjanja p», ki se mu očitajo v obtožbi glede Ma-rinkovih je pri obravnavi še enkrat ponovil in vsako psovko še z dvema ali tremi izpopolnil. Napadel je eelo že umrlo hčerko Ivanko Marinkovo. Priče so vse te psovke in očitanja potrdile in seveda je zastopnik tožnikov razširil tudi glede teh novih žaljen j obtožbo. Stanovnik, ki je bil v jetniški obleki, je napravil v očigled svojemu ciničnemu postopanju jako mučen vtisk na vse navzoče. Sodnik je spoznal Stanovnika krivega prestopka po štirih paragrafih in ga obsodil na 6 tednov strogoga zapora poostrenega s trdimi ležišči in poštenjem.
* *
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Dva mlada uzmoviča. Pri pekovskem mojstru Jožefu Bončarju pred Škofijo v Ljubljani, sta bila v službi vajenca. Mlajšemu, 15 let staremu Jožefu Hlebšu, doma is Do-brunj je bil Bončar stric in starejši je bil 20 let stari Jožef Vrefko, y»e-kovski pomočnik, ki je bil orna iz Slivnice. Vrečko in Hlebš stp spala v eni sobi. Vže čez en teden sta si bila obdolženca dobra prijatelja, ter se večkrat pomenkovala kako bi prišla do denarja. Ker so jima bile hišne razmere dobro znane, sta se ob 3. zjutraj splazila v kuhinjo, odkoder gredo vrata v prodajalno, tu s«a odmaknila zapah in tako prišla v prodajalno kjer je stala misa. V mizniei je bila vedno večja vsota denarja in ker je tičal v mizniei ključ, sta jo iahko odprla in jemala l^nar. Vrečko trdi, da je vzel vsegn sku>ij kakih 70 K, Hlebš pa kakih 20 lo 25 K. Jemala sta denar v družbi, vendar vsak zase. To se je /.godilo kakih osemkrat, enkrat pa je bil Vrečko sani. Vrečko se je napram svoiemu krvarišu Korenčanu hvalil, da mu gre dobro, ker pride vsak teden na 25 do '10 K, katere svojemu gospodarju rzniakne. V noči A b. do 6. oktobra t. 1. zjutraj je bilo :opet pri Bončarju vlomljeno in iz mizniee vzeto kakih 6 do 700 K denarja, katerega je imel gospodar pripravljenega za neko plačilo. Da bi storilec odvrni! vsak sum od sebe, je pustil oboja vrata, ki vodijo iz prodajalne na cesto, odprta. Vrečko je priznal, da je bil tisto noč v prodajajo L, kjer je hotel vzeti kakor ponavadi nekaj krone, ker je pa videl vsa vrata odprta, je zbežal ker se je 1 nI. da bi njega ne prijeli, češ kaj da ima v *em času tu opraviti. Da \ a temu ni tflko, sledi iz tega, da o bila vezna vrata zaprta in je tičal ključ r ki in čavnici, tako da od zunaj ni bilo moč duri odpreti. Pa tudi :lru#e okoliščine govorijo za to, da ie izključene, da bi zunanji tat izvršil vlom, v hiš. pa stanujejo že po več let samo stare stenice. Dognalo se je, da ;.e tisto noj Hlebš spal, in da je Vrečko tatvino sam izvršil. Kam pa ie ukraden: denar skril, se ni dalo dognati. Sodišče je spoznalo oba obdolženca kriva tatvine in obsodilo Vrečka na 8 mesecev, Hlebša pa na 10 tednov težke ječe.
Zaradi   opravljanja   je nastal
pretep med delavcema Janezom Do-bravoem in Albertom Šivicom na Brezjah. Ko je prvi stavil Šivica v njegovem stanovanju na odgovor, je pograbil Šivic krušni nož :n ž njim ranil Dobravca na glavi, potem ga
pa z njim sunil v trebuh in mu ranil želodec. Obdolženec, ki se izgovarja s silobranom, česar pa ne more utemeljiti, je bil obsojen na 7 mesecev
težke ječe.
Bazne stvori
• Velik požar v Oajeku. Iz Os jeka poročajo, da je ondotni veliki mlin »Union« zgorel. Vsi delavci so se rešili, samo en mlinar se je zelo nevarno opekel. Požar je nastal zaradi električnega stika. Škoda znaša ▼eč nego dva milijona kron.
• Mati umorila sina- Vdova veleposestnika Grafeja v Reichenbachu blizu Draždan je zadavila v postelji svojega 21 letnega um oboi nega sina ter ga nato na konec postelje obesila. S tem je hotela povzročiti mnenje, da se je sam umoril. Mati noče povedati, zakaj je umorila sina.
* Mati umorila tri otroke. V 65-stingu pri Gradcu so prišli na sled grozovitemu zločinu. Mati je pomorila tri svoje novorojenčke. Štiri leta je skrivala svoje zločinsko počenja-nje, toda slednjič jo je ljudski glas vendarle prignal do tega, da je morala priznati svoje zločine. Oče morilke, z imenom Poschl, je bil pred časom vratar graščine Thal. Od tod se je preselil v Gdsting, kjer je bil zaposlen v ondotni tovarni za barve. Oče je kmalu nato umrl. Ostala je vdova, ki šteje danes 74 let, in 291et-na hči Marija Poschl. Hči se je seznanila s konjskim hlapcem Kossom. L. 1907 je porodila Marija Poschl dečka. Starši so ji branili razmerje s Kitssom, toda ona se ni na to ozirala. Dobro leto na to so ljudje zapazili, da je Marija Pocshl zopet noseča. O porodu pa ni nihče ničesar izvedel. Tudi 1. 1909. in 1. 1910. so ljudje isto opazili. Otrok pa ni bilo nikjer. V zadnjih mesecih je pa nastala taka govorica, da je moralo orožništvo vmes poseči. Dekle je bilo zelo pridno in marljivo, vsled česar je bilo poizvedovanje zelo težko. Šele včeraj se je oTožništvu posrečilo, zaslediti zločine. Po dolgem izpraševanju in zasledovanju je Marija Poschl končno priznala umore. Opisala je svoje razmerje s Kossom. ki je bil oče njenih štirih otrok. Pri prvem otroku še ni mislilo, na zločin. Šele ko se je Koss odločno branil, kaj za otroka storiti, je prišla na misel, da je zadavila drugega otroka, ki ga je porodila meseca marca 1. 1909. Tretjega otroka, deklico, je porodila meseca avgusta 1910. četrtega pa, ki je bil zopet deček, dne 17. oktobra 1911. — Tudi ta dva je zadavila. Enega otroka je imela skritega v kovčegu poleg postelje. Da ni bilo smradu, je truplo parfimirala. Druge dve trupli je imela zakopani pod premogom v drvarnici. Trupla so bila že zelo zgnjita. Morilko in njenega ljubimca so zaprli.
* Iznajdljivi posestnik cirkusa. V
nekem italijanskem mestecu se je nastanil cirkus, toda kljub veliki reklami ravnatelj ni mogel spraviti v cirkus ljudi. Tedaj mu je v njegovi stiski prišla na misel pametna ideja. Na cirkus je pritrdil velikanski plakat z napisom: »Vstop prosti« Ljudje so kar drli v eirkus in navdušeno ploskali pri pozameznih točkah. Ko so pa odhajali so videli, da jih je posestnik cirkusa dobro potegnil. Ob izhodih so bili nabiti plakati: »Pri zapuščanju cirkusa je plačati 50 centisimo !«c Da bi si pa gledalci ne premislili, so stali ob izhodih tudi herkulični borilci, katerim so gledalci prej ploskali, pripravljeni, da zgrabijo vsakega za vrat ki ne bi maral plačati.
GospolarstviK.
— Zaradi pojava kuge slinovke v kamniškem okraju, prepovedan je sejem za živino in vsako drugo blago (kramarski sejem) dne 11. novembra t. m. (sobtota) v Moravčah in tudi v Št. Gotardu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemsek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 0. novembra: Neža Prančič, bivša kuharica, 78 let, Japljeva ulica
štev. 2.
V deželni bolnici:
Dne 5. novembra: Marija Gornik, posestnikova žena, 32 let. — Franc Pire, delavec, 23 let.
Dne 6. novembra: Ivan Mencinger, občinski ubožec, 61 let.
Dne 8. novembra! Marija Med-vedšek, užitkarica, 54 let.
porodila.
„Kreditna banka v Ljubljani*.
ittenbra 1*11.
Urada! karti tfiaijtke btnt 10.
4«/, majeva renuT*"M .  . f 4-2-/, srebrna renta.... *•/• ivstr. kronska renta . .
ogr. „ „ . . 4»/. kranlsko deželno posolilo 4% ko. teike del. banke .
Sre?!rc Is 1.1860
M U II M II M II
»» II
ujtke I. izdaje
m        D- ii
cgrske hlpotecn- . dan. komunalne
avstr. kreditne . .
ljabljamke  .  . .
•vstr. rdeč. krila .
bazilika ....
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice , . . . Dr lavne železnice Alptne-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zlvnostenske banke. . .
Cekini Marke Franki
Ure . Sablji.
Vali
Statral	ti tf mi
9190	92-10
9510	95-30
91 80	92 —
90-76	90 90
9025	91-25
93-—	94 —
441 -	453 —
609 —	621 —
	316 —
300 -	306 —
278-	284 —
256-50	26250
514 —	624 -
512-	522 —
86 —	92 —
79-50	85 50
58-	59 —
.3875	4275
238-45	241-45
473-	474-—
651 —	652 —
542-	543 —
!11-	112 —
732-25	733 25
827 —	828 —
315'—	317 —
280-—	231 —
11-36	11 38
117-75	117-95
96—	96-15
9490	95'10
255-	25575
Zi
oene v Budimpešti.
Dne 10. novembra 1911.
I n.
.  za 50 kg 11-87
.  za 50 kg 10-39
.   za 50 kg 8-53
.   za 50 kg 9-67
Ter
Pšenica za april 1912 Rž za april 1912. Koruza za maj 1912 Oves za april 1912
MeteoroloaKno poročilo.
Višina nad Barjem SOS-2 Sreaal zračsi tlak 3S.7S mm
a
S     ~ ? bare-
I i-=
o   vsaja : •» ta
c , v mm : *— —
Čas I8*"*! 2* I C" i hara.    * a.
o
>
Nebo
9. 2. pop. 7357 ■ 10-3 si. jvzh. | oblačno. .   9.ZT.   735-5' 84!
10.1 7. zj. I 735 0 81
pol oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 689, norm. 51'. Padavina v 24 urah 00 mm.
Df. Dralleja
Malatfirie
Mazilo za kožo
Pnder
Ptišica K —-70 in K 1-20. Neprekosljivo za grapave rn razpokane roke. Čudovitega učinka na polt in kožo. Brez maščobe.
Maraski ii strdii sok. — Driiia si pirei
Juri Dralle, Podmokli o. L
Popotna tolarske gosli s lokom Hi omarico K 12*
Lepo božično drrllol
o
T« gosli so pristni f eSki izdelek, so zaradi Irborne asa|a kaka-vooS pooofeao prHtafcU—. ■ primernim lokam, leseno tkatljo,
kolo ton ijo,   rezervnimi   strunami,   sedlom in piščalko u nglaienje,
kompletno K 12-—. Št 12<I Bolj le foeli, s močnim glasom, kom* pletno K 1«-—. Št. 128. Boljfte go»li, fino lakirane, garnitura is ebenorine, kompletno K 16—. Št. 13». Jako skrbno izdelane gosli, s močnim in polnim glasom, i garnituro it ebenovine, kompletno
--"   j 111 "i i i ankmnina mm aarlU na na>
ZaTojnina In lesen sabojček K —'70. Zamena
e^vnasv mm aasnse, uvojnina in lesen sanojces n. — #v. unicna dovoljena aH denar nasaj  Po poetetm raspoiilja c in kr dear. dob Jam IiuiU, raaajelS|alnlia alnoMl. Btoat lana. HM (CaSka)
Gmeni kamlog s okoli 4000 slikami na aahtavo gratis m franko.
za leto 1912, izdal Jos. Hauptman. oficijal trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani. Koledar ima za asa laik s auaofjo powtm%
saakmma. Cena 60 vin. po poŠti 70 vin. Dobiva se po vseh knjigarnah in pri izdajalcu. 3715
Kanarčki
harenrli (Mat-rolltr), domače reje, izvrstni pevci se priporočajo po nizkih cenah, 8, 10, 12 in 20 K.
friu Omahu, Cjabljana. Mestni trg 10.
Pravi 14 karatni slati in srebrni poročni
===== prstani.-
Srebrni r kr. uradno preisku-*eni K — ■ «, srebrni potlačeni K 1—. 14 karatno »Jato K 7 50. 8-50. O*fi0 Uhani, broeke, sa-pestnica sa poročna darila okusno izdelani po naj nitjih cenah v najbogatejši isberi. /a mero sadostuje papir
C  in kr. dvorni iu»riir Jan KoarnS, Moatlt. 114S, ; Coeko.
i Bogato ilustrovani glavni katalog s okoli 400 > sli-g kami gratis in franko. 293S
Kip! sc It rabljen m ilnijn gol pokrit
poštni voz
sa enega konja. 3809
Ponudbe z navedbo cene pod »takeJ" na uprav. »Slov. Naroda«.
službo
najrajši v kaki trgovini zmožen je sloven-:: skega, nemškega in angleškega jezika. :: Ponudbe se prosi pod „T. D.M na upravo »Slovenskega Naroda«. 3805
V Črnomlju je naprodaj
Mladenič
18 let star, ki je ravno sedaj dovršil z dobrim uspehom 2. letnik kmetijske šole, tudi sicer izvežban, tali primarna slala« v aassta ali na dstsli. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3784
Pred Hbi jiVBH/Si
ilastrovani glavni katalog, ki vsebuje veliko izbiro boličaih dariL — Razpošilja se vsakemu gratis in franko. — C. in kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad, Most št. 1176; Češko.
iliiia koncesiia
se takoj odda.
Zglastti se je Martinova Gesta 38f LJabllana. 38a3
Božična In draga darila
ter seznam drugih porabnih predmetov vseh strok dobite v mojem bogato ilustro-vanem katalogu s približno 4000 slikami, kateri se pošlie na zahtevanje popolnoma zastonj in poštnine prosto. — C. m kr. dvorni dobavitelj f Jan Konrad v Mosta 1179 (Časko).
lite»samostojen v urezanju dobro izurjen
krojač
ki bi delal obleke za trgovino in pod mero  ter  imel   lahko tri pomočnike.
Delavnica v hiši. Koaer« Kolodvorska ulica 30. 3819
Kontorist
izvežban v vseh v njegovo stroko spada-jočih del išče s 15 t. m. ali s 1. decembrom primerne sluibe. Je vojaščine prost enostavnega in dvostavnega knjigovodstva kakor tudi slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru popolnoma zmožen.
Ponudbe pod „Kontortst" postno leteće Kranf. 3802
v kateri so tudi trgovinski prostori, tudi se prodajo v okolici njive, stel-niki, hosta šupa, itd.
Natančnejše se izve pri R. Twrdy i
v Novem mestu. 3310
Večji mlin na Kranjskem išče
- zastopnika -
za Ljubljano in celo Kranjsko
proti primerni kavciji,
ki  bi  imel  tudi  zalego  v Ljubljani. Ponudbe  pod  „xast0pnlk" na
uprav. »Slov. Naroda«. 3791
Preizkušeno zanesljive ure
Samo
K 750.
3 letnim rednim pismenim jamstvom.
Nr. 4010 niklasta ramon* toarka   »Fantasie«, soliden okroT, z dobrim, izvrstno reguliranim ai-klastim kole* sjem s k a-
■™X7-50
Nr. 4 ras Ravnotaka s pravim srebrnim o k rovom s potlačenim kolesjem skameni
K 11-—.
Nr. 4139. S srebrnim notranjim plaščem K IS"—, fflkak Hal-kol
Razpošilja po povsetjv snana t možna svetovna tvrdka
Jan Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj
Most it 1144, Ćesko.
Glavni Latalog s  okoli   4/>>1  slikami  dobi vsak na sehtevo gTatia in frsnko_
prima orodje za žaganje deščic.
Izdelovanje predmetov z žaganjem deščic je jako podoćno in lepo opravilo za staro in mlado v prostih nran. — Nr. 9307, prima  orodje  za. žaganje deščic, pritrjeno na  močnem kartonu, s 7 orodji in predlogo, kompletno K 3*—. — Nr. 9308, ravno tisto toda z  10 prima orodji in predlogo K 5*—. Nr 9310, prima garnitura za žaganje deščic v smrekovi omarici s pokrovčkom in 9 prima orodji K 7*20. Največja izbira orodja za laganje v mojem glavnem kataloga. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Po povzetju razpošilja c. in kr. dvomi dobavitelj JAM KONRAD, razpošiljevalnik v Mostu št. 1161 .\   .-.   .-.   .-.      (Češko.)      .-.   .-. .-. \ Glavni katalog z okoli 4000 slikami na j zahtevo vsakomur gratis in franko. 2923
Efekten križec na stalu
(prirejen tudi za steno) lepo zlato bronci rm Podobe (Kristus, Marija) so porce-ianas s svetiljko iz barvastega stekla, o.voli 58 cm visoko, samo 7 K. Št. 9713. Z glasbilom, ki igra 2 komada 10 K. Št. 9714. 2 uro, ki se navija na 30 ur, kazalnikom slouokoščene barve, naifinejše regulirana in repasirana, s 3letno pismeno garancijo K 10 80. St. 9715. Z glasbilom, ki igra 2 komada, z uro, ki se navija na 30 ur in kazalnikom slonokoščene barve K 13*50. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Po povzetju razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj srnam 13 ai eo ari razpa-Stljalsita t Mesta It. 1159 (ttfte). Glavni katalog z okoli 4000 slikami na zahtevo vsakomur gratis in franko.
z Častitim damam vljudno naznanjam, da se z
i
in da se lahko gospe in gospodične istega udeleže ter vsaki čas lahko vstopijo. Cene so naslednje: Pri skupnem pouku 3 krat na teden po 3 ure, mesečno 20 K. Posamezni pouk za uro 2 K. 3738 Izdelovanje krojnih vzorcev.
čas za dogovor od 6.—7. zvečer, aH pismeno na naslov :
T. Hnbmayer9 Dalmatinova ulica 11, parter desno.
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno  zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajoči«! se 94 vplačili.
99
i
I
i banke v Pragi.  ••• • ••.
tonsU m iSsTitsMB-le. — ■■■laieai asnasialas In e*|ttelf|o E U9f*eo.eee*l.
Fo velikosti draga vzajemna zavarovalnica tule države z vseskozi slovanske-narodno upravo.
———————    Vaa ta*!awa*la ealaa ■
■ar taeimi mm v IJeHal i (torti nlld fln. 12. -ee
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje podporo v
iz čistega dobička izdatno narodne in občnokoristoe namene.
Lastnina In tisk »Narodne tiakarnea.
2717
25