Naročnik: Savinjsko novice d o o Savinjska 4.3331 8000032 knjižnica OSREDNJA CELJE i Muzejski trg 3000 Celje ŠTEVILKA 19 LETO XL 9. MAJ 2008 CENA 1.35 EUR MttgRr M <■ ì mi:.. a» GRAFICHE STORITVE ^ynjgraf Na trgu 51, Mozirje 8.00-12.00, 13.00-16.00 - BARVNO in ČB fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske naloge „.) ■ izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) • plastificiranje t ■ sprejem zahval, čestitk in Ak malih oglasov za jđk Savinjske novice .■ ' «J info(a)unigraf.si www.uniqraf.si Intervju: Andreja Podbregar Marš, splošna zdravnica STRAN 8 Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Attemsov trg 3. Gornji Grad Slike SO simbolne. Zadruga mozirje Tehnične poslovalnice s strešno opeko akciia Opeka strešna E,ernit art. Europa, rdeče rjav Opeka strešna Createn art. Balance, naravno rdeč tufi inß Do 14. maja lahko naročite žive živali Živali bodo dostavljene 16. maja po poslovalnicah. ■ beli piščanec (cca. 1 kg) 2,90 EIIR/kom - puran (6 tednov) 11,50 EUR/kom - Trgovina Šmartno, Šmartno 74, Šmartno - Trgovina Bočna, Bočna 63, Gornji Grad - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3 - Trgovina Rečica, Rečica 61, Rečica -Teh. trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno - Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava - PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje - Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8 - Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno - Železnina Luče, Luče 34, Luče 584-51-32 584-50-05 584-75-09 583- 51-35 838- 80-43 839- 43-30 837-07-84 839-44-20 584- 12-41 584-40-24 ''*rčuieut* Brezplačno vodenje transakcijskega računa za eno leto, če sklenete: modro ali rentno varčevanje za 5 let ) banka celje Ponudba velja do 31.12.2008, če sklenete modro ali rentno varčevanje najmanj v višini 50€ na mesec. Pizzerija IZ®MS VSAKODNEVNE MALICE Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje J Gsffl m naročila t ©31/SfM85 http:www.izoles.si Delovni čas : Pon. - čet od 5.30 do 23. ure Pet. - sob od 5.30 do 1. ure Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure 1 11.05. Testenin« izoles, solata 1X05. Pečenka, pečen krompir, solata 14.05. Zrezki « omaki, testenine, solata 15.05. Krompirjev golaž s hrenovko, sladoledi ~ zi, ur@ 10.05. Ocvrt mesni kanelon, krompirjeva solata Sdfllo 3,3@ Malice do m,, 17.05. Postrv po tržaško, kuhan krompir, solata PRIPRAVLJENE MALICE: - Ciganski golaž, - Krompirjev golaž s hrenovko, sladoled Trgovina z obutvijo Jurček éV KOPITARNA Odprto: pon, - pet. od 8. do 19. sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE Nov delovni čas: Nazarje: od 8.00 do 19.00 Šoštanj: od 8.00 do 19.00 Parižlje: od 8.00 do 12.00 od 14.00 do 19.00 Sobota od 8.00 do 12.00 - vse trgovine KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Velika izbira tlakovcev, travnih in pranih plošč, robnikov... ssip Sadike paradižnika, solate, paprike, kumare ... Škarje živo mejo 75 € ■ «v Glasbeni stolp H 29 Philips WM 139/12 »m,uoe Prikolica ETK 400 4.360 € BTV Gorenje TVF 29V1P15 300 € Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas M OSmEDKj,, - Tretja stran 1 KfUfZflHOA-------------------------------------------------------------------------------} Država velik dolžnik naši dolini Če komu, potem ostaja država Zgornji Savinjski dolini velik dolžnik po treh hudih in več manjših poplavah v zadnjih dveh desetletjih. Ljudje, ki jih ne zanima prav veliko, ali je za takšno stanje kriva država ali občina, so naveličani obljub, pozivov k potrpežljivosti, izgovorov, da ni dovolj denarja, in raznih pojasnil, da so za sedanje stanje krive »objektivne« okoliščine. Če si dolina Savinje po katastrofalni poplavi leta 1990 v sedemnajstih letih ni zaslužila celovite sanacije in če si tega ni zaslužila tudi Zadrečka dolina v devetih letih po poplavi leta 1998, potem se zares lahko vprašamo, kdaj (če sploh) bodo razmere urejene, saj lahko pričakujemo, da se bodo vodne ujme v prihodnje pojavljale pogosteje kot v prejšnjem stoletju. Ob tem, ko se sprašujemo o razlogih, zakaj celovita sanacija po poplavah še ni bila izvedena, se lahko vprašamo tudi o tehnični ustreznosti doslej izvedene sanacije, saj se Dreta in Savinja s sedanjimi ukrepi, tako vsaj trdijo poznavalci stanja na naših rekah v preteklosti, spreminj ata v hudournika, ki se pri višjem vodostaju dobesedno zlijeta proti spodnjemu delu doline. Manjka torej večje število zadrževalnikov v obliki jezov, kašt in podobnih objektov. Kot običajno je tudi v tem primeru lažje govoriti in kritizirati, kot kaj narediti, toda brez resnih opozoril odgovornim posameznikom in strokovnim službam se ne bo spremenilo nič. Kvečjemu bomo čez kakšno leto ali dve spet bili plat zvona, ko bo kje odneslo kakšno hišo, ko bo povzročena ogromna materialna škoda in ko se bomo spet spraševali, kdo je kriv. Državnozborske volitve se hitro bližajo in s tem čas predvolilnih shodov, na katerih ponavadi kot za stavo padajo take in drugačne obljube. Morda bi kazalo tokrat povprašati kandidate in njihove strankarske veljake, kaj nameravajo storiti za ureditev poplavne varnosti naše doline in se na osnovi preteklih dejanj in prihodnjih napovedi odločiti, komu zaupati glas. Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče! IZ VSEBINE: lì» Mozirje: Odkritje kipa Ignacu Orožnu........7 Trnovec: V družinskem podjetju Krančič so prepričani, da ima predelava lesa svetlo prihodnost.13 Varpolje: Študenti nazdravili prazniku delavcev.17 Iz zakladnice naše doline: Erjavčeva jama nad zeleno Savinjo.20 Mozirje: Slemenšek premagal konkurenco v plezanju na mlaj...20 Nazarje: 30. maraton zasenčil vandalizem.24 Grušovlje: 4. srečanje izdelovalcev suhomesnatih dobrot.... ISSN 0351-8140, leto XL, št. 19,9. maj 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Novinar: Edi Mavrič - Savinjčan. Stolni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EURza naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. MINISTER ZA OKOLJE IN PROSTOR JANEZ PODOBNIK OBLJUBLJA, DA JE V VODARSTVU OBDOBJE SUHIH KRAV MINILO Drobtinice ne bodo ustavile pobesnelih voda Poplave so poleg potresov najhujše naravne ujme v Sloveniji, ki povzročajo zelo veliko gmotno škodo. Tovrstnih naravnih pojavov ni mogoče preprečiti, lahko pa se jim izognemo, kar je posebej priporočljivo ravno pri poplavah. Ker se katastrofalne poplave pojavljajo vsakih nekaj desetletij ali celo stoletij, smo nanje preprosto pozabili. Očitno je Zgornja Savinjska dolina izjema tudi v tem oziru, saj je območje v zadnjih osemnajstih letih doživelo vsaj štiri katastrofalne poplave, katerih posledice še lep čas ne bodo odpravljene. VPRAŠUIVOST MINISTROVEGA OPTIMIZMA Hudourniške vode naj bi umirjali predvsem jezovi, vendar takšni, kot so na Dreti in Savinji, zagotovo ne izboljšujejo poplavne varnosti (foto: EMS) Za Zgornjo Savinjsko dolino so značilne kratkotrajne, vendar izjemno silovite poplave. Vode hitro narastejo, s sabo nosijo ogromne količine plavja in ga nasipajo na vr-šajih in v ravnini, po nekaj urah divjanja pa nadaljujejo s poplavljanjem krajev v spodnji Savinjski dolini. Nesrečna zgodba se ponavlja ob vsakem večjem deževju, z vse hujšimi posledicami, saj sta Savinja in Dreta z vsemi pritoki vred uničujoča hudournika. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik sicer optimistično ugotavlja, »da tako zadovoljivega prvega financiranja ukrepov ni bilo še pri nobeni naravni nesreči,« kot pri odpravi škode po lanskoletni septembrski poplavi. To je mogoče res, vendar pri tem mirne vesti pozabi povedati, da je država v zadnjih dveh desetletjih povsem padla na izpitu, kar se tiče gradnje jezov in 4 V - — zadrževalnikov vode. Samo za ilustracijo povejmo, da je bilo na Savinji do leta 1950 še 22 jezov, ki so blažili poplavne vode. Zagotovljene so bile poplavne ravnice, ki so jih povojni urbanisti pozidali, očitno prepričani, da bodo vode ukrotili v stisnjenih koritih. Katastrofalne posledice so očitne in samo vprašanje je, v koliko bo realen investicijski ciklus v vodarstvo, o katerem je okoljski minister govoril na srečanju z župani in županjo zgornjesavinjskih občin, v resnici odpravil znane probleme. Pri tem Podobnik omenja nekaj odprtih primerov, kot so jez v Lokah pri Mozirju, potem Batlnov oziroma Marčinkovjez na Ljubnem, kjer naj bi šlo za moderno rešitev, kije bila pred leti realizirana samo na pol. Osnovno vprašanje, koliko jezov bo država zgradila v naslednjih letih na Dreti in Savinji, pa je ostalo brez odgovora, čeprav Podobnik, kot sam pravi, z obema očesoma dobrodušno gleda na Zgornjo Savinjsko dolino. ZASKRBLJENOST PREDSTAVNIKOV OBČIN Podžupan občine Ljubno Stanko Zagožen se je s Podobnikom sicer strinjal, da seje v 18 letih po katastrofalni poplavi leta 1990 precej stvari uredilo, vendar osnovni problem ostaja isti. Savinja in Dreta sta še vedno hudourniški reki in čeprav seje v zadnjih letih veliko govorilo o izgradnji jezov in zadrževalnikov, je država skoraj v celoti zatajila. Obljube številnih predstavnikov tako leve kot desne Martin Juvan trdi, da se po poplavah leta 1990 ni na Savinji naredilo skoraj nič (foto: EMS) politične opcije so obvisele v zraku, zatoje po Zagožnovih besedah spodbudno, da sedanja vlada namenja več sredstev za sanacijo Drete in Savinje. Upravičeno kritičen je bil tudi nazorski župan Ivan Purnat. Po njegovem je država za poplavno varnost naredila izredno malo. Kot primer je navedel kraje Šmartno ob Dreti, Kraše in Nazarje, kijih ogrozi vsaka malo večja voda. »Leta 1990 seje zapisalo, da se bo uredila brana v Potoku, vendar je zapisano ostala mrtva črka na papirju. Dogovorjeno se ni realiziralo, menda zato, ker ni denarja. Torej bo potrebno v bodoče več denarja nameniti za sanacijo rek,« je bil kategoričen Purnat, kije sicer poudaril tudi dobro sodelovanje z Agencijo RS za urejanje prostora (ARSO), kjer lahko kljub prizadevanjem gasijo samo najnujnejše "požare", za trajne in uspešne sanacijske posege pa tudi njim zmanjka finančnih sredstev. Tako kot Purnat je nezadovoljen tudi župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, ki že od septembra opo-zarja na ogroženost celotnega Trnovca in Spodnje Rečice. »Nekaj naj bi se saniralo letos in v prihodnjem letu, vendar je 800 tisoč evrov za območje Savinje odločno premalo. Drugi problem je potok Rečica, ki ob vsaki večji vodi udari iz korita in poplavlja. Želim, da se korito Rečice očisti, v Dol-Suhi pa bo nujno Župana Ivan Purnat (v sredini) in Vinko Jeraj (desno) razumeta, da primanjkuje denarja, vendar to ni opravičilo, da se sanacija vodotokov do lanske poplave skoraj ni izvajala (foto: EMS) Minister za okolje in prostor Janez Podobnik: »Nivo je eden najboljših in najučinkovitejših koncesionarjev. Menim, da se je v lanskem in letošnjem letu po njegovi zaslugi naredil velik premik.« (foto: EMS) narediti zadrževalnik,« je bil konkreten Jeraj. Dejstvo je, da bi lahko s pravočasnimi preventivnimi ukrepi preprečili oziroma ublažili marsikatero tragično posledico, zato se bo morala vlada zavedati, da v državi ni edina prioriteta izgradnja verige elektrarn na Savi, karseveda pome- Vodja Agencije RS za okolje iz Celja Alenka Zupančič v prihodnje pričakuje manj gašenja “požarov” in več preventivnega ukrepanja (foto: EMS) ni, da gre iz vodnega sklada preveč denarja za objekte, ki bi jih morali financirati iz energijskih sredstev. S pravočasnim čiščenjem strug in kontroliranim odvozom gramoza bi po mnenju župana Luč Cirila Rosea precej omilili poplavno ogroženost, vendar je zakonodaja na tem področju očitno še precej okorna. Seveda pa županom ne povzročata sivih las samo Savinja in Dreta. V praksi se namreč kaže, da postajajo vse bolj uničujoči tudi hudourniški potoki, ki z ogromnimi količinami materiala dobesedno zasipajo zaselke in uničujejo infrastrukturo. REŠITEV SO JEZOVI IN ZADRŽEVALNIKI VODA Tako kot večina ljudi je zaradi počasnosti sanacije na vodotokih razočaran tudi potomec nekdanjih splavarjev in žagarjev ter dober poznavalec razmer Martin Juvan z Ljubnega ob Savinji. »Prednikom je bilo jasno, daje potrebno vodo umirjati v zgornjem toku. Opazovali so tok vode in na podlagi dognanj pravilno delali jezove in tako imenovane kašte. Samo od Solčave do Grušovelj je bilo 25 jezov, na Lučnici najmanj šest. Jezovi so zaustavili vodo, ki seje razlila po travnikih in to je bilo normalno za vse ljudi. Politika povojne oblasti je ukinjala žage, jezovi se niso smeli graditi, vsa razlivna območja so pozidana in sedaj se držimo za glavo, ker narava vrača udarce,« brez dlake na jeziku komentira razmere Juvan, trdno prepričan, da je edina rešitev v ponovni izgradnji jezov. Glede Savinje trdi, da v skoraj dveh desetletjih ni bil izveden noben omembe vreden sanacijski ukrep, zato bi bilo potrebno udariti po mizi in od pristojnih terjati tudi odgovornost. »Ob vsakem potoku so stali mlini, ki so ustavljali vodo in ob vse bolj grozečem pomanjkanju hrane bomo z lučjo pri belem dnevu iskali ljudi, ki bodo znali postavljati mline in žage. Kje so vsi strokovnjaki, ki se razglašajo za varuhe narave?« se sprašuje Juvan, zgrožen nad brezbrižnostjo oblastnikov, ki postanejo gostobesedni le pred volitvami. Savinjčan Na kratko Potrjeni prejemniki občinskih priznanj Svet občine Gornji Grad je sprejel sklep, da se letos zlati grb občine podeli Francu Pozniču za dolgoletno požrtvovalno in vestno delo v vrstah gornjegrajskega gasilskega društva. Iz gasilskih vrst prihaja tudi prejemnik grba občine Mirko Bre-zovnik, priznanje občine pa bo prejela prav tako gasilka Pepca Smol- nikar. Priznanja župana bodo letos podelili OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad za 215 let organiziranega delovanja, PGD Gornji Grad za 125 let organiziranega gasilstva in Pašni skupnosti Gospodna -Globača za 100 let delovanja in organiziranega pašništva. EMS Težave s služnostnimi pravicami Odgovorni v Občini Nazarje se zavedajo, da bodo lahko mlade družine zadržali v občini samo, če bodo ustvarili pogoje za individualno stanovanjsko gradnjo. V ta namen bi v Šmartnem ob Dreti že lahko začeli postopekza prodajo osmih parcel na območju Biča, vendar od soseda niso pridobili služnostnih pravic, kar je eden od pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Direktor občinske uprave Samo Begič pravi, daje pogoj za služnost vodnogospodarska ureditev, za kar je pristojna Agencija RS za okolje, občina pa nastopa samo kot posrednik. Begič pričakuje kompromisno rešitev, saj se po njegovem občani zavedajo potrebnosti gradnje. EMS Davka na neprejete subvencije ne bo Na finančnem ministrstvu so pridobili pravno mnenje, ki pravi, da lastnikom zemljišč in gozdov ter čebelarjem, ki bi morali plačati davek na kmetijske subvencije, čeprav jih niso nikoli dobili, tega ne bo treba, saj za obdavčitev ni podlage. V informativnem izračunu za leto 2007, ki ga bodo davčni zavezanci dobili letos, tistim, ki subvencij niso prejeli, davčna uprava ne bo navedla zneska subvencije kot davčne osnove. Ti zavezanci bodo obdavčeni izključno na podlagi katastrskega dohodka. EMS Z novo osebno izkaznico tudi k zdravniku Poslanci so potrdili novelo zakona o osebni izkaznici in tako določili, da bo novo osebno izkaznico mogoče uporabljati tudi za obisk pri zdravniku in storitve e-uprave. Kartica bo namreč vsebovala kvalificirano digitalno potrdilo in zapis zdravniškega certifikata. Po zagotovilih pristojnih Pomoč Rdečega križa Mozirsko območno združenje Rdečega križa je po lanskih poplavah priskočilo na pomoč osemdesetim družinam, skupna vrednost porabljenih sredstev pa znaša dobrih dvanajst tisoč evrov. Vsa pomoč, razen hrane iz EU, oblačil in ozimnice, je bila plačana preko originalih računov, še vedno pa imajo na računu rezerviranih 25 tisoč evrov namenjenih Dele-jevi družini s Trnovca, ki je ob lansko- na novi kartici ne bo nobenih občutljivih zdravstvenih podatkov, le številka zavarovane osebe, v evidenci pa le podatek, da je državljan zavarovan. Kot je znano, bo sedanja osebna izkaznica ostala v veljavi, zato jo tistim, ki tega ne želijo, ne bo treba zamenjati. EMS letni poplavi ostala brez hiše. Glavni odbor RK Slovenije je Delejevim name-nilšedodatnih 150tisočevrov,kibodo nakazani na območno združenje ob začetku gradnje nove hiše. Gre za to, pojasnjuje sekretarka območnega združenja lika Kramer Marolt, da se bo v višini rezerviranih sredstev družini pomagalo izključno s plačevanjem računov. EMS PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU V MOZIRJU Odgovornost za boljši jutri na nas vseh Dan upora proti okupatorju so v Krajevni organizaciji Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Mozirje obeležili s spominsko proslavo. Na odru mozirskega kulturnega doma so zadnji petek v aprilu odmevale partizanske pesmi in recitacije, ki sojih pripravili pevci moškega pevskega zbora Kulturnega društva Mozirje pod vodstvom Antona Petka, Bri-novškovi z Gneča in osnovnošolke. Programje ob recitatorki in moderatorki programa Stanislavi Borov-šak popestrila tudi Godba Zgornje Savinjske doline. O pomenu praznika in upora proti okupatorju pred več kot šestimi desetletji in pol je spregovoril slavnostni govornik, vodja poslanske skupine SLS, Jakob Presečnik. Pri tem je izpostavil, da mora za dom, družino in državo skrbeti sle- herni državljan, saj je vsak po svojih močeh in možnostih odgovoren za lasten in skupen razvoj. Ob tem ne smemo pozabiti, da smo tudi odgovorni za varno in socialno pravično državo, kjer se bo vsak počutil svobodnega in za družbo koristnega člana. Presečnik je tako prepričan, daje odgovornost za boljši jutri na nas vseh. Vsak dogodek, pomemben za slovensko zgodovino, ima svoj kamenček v mozaiku slovenske samostojnosti. Pri tem izstopa upor proti okupatorju pred 67 leti, ko se je uprl slovenski narod, in dogodki pred 17 leti, ki so zagotovili samostojno državo Slovenijo. »S samostojnostjo nam je bila dana priložnost, da smo z izpolnitvijo demokratičnih meril, ki veljajo v EU, postali člani skupine držav, ki imajo priložnost in obvezo, da pos- tanejo vodilna sila razvoja v svetovnem merilu. V tem polletju tej grupaciji celo predsedujemo, kar je edinstveno priznanje mladi državi,« je med drugim povedal Presečnik in poudaril, da smo ne glede na članstvo v EU sami odgovorni za lasten razvoj in socialno varnost vseh državljanov. Marija Sukalo Pevci moškega pevskega zbora Kulturnega društva Mozirje so zapeli partizanske pesmi (foto: Marija Šukalo) PODJETJA PRIPRAVLJENA ŠTIPENDIRATI BODOČE LESARJE Premalo zanimanja za tehnične poklice Analize poslovanja podjetij in samostojnih podjetnikov kažejo, da v zadnjih letih lesarska panoga na celotnem območju Savinjsko-šaleške regije (SAŠA) predstavlja relativno nizek delež, zlasti pri dohodkih. Kljub temu da je lesarskih podjetij kar 125 ali 5,1 odstotka od vseh podjetij v regiji, ta ustvarijo samo 0,9 procenta vseh prihodkov gospodarstva. način dokazati, da mislimo resno. Računamo, da bi lahko s programom začeli že v šolskem letu 2009/10,« razlaga Jasna Klepec. Na podlagi opravljenih razgovorovje bilo ugotovljeno, da bi bila najbolj primer- Dogajanje na lesarskem prazniku dokazuje, da je mizarska dejavnost še živa (foto: EMS) Ob dejstvu, daje zlasti Zgornja Savinjska dolina nadpovprečno poraščena z gozdovi in daje tu že po tradiciji prisotna lesnopredelovalna panoga, ki v zadnjih letih nazaduje, je po prepričanju direktorice Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije (SAŠA ORA) Jasne Klepec nujno potrebno ukrepati. »Trenutne aktivnosti so najbolj usmerjene na področje izobraževanja ustreznega strokovnega kadra. Z natančno analizo stanja smo ugotovili, da naša lesarska podjetja potrebujejo predvsem ljudi s srednješolsko lesarsko izobrazbo. Trenutno bi samo v Zgornji Savinjski dolini potrebovali 70 mizarjev, vsi pa vemo, da so šole za mizarje precej oddaljene. Najbližja je v Slovenj Gradcu, druga je v Škofji Loki. Z najbolj aktivnimi podjetniki in podjetji smo se konec lanskega leta odločili, da poskusimo ta program izobraževanja približati v lokalno okolje. Pobudo smo posredovali na šolsko ministrslvo in vse naše aktivnosti so usmerjene v pripravo elaborata za uvedbo omenjenega izobraževalnega programa. Želimo si, da bi izobraževanje potekalo v Nazarjah, zato bomo poskušali zagotoviti čim boljše infrastrukturne pogoje in na ta na oblika izvedbe teh programov v sodelovanju med Šolskim centrom Velenje in Šolskim centrom Slovenj Gradec. Velenjski šolski center je že doslej uspešno razvijal in izvajal nove izobraževalne programe na sred- nješolskem in visokošolskem nivoju. Poleg tega so po mnenju Jasne Klepec prav Velenjčani pomembni nosilci razvojnih nalog SAŠA regije. Tako naj bi nov izobraževalni program na področju lesarskih strok zapolnil vrzel po ustrezno usposobljenih tovrstnih kadrih v regiji. »Šolski center je s svojimi izkušnjami, dosedanjim delom na področju izobraževanja, ustreznim kadrom in sodobno opremo sposoben organizirati kvalitetno izobraževanje na področju lesars1va,skladnospotrebami gospodarslva in obrti ter se pri tem z njimi tudi povezati. Program, zlasti praktični del, bodo izvajali v sodelovanju z delodajalci, s katerimi že sedaj dobro sodelujejo. Celotno območje, tako kot vsa Slovenija, bi moralo biti prepoznavno po lesarskih izdelkih, saj imamo na voljo dovolj surovine. Stem, ko bomo kazali pozitiven odnos do panoge, prikazovali koristnost uporabe lesa v pohištveni in gradbeni industriji, bodo mladi spoznali nove priložnosti ter se spet odločali za ta poklic,« dodaja Klepčeva, prepričana, da je v Sloveniji lesarska panoga po krivici izpuščena iz državnih strateških dokumentov. Savinjčan V MOZIRJU ODKRILI DOPRSNI KIP IGNACA OROŽNA »Orožen in Slomšek sta bila istega srca in duha« Mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger ter župan Ivan Suhoveršnik sta odkrila doprsni kip Ignacu Orožnu (foto: Benjamin Kanjir) V sklopu prireditev ob mozirskem občinskem praznovanju sta 25. aprila mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger ter župan Ivan Suhoveršnik odkrila doprsni kip župniku in zgodovinarju Ignacu Orožnu. Kip slednjega se je pred mozirsko farno cerkvijo pridružil kipu Janeza Goličnika, ki je bil postavljen v lanskem letu. Orožnovo delo je ob odkritju predstavil Aleksander Videčnik. Ignac Orožen se s svojim delom uvršča med ugledne slovenske duhovnike zgodovinarje. Rojen je bil v trgovski družini, šolal seje sprva v Laškem in Celju, kasneje pa študiral filozofijo v Gradcu in nato še teologijo v Celovcu. Po končanem študiju leta 1842 seje za nekaj mesecev naselil v Št. Andražu na Koroškem, kjer je bil prvotni sedež lavantinske škofije, nato postal kaplan vžalcu, med leti 1847 in 1854 pa je kot vikar delal v Celju. Leta 1854 je prejel v upravljanje župnijo v Mozirju, leta 1865 pa je bil premeščen kot nadžupnik v Sv. Križ pri Rogaški Slatini. V letu 1867 je v Mariboru postal stolni korar, leta 1884 stolni dekan in osem let kasneje stolni prošt. V času njegovega župnikovanja v Mozirju je kot ugleden zgodovinar zapisal kroniko župnije Mozirje. Slednja še danes služi mnogim rodovom mladih raziskovalcev zgodovine. Med drugim je zapisal tudi kro- nike župnij Celje, Laško in Rogaška Slatina. Njegovo najbolj znano delo pa je zgodovinski opis trinajstih dekanij lavantinske škofije. Bilje tudi dober gospodarstvenik. V času bivanja v Mozirju je bila v Ljubiji zgrajena cerkev sv. Nikolaja in obnovljenih več podružničnih cerkva. Bilje sodobnik blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki je bil njegov učitelj. Kotje na odkritju obeležja dejal dr. Franc Kramberger: »... sta bila Orožen in Slomšek istega srca in duha.« Zato je tudi prav, daje dobil svoje spominsko obeležje, ki naj nas in prihodnje rodove spominja na veliko delo, ki gaje opravil, tik poleg Slomškove skulpture. Avtor kipa je Miha Kač, Mozirjanom dobro poznan kipar, avtor mnogih podobnih obeležij širom Mozirja. Otvoritev so popestrili pevci domačega cerkvenega pevskega zbora, ki ga vodi Anton Petek. Benjamin Kanjir ZGORNJESAVINJSKO DRUŠTVO GENERALA MAISTRA Borci za severno mejo dobili dostojen spomenik za pripravo in vodenje projekta ter odprtje Parka borcev za severno mejo. Društvo je ob tej priložnosti v sodelovanju s Slovensko vojsko pripravilo odmevno slovesnost, ki sejeje udeležilo več kot tisoč obiskovalcev, izdalo je brošuro z referati uglednih avtorjev, v sodelovanju s Slovenskim redom vitezov vina pa je bila opravljena posebna polnitev vina. Poleg ostalih aktivnosti Zgornjesavinjskega društva generala Maistra v letu 2007 velja omeniti še organizacijo razstave o Maistru in njegovih borcih v ljubenski osnovni šoli, organizacijo pohoda osnovnošolcev na Smrekovec, podpis listine o sodelovanju z ostalimi veteranskimi organizacijami v Zgornji Savinjski dolini in sodelovanje na prireditvah, ki jih je organizirala Zveza društev generala Maistra. V letošnjem letu namerava društvo poleg rednih aktivnosti organizirati enodnevni tabor Zveze društev generala Maistra, še več poudarka kot doslej pa bo namenjeno sodelovanju z vsemi osnovnimi šolami po dolini in obujanju spomina na življenje in delo generala Maistra. Park borcev za severno mejo na Ljubnem ob Savinji naj bi postal kulturni spomenik lokalnega pomena in naj bi v bližnji prihodnosti doživel še multimedijsko nadgradnjo. Franjo Atelšek Člani Zgornjesavinjskega drušlva generala Maistra so na rednem občnem zboru lanskoletno delovanje ocenili kot zelo uspešno. Največji dosežek društva v letu 2007 predstavlja ureditev Parka borcevza severno mejo na Ljubnem ob Savinji, kije bil v navzočnosti ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera uradno odprt 8. septembra. Občni zbor so člani društva začeli z minuto molka v spomin na pobudnika za ustanovitev društva in podpredsednika Ivana Zupana, kije bil tudi pobudnik za ureditev parka, žal pa ni dočakal ponovne namestitve spominske table Maistrovim borcem na Brunetovi hiši na Ljubnem ob Savinji (originalna je bila uničena med drugo svetovno vojno), za kar si je prav tako prizadeval. Omenjena naloga ostaja v programu dela vodstva društva, ki mu bo tudi prihodnja štiri leta predsedoval Iztok Podkrižnik. Udeleženci občnega zbora so dosedanjemu in novemu predsedniku izrekli pohvalo ter zahvalo Park borcev za severno mejo na Ljubnem ob Savinji naj bi postal kulturni spomenik lokalnega pomena (foto: Franjo Atelšek) Intervju, Gospodarstvo Andreja Podbregar Marš (foto: Tatiana Golob) ANDREJA PODBREGAR MARŠ, SPLOŠNA ZDRAVNICA V ZDRAVSTVENI POSTAJI NAZARJE »V Zgornji Savinjski dolini je prisotna zelo pestra zdravstvena simptomatika« Pred slabim letom se je ekipa zdravnikov, ki delujejo v okviru Zgornjesavin-jskega zdravstvenega doma oziroma v Zdravstveni postaji Nazarje, še dodatno pomladila. Prakso Ernesta Kelemena, ki je odšel v pokoj, je prevzela zdravnica Andreja Podbregar Marš, specializantka splošne medicine. Kljub temu da se je njena službena pot začela šele pred petnajstimi leti, kar je po prepričanju nezaupljivih Slovencev šele nekako predvčerajšnjim, je za Podbregarjevo že precej pestra pot spoznavanja medicine. - Večina vaših pacientov vas je pri delu že spoznala, gotovo pa manj poznajo vašo dosedanjo službeno pot. Najbolje jo lahko našim bralcem predstavite seveda vi. Po končani medicinski fakulteti sem se leta 1993 zaposlila v celjski bolnišnici, kjer sem ostala do leta 1997. Sledila je zaposlitev v ambulanti družinske medicine v Preboldu, kjer sem leta 1999 naredila specializacijo iz splošne medicine. Želja po dodatnem znanju iz urgentne medicine meje gnala v Zdravstveni dom Celje, ker sem od leta 2000 do 2007 delala v splošni ambulanti, hkrati pa sem veliko delala in dežurala tudi v prehospitalni enoti. Vedno pa sem si želela delati kot podeželjska zdravnica in tako sem pristala v Nazarjah. - So vas pacienti takoj sprejeli za »svojo« zdravnico oziroma lahko govorimo o sledi slovenske nezaupljivosti? Zdi se mi, da so me pacienti dobro sprejeli, seveda pa se zaupljiv odnos lahko vzpostavi šele z leti. - Vaša specializacija je gotovo najprimernejša specializacija za zdravnika, ki dela v podeželski praksi. Lahko opišete prednosti specializacije na vašem delovnem področju? Specializirala sem iz splošne medicine, tukaj pa delam tako z odraslimi kot z otroki. Bližje mi TURIZEM NA SOLČAVSKEM POČASI, VENDAR VZTRAJNO STAGNIRA Med povezovanjem in lastno razpoznavnostjo V podjetju Logarska dolina ugotavljajo, da v zadnjih letih število obiskovalcev Solčavskega ne narašča. Število nočitev se je v primerjavi s prejšnjimi leti sicer povečalo, vendar se obiskovalci tega alpskega bisera ne zadržujejo prav dolgo, kar seveda pomeni, da tudi prihodki niso ravno spodbudni. Hitra ocena stanja daje slutiti, da turizem na Solčavskem že nekaj časa stagnira to pa je nazadovanje, nad katerim bi se po prepričanju predstavnika podjetja Logarska dolina Marka Slapnika morali zamisliti. Dejslvo je, da posamezni turistični ponudniki dobro opravljajo svoje delo, saj se precej zada voljnih gostov vrača. Se pa Slapniku poraja vprašanje, če je to dovolj, saj bo brez skupnih aktivnosti in pogleda v prihodnost težko predvideti, kakšen bo turizem na tem mejnem območju čez deset let. »Z resno analizo in spodbujanjem turizma se nihče ne ukvarja, čeprav enoglasno zatrjujemo, da je naša razvojna priložnost ravno vturizmu. Bojim se, da smo s turizmom že tako domači, da ne potrebujemo ne izobraževanj ne strokovnjakov, ki bi nam lahko omadeževali našo visoko turistično Kako naprej in v katero smer, je bistveno vprašanje, s katerim se ta čas ukvarjajo turistični delavci na Solčavskem (foto: EMS) samopodobo. Ustanovljen je občinski odbor za turizem, v javnem interesu na področju turizma deluje tudi Turistično društvo Solčava, delno tudi društvo Panorama in podjetje Logarska dolina d.o.o.. Občina pripravlja smele načrte razvoja turistične infrastrukture. Vendar brez premišljenih skupnih usmeritev večine turističnih ponudnikov skupnega razvoja ne bo,« je prepričan Slapnik. Po ocenah večina turistov obiskuje Solčavsko zaradi pohodništva, planinarjenja in kolesarjenja, čeprav je ponudba ravno na teh področjih slabo definirana in promovirana. Za nadaljnji razvoj solčavskega turizma bo po Slapnikovem mnenju potrebno vzpostaviti trajne in učinkovite komunikacijske povezave med vsemi akterji turistične ponudbe na Solčavskem v obliki partnerskega sodelovanja. »Solčavski turizem potrebuje za lažje delo in spremljanje učinkov operativni razvojni načrt ter načrt trženja in promocije, ki morata biti usklajena tako medsebojno kot z načrtom interpretacije naravne in kulturne dediščine območja. Ko bomo na vseh nivojih solčavskega turizma delovali usklajeno, zjasnim vedenjem, kaj sploh želimo, se bomo lahko suvereno in uspešno povezali s turistično ponudbo v širšem okolju,« dodaja Slapnik. Savinjčan je vsekakor odrasla populacija, čeprav zelo rada delam tudi z otroki. Vendar pa menim, da si otroci zaslužijo zdravnika pediatra, zato smo bili vsi zelo veseli, daje naš zdravstveni dom pred kratkim dobil novo zdravnico mag. Damjano Podkrajšek, ki je specialist šolske medicine, hkrati pa ima veliko izkušenj s preventivnimi programi s področja otrok in mladostnikov. - Približno leto dni je naokoli, odkar ste v Nazarjah prevzeli delo splošne zdravnice, zato verjetno lahko podate svojo oceno zdravstvenega stanja vaših pacientov. Ste si že ustvarili vtis, ali so vaši pacienti dovolj osveščeni glede zdravega načina življenja? Čeprav sem v Nazorju sedaj že skoraj eno leto, še vedno nisem spoznala vseh svojih pacientov. Skoraj vsak dan spoznavam nove paciente. Lahko pa rečem, daje v Zgornji Savinjski dolini »Veliko pacientov se v ambulanti želi predvsem pogovarjati, pri meni iščejo različne nasvete. Skušam jim pomagati po svojih močeh, prav gotovo pa bi bil v Zgornji Savinjski dolini zelo dobrodošel kakšen psiholog.« prisotna zelo pestra zdravstvena simptomatika. Tu se najdejo tudi bolezni, ki so v slovenski populaciji zelo redke, zato je delo zelo zanimivo. Zelo veliko je tudi kardiovaskularnih obolenj, ki pa so predvsem posledica nezdravega načina življenja in prehranjevanja. Še vedno se v teh predelih poje zelo veliko suhomesnatih izdelkov in večini se to ne zdi prav nič narobe. - Po nekaterih študijah naj bi bilo življenje na podeželju bolj zdravo, ljudje pa manj podvrženi stresu, ki je pomemben dejavnik pri nastajanju različnih obolenj. Ali pri svojih pacientih opažate veliko s stresom povezanih bolezenskih stanj oziroma na katerih področjih smo Zgornjesavinjčani potrebni temeljitejšega izobraževanja? V Nazarjah ves čas deluje CINDI program, ki izobražuje ljudi o zdravem načinu življenja. Na žalost pa se vabljeni dostikrat ne odzovejo vabilu. Menim, da bi bil zelo dobrodošel tudi program pomoči pri obvladovanju stresa. Ugotavljam namreč, daje zelo veliko ljudi, tako mladih kot starejših, med njimi celo otroci, pod velikim stresom, Mnogi od teh so že razvili depresivno ali an-ksiozno motnjo in že potrebujejo zdravljenje z zdravili. Zelo veliko je tudi alkoholizma in odvisnosti od pomirjeval. - Večno aktualna tema - preveč množično predpisovanje antibiotikov. Kakšno je vaše stališče do te problematike? Ste kdaj naleteli na neodobravanje mogoče malo »razvajenih« pacientov? Pri predpisovanju antibiotikov se poskušam držati svetovnih in slovenskih smernic. To seveda ni vedno po godu pacientov, ki vse prevečkrat želijo dobiti antibiotik. Večino virusnih in lažjih bakterijskih infekcij pa ne potrebuje antibiotika. To je včasih težko dopovedati nekomu, ki želi biti zdrav v enem dnevu. Še posebej me jezi nekritično jemanje antibiotikov, ki so ostali doma od prejšnje infekcije. Bojim se, da bomo s takšnim neodgovornim jemanjem antibiotikov vzgojili seve bakterij, pri katerih antibiotiki ne bodo več delovali. - Ali ljudje pri vas iščejo tudi pogovor oziroma svetovanje glede psihičnih obremenitev? Veliko pacientov se v ambulanti želi predvsem pogovarjati, pri meni iščejo različne nasvete. Skušam jim pomagati po svojih močeh, prav gotovo pa bi bil v Zgornji Savinjski dolini zelo dobrodošel kakšen psiholog. - Si pri svojem številu pacientov, glede na to, da direktorica Zgornjesavinjskega zdravstve- nega doma Ida Pustoslemšek Kramer opozarja na preobremenjenost svojih zaposlenih zaradi prevelikega števila opredeljenih pacientov, sploh lahko privoščite daljši pogovor s svojimi pacienti? Zelo se trudim, da bi vsak pacient dobil toliko časa v ambulanti, kot ga potrebuje. Seveda pa to vedno ni mogoče, saj je opredeljenih pacien- »Zelo veliko je tudi kardiovaskularnih obolenj, ki pa so predvsem posledica nezdravega načina življenja in prehranjevanja. Še vedno se v teh predelih poje zelo veliko suhomesnatih izdelkov in večini se to ne zdi prav nič narobe.« tov preveč. Poleg tega mi sedaj, ko svoje paciente še spoznavam, to vzame veliko več časa. Se pa trudimo, da bi pacienti prišli na vrsto vsaj približno ob naročeni uri. - Kakšni pacienti smo Zgornjesavinjčani, ki se zdravimo pri vas? Preveč odvisni od zdravil, se radi poslužujemo samozdravljenja z zeliščnimi preparati, premalo kritični do svojega počutja...? Eno leto je premalo, da bi lahko podala natančno oceno. Verjetno je podobno kot drugje v Sloveniji. Nekateri prisegajo samo na uradno medicino, drugi se poslužujejo tudi alternative. Seveda pa so pacienti ob poplavi raznih informacij veliko bolj osveščeni o boleznih, kar pa je samo dobrodošlo, saj menim, da je čas avtoritativnega zdravnika minil. Vedno bolj bomo partnerji pri zdravljenju, seveda pa bo moral pacient prevzeti tudi svoj del odgovornosti pri zdravljenju in pri ohranjevanju svojega zdravja. Pogovarjala se je Tatiana Golob PREDAVANJE OB DNEVU ZEMLJE V DOMU KULTURE NAZARJE Posledice izginjanja gozdov Savinjsko gozdarsko društvo je v sodelovanju z nazorsko enoto Zavoda za gozdove Slovenije organiziralo predavanje ob dnevu Zemlje. Predstavnica organizacije Greenpeace v Sloveniji mag. Nina Štros, vodja projekta EU Presedency watch, je predstavila izginjanje gozdov v tropskem pasu, zlasti v Braziliji in Indoneziji ter povzela podatke o klimatskih spremembah. Štrosova je poudarila, da sta posek in spreminjanje gozdov v obdelovalna zemljišča sprostila v 90 letih v Zemljino ozračje okrog 20 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida, kar je več kot celoten svetovni promet. Posledice izginjanja gozdov pa niso le v poviševanju količin izpušnih plinov v ozračju in s tem v segrevanju ozračja, ampak tudi v izginjanju življenjske pestrosti. A vzvod za ustavitev izginjanja gozdovje trenutno v mednarodni trgovini in v političnih pritiskih razvitih držav na vlade držav, ki ta proces dovoljujejo. Tekom predavanja je Štrosova večkrat izrazila optimizem, da bomo uspeli zaustaviti trend povečevanja izpustov ogljikovega dioksida v ozračje in preprečiti nadaljnje dvige temperatur na Zemlji. Časa za to je še kakšno desetletje. V diskusiji so udeleženci ugotavljali, da se lahko trend povečevanja površin gozdov v Evropi zaradi poviševanja temperatur kmalu obrne, zlasti velike površine gozdov iglavcev lahko v nekaj letih izginejo zaradi suš, podlubnikov ipd. Klateški psi ogrožajo divjad V Lovski družini Gornji Grad se soočajo z vse večjim številom klateških psov, ki ogrožajo breje srne in košute. Starešina Milan Močnik pravi, da je zakonodaja lovcem zelo nenaklonjena, saj morajo najprej najti lastnika psa, ga opozoriti in samo v skrajnem primeru smejo takšnega psa tudi ustreliti. Gre za splošen problem, ugotavlja Močnik, pri katerem bi se morala bolj angažirati veterinarska uprava. Problem jetoliko večji, ker so se pojavile garje in steklina, kar pomeni, da lahko pes, ki se giblje nekontrolirano, pride v stik z okuženo lisico. Pri tem Močnik poudarja, da bi morali lovci najprej pomesti pred lastnim pragom in z zgledom opozarjati lastnike klateških psov. EMS ...................... .....y Marija Sukalo 4. SREČANJE IZDELOVALCEV SUHOMESNATIH DOBROT Kulinarične dobrote tudi paša za oči Udeleženci srečanja so dobrote prinesli z domačij po Zgornji in spodnji Savinjski ter Šaleški dolini (foto: Marija Šukalo) Ko se združijo moči članovgrušoveljskega prostovoljnega gasilskega društva in članic aktiva kmečkih žena, se na mizo postavijo kulinarične dobrote, ki so prava paša za oči in skušnjava za želodec. Tako je bilo tudi na 4. srečanju izdelovalcev suhomesnatih dobrot, ki so ga pripravili v grušoveljskem gasilskem domu zadnje nedeljsko dopoldne v aprilu. Skoraj 60 izdelovalcev suhomesnatih izdelkov, jabolčnika, domačega žganja in likerjev ter različnih vrst kruha in doma konzervirane zelenjave je namreč na ogled postavilo več kot 120 tovrstnih vzorcev dobrot, ki so poleg želodcev vabile tudi oči, saj so bile domiselno aranžirane. Namen srečanja je, po besedah predsednika PGD Grušovlje Janka Prislana in idejnega vodje projekta Janeza Kuharja, pogovor in izmenjava izkušenj ter receptov za izdelavo kulinaričnih specialitet, ki sojih izdelovalci pripravili na domačijah po Zgornji in spodnji Savinjski ter Šaleški dolini in jih predstavili na pokušini. Sejna soba je bila ob zaključku pretesna za vse, ki so prisluhnili tudi zanimivemu kulturnemu programu. Tega so oblikovali Fantje izpod Vurberka, ansambel Branka Belaja in harmonikar Primož Zvir. Razstavljeni zgornjesavinjski želodci, salame, klobase, slanine, bržole, paštete, vložena zelenjava in različne vrste kruha so končali v želodcih številnih pokuševalcev. Prinašalci vseh kulinaričnih dobrot so v znak zahvale za sodelovanje prejeli spominska priznanja. Marija Šukalo UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE Klekljorske mojstrovine na ogled V nabito polni veliki dvorani Mestne občine Velenje je v ponedeljek, 21. aprila, potekala slovesnost ob praznovanju desete obletnice klekljarskego krožka pri velenjski Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Še pred tem so v občinski avli odprli razstavo klekljarskih izdelkov. Svojim »študentom« je spregovorila Marija Vrtačnik, predsednica Unija, kot skrajšano imenujejo svojo univerzo njeni slušatelji. Poudarila je pomen vseživljenjskega učenja in v kratkih besedah, podkrepljenih s številkami, predstavila delovanje ustanove. Ta ima v Velenju in dislociranih oddelkih - med drugim tudi v Mozirju -že preko 800 slušateljev v več kot 25 različnih tečajih. V veznem delu slovesnosti je bilo podrobno predstavljeno dosedanje delovanje klekljarskega krožka. Ko so pred desetimi leti nekatere članice izrazile željo o tovrstnem učenju, je bilo takratno vodstvo nekoliko skeptično, vendar seje stvar dobro prijela in kmalu so prizadevanja kronali prvi izdelki. Mentorica Tilka Kompare, doma iz Poljanske doline, kjer je s klekljanjem pričela že v predšolskih letih, je svoje znanje neutrudno predajala tudi nekaterim udeleženkam iz Zgornje Savinjske doline. Zanimanje javnosti je bilo stalno, zato so večkrat razpisali vpise v prvi »razred«, to je začetne tečaje. V letošnjem šolskem letu deluje tak oddelek tudi v Mozirju. Svoje prostore je dalo na uporabo Društvo upokojencev Mozirje. Za razumevanje so na prireditvi tudi predsedniku tega društva, Stanetu Podsedenšku, in mozirskemu županu Ivanu Suhoveršniku (žal ob njuni odsot- Slovesnosti ob odprtju klekljarske razstave so se udeležili številni obiskovalci Lebar) nosti) podelili priložnostno priznanje. Zbranim je spregovoril župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Dejal je, da občuduje trud in pozitivno energijo, ki jo klekljarice v dolgih urah potrpežljivega dela tkejo v svoje izdelke. »Vaše delo spremljam že od samega začetka in tudi po razstavah je viden desetleten napredek, saj so vaša dela postala neprecenljive mojstrovine. Razmisliti bi bilo dobro o velenjski motiviki in ustvariti nekaj prepoznavnih velenjskih klekljarskih spominkov tudi v protokolarne namene,« je med drugim dejal Srečko Meh. Razstava je bila odprta od ponedeljka do petka. Spremljajoči kulturni program je bil delo študentov Univerze za tretje življenjsko obdobje. Ob samem odprtju pa je zaigrala celo njihova godba na pihala. Marija Lebar DRUŠTVO ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE MOZIRJE Marko Presečnik končal Na zadnjem letnem občnem zboru so mozirski pustnaki razpustili dolgoletno vlado, ki jije predsedoval Drago Poličnik. Ocenili so, daje čas, da na njihova mesta stopijo mlajši in nadaljujejo z dolgoletno tradicijo. Kljub temu da so stopili iz prvih bojnih vrst, so naslednikom obljubili svojo pomoč. S tem namenom so v nov upravni odbor društva izvolili par prekaljenih članov, ki bodo odslej z roko v roki delovali s pustnim podmladkom. Na prvi seji novega upravnega odbora, kije bila pretekli teden, so izmed izvoljenih odbornikov na mesto predsednika društva imenovali Marka Presečnika. Podpredsedniško funkcijo bo odslej opravljal Drago Poličnik, ki bo ostal tudi pustni župan. Na seji so se lotili programa dela, ki jim ne dovoli spanja med poletjem. Že prihodnji mesec se bodo udeležili pustnega karnevala v Banji Luki, v začetku julija pa vračajo obisk prijateljem iz Novega Vinodolskega. Benjamin Kanjir DRUŠTVO AJDA ŠTAJERSKA Ob dnevu Zemlje predstavili svojo dejavnost V torek, 22. aprila, so v okviru praznovanj mednarodnega dneva Zemlje v Intersparu v Velenju mozirske članice štajerskega društva Ajda na stojnici predstavile informativni material o delovanju društva. Mozirske članice štajerskega društva Ajda so ob dnevu Zemlje v Velenju predstavile dejavnost društva (foto: Marija Lebar) Društvo Ajda je s polnim imenom Drušlvo za biološko-dinamično gospodarjenje. To je metoda pridelovanja prehrane, po kateri se pridelana živila tržijo pod blagovno znamko Demeter. Značilno za metodo je, da zavrača uporabo umetnih gnojil in kakršnihkoli strupov. So tudi proti gensko spremenjenim organizmom. Za nego zemlje in rastlin uporabljajo kompostne pripravke in pri tem upoštevajo kozmične ritme. Matično društvo Ajda Vrzdenc je ustanovila Meta Vrhunc in deluje že okoli petnajst let. Da bi bilo društvo dostopnejše po vsej Sloveniji, so ustanovili še več »podružnic«. To so sicer samostojna društva, delujejo pa v povezavi z ostalimi enakimi društvi in zvezo društev. Drušlvo Ajda Štajerska je bilo ustanovljeno lani septembra. Prej so delovali kot delovna skupnost v okviru Ajde Vrzdenec. Območje delovanja članovje osrednja Štajerska od Logarske doline do Rogatca in od Zidanega Mostu do Rač. Vtem kratkem času so že organizirali več predavanj in delovnih srečanj. V članstvo vabijo vse, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našo pridelovalno zemljo in kakšne kakovosti je naša prehrana. Več informacije dobite na njihovi spletni strani ali na telefon 051 394 494. Marija Lebar GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Priprave na državno tekmovanje Vikend sredi aprila so glasbeniki zgornjesavinjske godbe izkoristili za intenzivne vaje. Sredi maja bo namreč v Laškem 28. tekmovanje godb v 1. kakovostni skupini. Na njem bo nastopilo 15 godb iz Slovenije in zamejstva. Poleg dveh obveznih skladb - Spring - bodo predstavili tudi dve Adamičeve Suite za pihalni skladbi po lastni izbiri. Obe so pos-orkester in Reedove The Hounds of lušalci že imeli priložnost slišati na januarskem koncertu Godbe Zgornje Savinjske doline: Cinecittà (D. Carnevali) in Band on Parade (V. Lingo). Ker je tako tekmovanje lepa priložnost, da se predstavijo širšemu občinstvu, se želijo pokazati v najlepši luči. Da bi njihovi inštrumenti zazveneli še bolj ubrano kot ponavadi, so povečali tudi število vaj. Za druženje prijetnega s koristnim so poskrbeli na vikendu intenzivnih vaj v Gorenju nad Zrečami. Nekaj več kot 40 glasbenikov je vadilo v centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Po petkovi in celodnevnih sobotnih vajah so tudi zvečer utrjevali prijateljske vezi ter zaigrali kakšno, ki ni predvidena za tekmovalni repertoar. V nedeljo so na dopoldanski vaji pilili še zadnje podrobnosti, nato pa se počasi poslovili od Pohorja. Tekmovalnemu programu lahko prisluhnete na javni vaji, ki bo v soboto, 10. maja, ob 19. uri v mozirskem domu kulture. Vabljeni, da na lastna ušesa preverite, kako uspešne so bile tokratne intenzivne vaje. Eva Ribezi JAMARSKI KLUB CRNI GALEB Snežna jama najlepša pomladi Najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji, Snežna jama na Raduhi, je za obiskovalce ponavadi odprta od 1. junija do 30. septembra ob sobotah, nedeljah in praznikih, letošnje ugodne vremenske razmere pa dovoljujejo dostop že maja. Med prvomajskimi prazniki so prvi obiskovalci že lahko občudovali številne majhne ledene stalagmite, stalaktite in ledene stebre v prvem delu jame, v ledeni dvorani. Ravno pomladi je jama najlepša zaradi obilice ledu in ledenih struktur, ki se poleti in jeseni že topijo in razkrajajo. Podzemlje so leta 1981 odkrili in raziskali člani jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda in jamo uredili za turistične oglede. V mesecu maju bo jama odprta po predhodnem dogovoru oziroma najavi, junija pa pričnejo redno obratovati. V kolikor želite spoznati podzemeljske lepote Raduhe, se toplo oblecite in obujte (priporočene so tudi rokavice), saj se temperatura v notranjosti spušča od minus 1 v začetnem delu do plus 2,5 stopinj Celzija v kapniško aktivnem delu jame. Ogled traja do dve uri. ArtPuk KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic LEPOSLOVJE - MLADINA: Kasdepke, Gregorz: Detektiv Iskra, Cassidy, Anne: Iskanje J.J., Hubman, Branka: Snežna deklica, Kerr, Philip: Modri džin Babilona, Sivec, Ivan: Jutri bom umrl, Sharafeddine, Fatima: Rdeča škatla čokoladnih bonbonov, Gregorčič Gorenc, Barbara: Odskočnice. LEPOSLOVJE-ODRASLI: Falcones de Sierra, lldefonso: Morska katedrala, Demšar, Avgust: Retrospektiva, Jergovič, Miljenko: Ruta Tannenbaum, Ferić, Zoran: Otroci Parnasa, Naidoo, Beverley: Na drugi strani, Bates, Vanessa: Noge gor, pa boi, Doherty, Berlie: Abela, Roberts, Nora: Križ boginje Morrigan, Vojnovič, Goran: Čefurji raus!, Caldwell, Lucy: Poletje v Belfastu, Laforet, Carmen: Praznina, Gibbins, David J.L.: Križarjevo zlato. STROKOVNA LITERATURA: Makarovič, Marija: Obleka predela človeka, Janez Goličnik: 1737-1807, Baird, Helen: Mozaiki, Stopar, Ivan: Za grajskimi zidovi, Hazier, Vito: Vinske kleti na Slovenskem, Bavcon, Jože: Sredozemske in tropske rastline, Slovenske domače jedi 2, Ravnikar, Tone: Po zvezdnih poteh, Igraje zakon! GLASBENA SOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 NAZARJE Tel,: 03 839 4210 Faks: 03 839 4211 VPIS UČENČEV ZA ŠOLSKO LETO 2008-2009 1. VPIS BREZ SPREJEMNEGA PREIZKUSA V PROGRAMA: - PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA Pouk se izvaja 45 minut tedensko za učence v starosti 5 let, -GLASBENA PRIPRAVNICA Pouk se izvaja 60 minut tedensko za učence v starosti 6 let. Vpis učencev v obe skupini bo potekal od 2. junija 2008 do zasedbe prostih mest (vsaka skupina po 12 -15 učencev). 2. VPIS S SPREJEMNIM PREIZKUSOM V 1. RAZRED (INSTRUMENTI IN PETJE ) Priporočljiva starost za instrumente je od 7 do 11 let. Priporočljiva starost za petje je od 17 do 24 let. SPREJEMNI PREIZKUS BO V SOBOTO, 24. MAJA 2008, OD 10. DO 12. URE V GLASBENI ŠOLI NAZARJE. Za dodatne informacije pokličite Glasbeno šolo Nazarje, Tel.: 03 83 94 210. Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na islet z nami. Prav gotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enega izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih kuponov iz 1S. številke smo izžrebali odgovor Štefke Ramšak iz Zavodic. Ime in nriimek: ... _ _ Naslov: 3 Telefonska št.: v 19« številki Savinjskih novic mi je bil najbolj všeč članek z naslovom: Občina Luče razpisuje na podlagi IO. in ll. člena Odloka o priznanjih Občine Luče (Uradni list RS 117/ 2003 z dne 28.11.2003) ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LUČE ZA LETO 2008 in sicer za naslednja priznanja: NASLOV ČASTNI OBČAN OBČINE LUČE ZLATA PLAKETA OBČINE LUČE PRIZNANJE OBČINE LUČE 1. Predlogi za podelitev posameznih priznanj so lahko naslednji: - za NASLOV ČASTNEGA OBČANA OBČINE LUČE se predlaga posameznika za izredno pomembne trajne dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali drugem področju, ki je s svojim delovanjem prispeval k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Luče; - za ZLATO PLAKETO OBČINE LUČE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Luče; -za PRIZNANJE OBČINE LUČE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za uspehe in dosežke v zadnjem obdobju, za enkratne dosežke, kot spodbuda za ustvarjalno delo. Priznanje se lahko podeljuje tudi za dosežke trajnejšega pomena na različnih področjih, ki imajo pomen za Občino Luče in v širšem družbenem prostoru; 2. Predloge za podelitev priznanj Občine Luče lahko predlagajo posamezniki ali skupine posameznikov, politične stranke, podjetja, društva, organi lokalnih skupnosti ter druge organizacije in skupnosti. Predlagatelj za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. Vsako leto se lahko podeli največ en naslov častnega občana, največ ena zlata plaketa, priznanj Občine Luče pa se lahko podeli tudi več. 3. Predlogi morajo biti pisno utemeljeni in morajo vsebovati: - osnovne podatke o predlagatelju - podatke o predlaganem kandidatu za priznanje - vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata - utemeljitev predloga in predlaganega priznanja - podpis predlagatelja 4. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Luče, najkasneje do 16.6.2008. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v avgustu 2008. Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo mogla obravnavati in upoštevati. OBČINA LUČE Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Gospodarstvo» Oglasi J Zgodba družinskega žagarskega podjetja Krančič s Trnovca ima korenine v prevozniški dejavnosti. Nosilec dejavnosti Ivan Krančič je namreč začel z avtoprevozništvom, prelomno pa je bilo leto 1992, ko so se začeli intenzivno ukvarjati s predelavo lesa. Aleš Krančič, ki je zadolžen za vodenje podjetja, s ponosom poudari, daje obrt pri hiši že polnih trideset let in ker so tržne zahteve terjale širitev podjetja, so leta 1999 pretežni del žagarske dejavnosti preselili v Nazarje, kjer so odkupili zemljišče znotraj nekdanjega Glinovega kompleksa. Kdor se je sposoben prilagajati trgu, se mu po mnenju Aleša Krančiča ni potrebno bati za delo (foto: EMS) Pred nakupom moderne žage so Krančičevi razrez lesa opravili s kooperanti (foto: EMS) Na Trnovcu, kjer sedaj stoji moderna žaga, je še pred leti raslo grmovje. Krančičevim je jasno, da je potrebno les pred prodajo oplemenititi, zato 21 zaposlenih izdeluje opaže, brune, ladijske pode in les za ostrešja, skratka izdelke za takojšnjo uporabo. Aleš Krančič pravi, da je prednost majhnih podjetij njihova prilagodljivost vsakodnevnim spremembam, ki se pojavljajo na trgu. »Trg postaja vse bolj zahteven, zato je prilagodljivost pomembna prednost pred velikimi sistemi. Na žalost smo tudi mi prisiljeni kupovati les izven doline, čeprav vsi vemo, da se tukajšnja hlodovina prodaja drugam. Očitno so na delu tržne zakonitosti, je pa škoda, da se lesu, ki je v dolini, ne doda višja tržna vrednost. Očitno je najlažje pro- dati hlodovino,« ugotavlja Krančič, prepričan, da ima predelava lesa svetlo prihodnost. Vse več ljudi se namreč vrača k naravi, zato želijo svoj bivalni prostor iz naravnih materialov. Krančič je prepričan, da bo lesna industrija živela, na kar kažejo tudi trendi, zato se za delo ne bojijo. Z nakupom nove tehnologije načrtujejo z istim številom zaposlenih narediti več, saj poskušajo za svojo dejavnost poiskati najbolj optimalne rešitve. Dejstvo je, da se cene hlodovine nenehno dvigajo, medtem ko so cene izdelkov že dolgo enake. Poleg tega je potrebno surovino plačati takoj, pravi Aleš Krančič, in pri tem ni odstopanja, saj dobavitelji takoj ugotovijo, če hoče kdo z njimi manipulirati. Savinjčan V DRUŽINSKEM PODJETJU KRANČIČ SO PREPRIČANI, DA IMA PREDELAVA LESA SVETLO PRIHODNOST Les je del družinske tradicije V centru Gornjega Grada prodamo 3-sobno stanovanje v izmeri 79 m2, pritličje, leto izgradnje 1995, leto popolne prenove 2007, lastni vhod, parket, centralna, terasa, PVC okna,.. Cena : 1.200,00 EUR /m2. Uredimo financiranje. Več informacij: 041 635 319 ali www.eurostan.si EUROSTAN d.o.o., Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec 0 Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladneje! Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM !!! Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! ŠešČE 48/a. Prebold, tel. 03/705 30 57, 041/642-643. E-mail: termo.sgd@email.si HRM05GD 5 LETNA GARANCIJA! www.termosgd.com imi sta vlogo odlično izpeljali glavna akterka Doroteja Bolko in Kraljica mačeha Eva Podpečan, je posamezne prizore pravljice v igro umeščala pripovedovalka zgodbe Petra Siard, Nastopajoči učenci so z lahkoto premagali »jezikovne prepreke« in z dramsko izvedbo doprinesli učnemu načrtu dodano vrednost razumevanja besedila, govornega sporočanja in razvijanja jezikovnih sposobnosti. Kot vse pravljice se tudi Sneguljčica začne z: Nekoč pred davnimi časi oziroma Once upon a time..., in učenci se bodo zagotovo spominjali, da so nekoč, v času svoje brsteče pomladi, sodelovali pri izvedbi ene redkih tujejezičnih predstav v dolini. ArtPuk Sodoben pouk angleščine je načrtovan tako, daje osredotočen na učence in na proces učenja, učitelj pa ni več edini vir znanja ter informacij, temveč usmerjevalec in spodbujevalec učenja. Motivirati in pritegniti učence k učenju jezika ter bogatenju jezikovnega besednega zaklada pa je s pravljico prav mogoče doseči. Katja Zagožen seje zanimivega, predvsem pa poučnega projekta lotila z učenci sedmih in osmih razredov. Ljubenskim os- Ljubenski osnovnošolci, ki se že učijo angleščine, so pripravili angleško dramatizacijo pravljice Sneguljčica in sedem palčkov novnošolcem, ki se že učijo angleščine, so pripravili angleško dramatizacijo pravljice bratov Grimm, Sneguljčica in sedem palčkov ali Snow White and the Seven Dwarfs. Poleg nastopajočih, med kater- Jožici Kopusar za 40. rojstni dan Vse najboljše za rojstni dan, naj uresniči se ti veliko sanj, da bi te spremljala zdravje in veselje, to za tvojih 40 let so naše želje. Račnikovi GLASBENA SOLA NAZARJE Dva večera lepih doživetij ob glasbi V predprazničnih dneh so v nazorski glasbeni soli pripravili kar nekaj glasbenih dogodkov, ki se jih je udeležilo številno poslušalstvo. Prisluhnili so lahko najprej strunskim, nato pa še orkestrskim instrumentom. Vtorek, 22. aprila, so se na javnem Antona Karasa iz filma Tretji človek, nastopu predstavili učenci, ki igrajo Prav tako raznovrstni so bili nas- Antona Karasa iz filma Tretji človek. Prav tako raznovrstni so bili nastopajoči - tako po starosti kot temu ustrezno po izkušnjah in znanju. Nekateri so igrali in hkrati tudi peli. na strunske instrumente. Takoje bilo moč slišati violine, violončela, kitare in citre. Program so pripravile Teodo- Na flavtah so zaigrali najmlajši učenci (foto: Marija Lebar) Kitarski orkester je predstavil temo iz filma Vojna zvezd (foto: Marija Lebar) ra Garkova, Suzana Hebar, Jerica Žgeč in Cita Galič, taje bila tudi vod-I ja nastopa. Obsegal je raznovrstno glasbo vse od slovenskih narodnih pesmi, klasičnih skladb pa do teme Prav ganljivo je bilo videti male prstke, ki so kar trepetali od treme, pa se vendarle trudili svoj nastop pripeljati do konca. Tudi njih je občinstvo nagradilo s prisrčnim aplav- zom. Malo manj kot dve uri trajajoč nastop, kije dodobra razgrel občinstvo, je imel kar 21 točk. V četrtek, 24. aprila, pa je bil javni nastop učencev, ki igrajo na orkestrske inštrumente. Obiskovalci so lahko slišali pihala in trobila tako v solo kottudi v komornih zasedbah. Te terjajo še več vaj in usklajevanj kot solo nastopi. Slišali so kvartet kljunastih flavt, običajnih flavt, trio klarinetov, kvartet saksofonov. Zanimivo je, da se teh, nekdaj bolj »moških« instrumentov, danes vse bolj suvereno lotevajo tudi dekleta. Program, ki so ga pripravili Tade- ja Cigale, Jernej Marinšek, Stevan Garkov, Miran Šumečnik in Bojan Zeme, je predstavil dvanajst različnih skladb, končal pa seje s slovensko - priredbo Adamičeve skladbe. Na klavirju sta jih spremljala Toni Acman in Stevan Garkov. Učenci so dokazali, da svoje instrumente odlično obvladajo, in poslušalci so se lahko predali uživanju. Vodja nastopa Bojan Zeme se je v nagovoru zahvalil za tako številno udeležbo poslušalstva, saj je to za nastopajoče še dodatna spodbuda in obenem nagrada za njihov trud. Marija Lebar Pravljica kot motivacija učenja Piše: Aleksander Videčnik Več kot trideset let je od mojih povpraševanj tedaj starejših žena in mož o tem, kako so se oblačili. Lahko trdim, da tudi oblačilne navade niso bile povsod v dolini enake. Vem, da sem v Lučah naletel na žensko, ki mije še pokazala belo pečo, kakršno so nosile njene matere. Sicer peče drugje nisem zasledil, kar lahko pomeni, da šoto pokrivalo nosile ženske bližje Koroški, se pravi zgornji del doline, kije v marsičem ohranil prenekatere izrazito koroške navade, predvsem pa jedila. KAKO SO SE OBUČILI Prav gotovo je dejstvo, da so bile oblačilne navade zelo različne, v hribih drugačne kot v ravninskem delu doline. Ljudje so se pač oblačili potrebam primerno, hribovci so se dolgo v pomlad borili z visokim snegom, na ravninskem delu je tega bilo manj in ni dolgo ležal. Zato so se tudi vremenskim prilikam primerno oblačili. Vendar, enoje veljalo pri vseh Zgornjesavinjčanih, skrbeli so za dostojno oblačenje - nosili so "kmašne" in delovne obleke. O tem smo pisali že v predhodni številki našega časopisa. ZdraDička (iz okolice Luč, zapel jo je Tone Mlačnik) Vse sorte zdravičke zdaj venkaj gredo, bomo eno zapeli, ki glihe jio ne bo: Od rože Marije device, ki nam je sprosila to vince. V Kani Galilejski 'na ohcet je b'la, Marija in Jezus sta v svatovšno šla. Marija pa pobara svoj'ga sina: Glej svati pa nimajo vina. Usmiljeni Jezus pa pravi na to: Nalite vse vrče s ta frišno vodo, pa dajte poskusit' starešinu, da on bo pohvalil to vinu. Usmiljeni Jezus je tajga srca za kar ga pros'mo, vse nam da. Če pros'mo za kruha ali vina, vse Jezus pripravljeno 'ma. In zdaj ga bomo spili en glažek al' dva, v imenu Marije in svefga Duha, v imenu Marije device, ki nam je sprosila to vince. Klobuk na korajžo hkrati, da so bile videti bolj široke, so imenovali "interfad". Jopici ali jakni so rekli "šlebanka". Pod šlebanko so nosile rokavce iz belega "mršlina" (fino platno). Zgornje krilo so imenovali "jenkc". Otroški oblekci so rekli "kantuš". Seveda je treba opozoriti, da izrazi pač niso bili povsod enaki oziroma taki, kot so navedeni. Ženska krila so bila dolga do pet. Da bi jih zavarovale pred blatom in drugo umazanijo, sojih spodrecale s posebnimi "podvezavkami". Koso imel krilo "zmeknjeno",je bilo videti, kot da imajo v pasu debelo klobaso -kar je bilo dejansko del spodrecanega krila. NESREČNI ČASI Opisane navade so bile spoštovane, v njih je bilo čutiti tudi določen ponos. Predniki so sicer živeli trdo, saj so bili do konca fevdalne dobe podložniki. Po tem pa so številni kmetje zaradi nepoznavanja naprednega gospodarstva marsikje postali plen raznih izkoriščevalcev, kot so bili posojilodajalci in preprodajalci kmečkih pridelkov. Takoj po kmečki odvezi so bili prepuščeni samemu sebi in brez pomoči države, kar je pomenilo za mnoga posestva veliko zlo, ki je marsikoga pripeljalo na "boben". Šele pozneje, ko so se pojavile zadruge in posojilnice, je bilo nekoliko lažje, saj so ta povezovanja kmetov postopno zagotavljala urejene razmere v posojilništvu in prodaji kmečkih pridelkov. slare fotografije ŽENSKA OBLAČILA Ženske so seveda poleg zunanjih oblek potrebovale še vrsto drugih oblačil. Še pred prvo svetovno vojno je bilo v Lučah spodnje krilo pogosto obloženo z obročem in so ga imenovali "bateren-ka". Neobloženo spodnje krilo, nosile sojih po več Nedeljsko oblečeni Medvedovi iz Jazbin nad Mozirjem okoli leta 1920. Na splošno smo ugotovili, da so bile veliko bolj prikupne obleke žensk, ki so bile krojene tako, da bi še danes zbudile pozornost sodobnih modnih ustvarjalcev. Kot vse kaže, ženske na kmetijah tako v dolini kot v hribih niso nosile klobukov, verjetno peče in pozneje razne rute, za praznične čase tudi svilene. MOŠKA OBLAČILA Moški niso bili tako zahtevni v oblačenju kot njihove družice. Krojači so v glavnem šivali moške obleke po enem kopitu. Najbolj "šteman" je bil žameten lajbič. Te so marsikje lepo okrasno vezli, zato je znana zgodba, ko so lučki fantje pred cerkvijo glasno občudovali nov "lajb'č" nekega velikega kmeta iz Podvolovljeka. Ta pa je rekel le tole: »Ja, resje lep, pač pa le, kdo si ga kup't more.« Pri moških seveda ni šlo brez klobuka. Že fante so navajali k nošnji klobukov. Pripovedovali so, da je način nošnje klobuka nakazal razpoloženje tistega, ki ga je nosil. Rekli so, da ga nosi na "korajžo", če je bil malo nazaj poveznjen. "Šte-mano"je pomenilo, če je bil naprej pomaknjen, izpod klobuka pa je gledal koder las. Moški so v začetku 20. stoletja nosili tudi "iberoke". To so bili kratki površniki, te so bahavo nosili ogrnjene, redko oblečene. Kmalu so začeli nositi "mant'lne",to so bili dolgi plašči. Na raznih poročnih slikah se opazi, kako "nobT'je bilo, če je imel nekdo plašč le ogrnjen. Ponekod so moškim plaščem rekli "burnus" (izraz je tuj, morda južnjaški). Sukna moške-ga je bila "pruštah" ali tudi "rek'lc". Nekoč so nosili hlače na "pritako" (pol-knice), ki seje zgoraj zapirala z dvema gumboma. Takim hlačam so rekli "fideljpom". Tisti z velikih gruntov so nosili na lajb'ču iz žepa v žep razpotegnjeno srebrno "ket-no". Na njej so imeli obešene srebrnike. Več kot jih je bilo, bolj je bilo imenitno. 3ščemo KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Vzajemni skladi - muhasti april V prvih štirih mesecih so med delniškimi skladi le trije pozitivni, povprečno pa so v tem letu izgubili 12,5 % vrednosti. Najboljše v letošnjem letu kaže skladom, ki vlagajo v surovine, čeprav skladov, ki vlagajo zgolj v zlato in delnice rudnikov ziatavaprilu ne moremo šteti med najdonosnejše. Tudi v aprilu jih skupaj z balkanskimi skladi najdemo med poraženci. Kot regiji v letošnjem letu najbolje kaže Latinski Ameriki, medtem ko so ostali hitro rastoči novi trgi še globoko v minusu, čeprav so v aprilu med najdonosnejšimi. Najbolj izrazito se »in zadnji bodo prvi« tokrat pokaže pri MP-Turčiji, kije bila poraženec prvega trimesečja (-35 %), v aprilu pa je najbolj poskočna (+16%). Podoben obrat lahko opazimo tudi pri skladih, ki vlagajo na Kitajsko. Žal do omenjenega obrata še ni prišlo na Balkanu. Med balkanskimi skladi je v štirih mesecih najmanj izgubil Publikum Balkan (-21 %), sl- edijo mu MP-Balkan (-27 %), Triglav Balkan (-24 %), NLBS Balkan (-27 %) ter KD Balkan in Hypo SEE Opp (-30 %). Če na balkanske sklade po- gledamo še bolj od daleč, vidimo, da njihove izgube glede na tečaje pred letom znašajo med -21 % (Triglav Balkan) in -40 % (MP-Balkan). Glede na tečaje pred dvema letoma znašajo balkanski donosi med +41 % (Publikum Balkan) in +8 % (KD). Med mešanimi skladi je tudi po štirih mesecih le en pozitiven, med poraženci pa so še vedno stari slovenski mešani skladi, ki so izgubili še nekaj odstotnih točk. Povprečna izguba vseh 24 mešanih skladov znaša 9 %. Najdonosnejši obvezni-ški skladi se z 2 % držijo nad vodo, v povprečju pa je 35 obvezniških skladov izgubilo 0,72 %, pri čemer se jih 20 lahko pohvali s pozitivnim donosom, 15 pa ne. In kako naprej? V aprilu smo na svetovnih borzah iahko zaznali nekaj optimizma, ki pa nikakor še ne pomeni, da seje padajoči trend zadnjih mesecev ponovno spremenil v rastočega. Vrednosti ključnih indeksov se približujejo pomembnim ravnem, kjer bi se lahko ponovno obrnili navzdol. Vrednost zlata, kije vfebru-arju že presegla 1.000 dolarjev injevzadnjih tednih padala, se bliža podpori pri 800 dolarjih. Koliko še lahko pade? Cena nafte nad 120 dolarjev bi lahko bila eden od razlogov za takšen obrat. mag. Borut Repše Donosi v letu 2008, do 30. aprila DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Prvih 5 - delniški Prvih S - mešani Prvih 5 - obvezniški EEF Eq Latin America [R] 4% STB Smile 1% PF Euro Bond 2% EEF Eq Enerqy & Materials |RH) 0% ROM AR Global Balanced -4% Gama - obvezniški 2% SGAM Eq Global Enerqy -1% RCM AR. Emerqinq Markets -5% NLBS obveznice 2% Infond PanAmerica -3% Hypo Global Balanced -5% SGAM Bd Euro 1% NFD Novi trgi -3% PPF Global Defensive Plus -6% EEF Bd EUR Medium Term [Rj 1% Zadnjih S - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezniški SGAM Eq India -27% Probanka qlobalni -13% VB Europa Rentenfonds -4% MP-TURKEY.SI -29% Modra kombinaciia -13% SGAM Bd Us Opport. Core -4% MP-INDIA.SI -29% Primus -13% KD Bond -4% KD Balkan -29% KD Prosperità -17% SGAM Bd Eu Hi Yield -5% Hypo SEE Opp -30% KD Galileo -17% VB-GoEast-Bond -5% j Vir: www.financna-tocka.si I I ! ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica GSM: 031 471 126; e-mail: td.recica@volja.net Vabi na /3. DAN ZGORNJESAVINJSKIH DOBROT \ I v soboto, 17. maja 2008, v prostorih J V stare osnovne šole na Rečici ob Savinji 55 J PROGRAM: 10.00 Otvoritev kmečke tržnice s ponudbo zgornjesavinjskih dobrot; 11.00 Sprejem gostov - Gospodarsko združenje izdelovalcev podjunskih salam iz Dobrle vasi /Eberndorf/Avstrija; 1100 Zaključek ocenjevanja želodcev; 16.00 Okrogla miza na temo: "Izkušnje pri izdelavi, ocenjevanju in trženju suhomesnatih izdelkov". Sodelujejo: Člani ocenjevalne komisije, gostje iz Dobrle vasi, sodelavci združenja, vabljeni so župani zgornjesavinjskih občin in predstavniki medijev; 18.00 Razglasitev rezultatov ocenjevanja zgornjesavinjskega želodca za leto 2008 in podelitev potrdil o kvaliteti; 19.00 Pokušina zgornjesavinjskega želodca za vse obiskovalce. Zbiranje želodcev za ocenjevanje bo potekalo v petek, 16. maja, po naslednjem razporedu: - MOZIRJE, sedež Kmetijske svetovalne službe, od 8. do 9. ure; - GORNJI GRAD, gostilna Menina, od 9. do 10. ure; - LUČE, kmetijski obrat, od 10.30 do 12. ure; - LJUBNO, kmetijski obrat, od 12.30 do 13.30 ure; - REČICA, stara osnovna šola, od 18. do 21. ure. PRIJAZNO VABUENI NA REČICO! SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA d.0.0. JAVNI POZIV K ODDAJI VLOG ZA IZBOR DELODAJALCEV V ENOTNO REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO (RŠS SAVINJSKA) ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2008/2009 Vabimo vas, da se vključite v štipendijsko shemo za šolsko/študijsko letu 2008/2009 skladno z vašimi potrebami po kadrih. Vključitev v shemo vam omogoča, da si zagotovite 50 % dodeljene kadrovske štipendije. Sredstev za štipendije tako ne zagotavljate samo delodajalci, temveč tudi RRA CELJE preko Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Delodajalec po zaključenem javnem razpisu štipendij (jeseni) sam izbere štipendista, ki ga bo štipendiral in ga po koncu šolanja zaposlil. JAVNI POZIV BO ODPRT DO 30.5.2008 Dodatne informacije in dokumentacija: na spletni strani RRA Celje www.rra-celje.si in na spletni strani SAŠA ORA www.sasa-ora.si pod rubriko Štipendijska shema. Kontaktni osebi: mag. Liljana Drevenšek, Jerneja Kovačič - RRA Celje, tel: (03) 42 44116, Klavdija Šemenc - SAŠA ORA, tel. 03 839 47 53, e-mail: semenc.klavdija@siol.net. Kotiček za voznike, Organizacije ( NASVETI ZA MOTORISTE Sezona motociklizma prihaja proti svojemu vrhuncu, kar bo ostalo do konca jeseni. Prizadel nas je novi zakon o cestnem prometu, višje kazni in več strahu, prometno signalizacijo pa še vedno postavljajo navadni nedeljski smrtniki in ceste krpajo "cestarji", samo da dobijo denar. Zadnjič sem videl tri kopati bankino pol dneva. Narediti bi morali samo odtok, kar jim ni uspelo. So pa ustvarili pravo past za motocikliste s peskom po celi cesti. V primeru nesreče pa bo pisalo, kar pač vsi znajo inje najlažje zapisati: »Zaradi neprilagojene hitrosti gaje odneslo s ceste...« Da se motociklist izogne vsem tem pastem, je zanj pomembno tudi pravilno sedenje na motociklu. Prvo nese dodatne sposobnosti ali nam jih zmanjša kar za 45 odstotkov. Na zgornji sliki vidimo sproščeno držo, ki pa ne zagotavlja optimalnega vodenja motocikla, čeprav na prvi pogled sedi voznica povsem pravilno. Sedenje je sproščeno, vendar so hrbtne mišice popolnoma sproščene in hrbtenica je usločena nazaj, s tem padejo ramena naprej in pritisk rok na krmilo je povečan in nekontroliran. S takšnim sedenjem pravilo, bi naj veljalo za vsakega voznika motocikla, da je namreč najboljše sedenje brez strahu, saj nas strah spravi v krč in upočasni reakcije. Drži pa, da pravilna drža nudi vedno rahlo napete mišice telesa, kar omogoča hitre reakcije. Pravilna drža telesa nam lahko pri- ne omogočamo hitrega reagiranje in lahkotnega upravljanja motocikla. Na spodnji sliki je prikazano, kako naj spremenimo sedenje. Podobno kot v pisarni, hrbet usločimo naprej, s tem se pomaknejo ramena nazaj in sproti se pritisk na krmilo. Motocikel ostane lahkoten v rokah in ie na motociklu naše reakcije postanejo hitre, natančne in predvidljive. Motocikel je kar naenkrat vodljiva igračka, ki ga vodimo, dirigiramo in z lahkoto usmerjamo skozi ovinke. Zelo pomembno je tudi, da si natančno prilagodimo zavore, ki naj bodo vedno na dosegu prstov. Če zavirate s samo dvema prstoma, potem bodite pazljivi, da si ostalih prstov ne priškrnete med krmilo in ročico pri močnem zaviranju. Enako velja za zadnjo zavoro, ki naj bo spuščena nizko, tako dajo z lahkoto »pohodimo«. Igor Pečnik KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV IN KAMP MENINA Študenti nazdravili prazniku delavcev Že tradicionalna zabava ob prvem maju v kampu Menina je tudi tokrat kljub slabi vremenski napovedi presegla pričakovanja in navzoče z udarnimi ritmi zibala do jutranjih ur. Madžarski rokerji Disco Express so ogreli obiskovalce pred nastopom domače skupine LaKost (foto: ArtPuk) Popoldne so zgornjesavinjski študenti v športnem parku Gmajna v Varpoljah organizirali tradicionalne študentske »igre brez meja«, zastavljene kot šaljivo tekmovanje v smučanju, vleki »štrika«, skakanju... Zaradi slabega vremena se iger ni udeležila nobena od sedmih prijavljenih ekip in tako žal letošnje igre ostajajo neizvedene. Na večerni zabavi so organizatorji ob prvem maju nazdravili in čestitali vsem delavcem in tudi bodoči intelektualni delovni sili. Navzoče so v hladnem večeru sprva ogreli lokalni ICU z barvitim glasom pevke, dodobra razplamteli madžarski rokerji zasedbe Disco Express, pov- sem zakurili pa člani zasedbe Black Summer, ki so se kar na odru prelevili v LaKost. Svojih pet minut so dobil tudi člani Bočna rjepa, najbolj vztrajni obiskovalci pa so se lahko dokončno skurili ob elektronski house glasbi. Obiskanost dogodka je presenetila tudi organizatorje, saj je bilo moč na parkirišču videti pestro paleto avtomobilskih registrskih oznak, najštevilnejši obiskovalci pa so bili seveda domačini. Ti so najbolj uživali v prepevanju zvokov domačih »frišnih kosti«, iz katerih se bo najverjetneje dala skuhati prav okusna »frišna župa«. ArtPuk Portal Savinjske dolina SflyjnjäiRom i -— . JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V OBČINI NAZARJE (stanovanje št. 16, Zadrečka cesta 13, dvo-in polsobno (75,37 m2), 3. nadstropje, (stanovanje št. 17, Zadrečka cesta 17, garsonjera (27,34 m2), mansarda in vsako nadaljnjo pridobljeno stanovanje I. SPLOŠNI POGOJI za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem (1 ) Splošni pogoji, kijih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja (3.ČI. Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, Ur.l. RS, št. 14/2004,34/04,62/06), so: - državljanstvo RS - stalno prebivališče v občini Nazarje - prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (člani gospodinjstva), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas ali lastnik, ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja, - da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom ne presegajo: velikost gospodinjstva dohodek ne sme presegati naslednjih % od povprečno neto plače v državi 1- člansko 2- člansko 3- člansko 4- člansko 5- člansko 6- člansko 200% 250% 315% 370% 425% 470% Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem po 25 odstotnih točk. (2) Ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih-varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju začasnega bivališča. (3) Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. vanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po tem pravilniku. (5) Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj ne morejo sodelovati tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, kakor tudi tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov. II. PREDNOSTNE kategorije prosilcev Prednostnih kategorij prosilcev ni, v primeru, če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ki so določene v obrazcu, ima prednost prosilec, ki doseže več točk pri točkovanju socialnih razmer. III. PLAČILO lastne udeležbe in varščine Prosilci plačajo lastno udeležbo in varščino, če njihovi dohodki ne presegajo velikost gospodinjstva dohodek ne sme presegati naslednjih % od povprečno neto plače v državi 1-člansko 90% 2-člansko 135% 3-člansko 165% 4-člansko 195% 5-člansko 225% 6-člansko 255% IV. PODATKI, ki jih morajo udeleženci razpisa navesti v vlogi in dokumentacija, ki jo morajo priložiti, je razvidna iz vloge za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem, ki jo zainteresirani dobijo na sedežu Občine Nazarje ali na spletni strani občine: www.nazarje.si. V. OKVIRNI ROK, v katerem bodo neprofitna stanovanja, ki so predmet razpisa, na razpolago za oddajo v najem: Stanovanji na Zadrečki cesti v 3 mesecih po zaključenem razpisu, druga po pridobitvi. VI. ROK ZA ODDAJO VLOG IN OKVIRNI ROK ZA OBJAVO IZIDOV RAZPISA: Vloge morajo prispeti na Občino Nazarje do vključno 30.5.2008, objava izida razpisa najkasneje v 6 mesecih po zaključku JR. VII. VIŠINA NEPROFITNE najemnine za povprečno stanovanje, ki je predmet razpisa, skupaj z napotilom na predpise, ki določajo neprofitne najemnine in subvencioniranje najemnin: Najemnina se obračunava skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter o postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin, Ur.l.RS, št.131 /2003). Opomba: Stanovanji nista primerni za invalida. Župan Ivan Purnat, l.r. (4) Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stano- Nazarje, 5. maj 2008 MARIJA PLESNIK IZ LUČ OBELEŽILA VISOK ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Ob 95-letnici še krepkega zdravja in bistrih misli Pred dvema tednoma je Marija Plesnik iz Luč je Obiskala sta jo tudi brat Janez in sestra Frančiška, praznovala 95-letnico. Zadnja leta živi pri hčerki na Primorskem. Ob častitljivi obletnici ji je veliko zdravja zaželel tudi lučki župan Ciril Rose in predstavniki Rdečega križa iz Luč, V nazorskem vrtcu so imeli te dni poseben razlog za veselje. Hišnik je pobelil stene v igralnici Zvezdica, delavca iz Gorenja Notranja oprema -program pohištvo pa sta sestavila šest novih omar. Stare omare so bile namreč lanskega septembra ob izlivu vode po prostorih vrtca tako poškodovane, da so predstavljale nevarnost za otroke in jih je bilo potrebno zamenjati. Otroci iz starejše skupine so se za ta dan prese- ki sta tudi že visoke starosti - 92 oziroma 89 let. Razen malo naglušnosti so še vsi trije krepkega zdravja in bistrih misli. V zanimivem pogovoru so obujali spomine in prav prijetno jih je bilo poslušati. lili v prostore osnovne šole in igralnico posodili tri-letnikom iz skupine Zvezdica. Že naslednji dan pa smo se skupaj veselili ob pogledu na čudovite omare, ki nudijo našim malčkom varno in prijetno okolje za igro in učenje. Zahvaljujemo se podjetju Gorenje Notranja oprema - program pohištvo, ki nam je s popustom in brezplačno montažo pomagalo opremiti naše prostore. Stanka Cajner PUSTO POLJE Mlaj iz domačih gozdov Velike gozdne površine so prešle iz državne lastnine v zasebno in cerkveno, dobrega drevesa, primernega za mlaj, ni več lahko dobiti, pravijo Pustopoljci. Zato so stopili »vkup« in se odločili, da bodo primerno drevo za mlaj prispevali sami. Letos je to nalogo prevzela domačija Rakovih in 1. maj seje v Pustem Polju praznoval kot »se šika«. Vaščani so prepričani, da bo tako tudi naslednje leto, ko bo drevo podarila druga izbrana domačija. TG S Marijo Plesnik so ob rojstnem dnevu obiskali župan Ciril Rose in predstavniki Rdečega križa iz Luč ter brat in sestra (foto: arhiv Občine Luče) VRTEC NAZARJE Odpravljamo posledice poplave Nove čudovite omare nudijo malčkom varno in prijetno okolje za igro in učenje Dnevno spremljajte POSLOVNE PARTNERJE On-line bonitetna ocena za vsa slovenska podjetja, tudi novoustanovljena. Za samo 1,D3€*+ ddv na dan. Za naročila pokličite Ü1 62 02 701 ali pišite na infa@bonitete.si * Naročnina je letna in znaša 375 € + ODV. disnodo d.o.o. Slemenšek spet premagal konkurenco Na sejmišču pred Mozirskim gajem so se zadnjo soboto v aprilu desetič zapored pomerili najdrznejši plezalci, ki so poskušali osvojiti vrh več kot 20 metrov visokega mlaja. Da plezanje ni mačji kašelj, je dokazalo šest junakov, ki so se pomerili za pokal Mozirskega gaja. Plezalci so morali doseči vrh v najkrajšem možnem času, da pa je tekmovanje potekalo po pravilih, so poskrbeli komisija, štarter, časomeri-lec in varovalec. Vsi udeleženci so se samozavestno lotili naloge. Kot seje izkazalo, so imeli različno dolge priprave. Naloga je bila zahtevna in temu primerni so bili rezultati. Najmanj uspešen je preplezal tri metre, najboljši pa seje ustavil pri petnajstih. Kotže trikrat doslej je najdlje prišel Jani Slemenšek. Za »pot« je porabil manj kottri minute in pol in med izzival- ci ni imel konkurence. Drugouvrščeni Simon Ver-buč je končal plezanje pri sedmih metrih, tretji, Borut Zavolovšek, pa seje ustavil pri šestem metru mlaja, za kar je porabil nekaj več kot minuto. Prav tako je pri šestih metrih omagal Peter Troger, ki pa je za plezanje do te višine porabil dve minuti. Kot se spodobi za tovrstna tekmovanja, ki so ga tudi letos pripravili mozirski mlajevci ob pomoči domače občine, so najboljšim trem podelili pokale, ostalim po bogate nagrade različnih sponzorjev. Marija Sukalo Jani Slemenšek je do zmagovitih 15 metrov priplezal v manj kot treh minutah in pol (foto: Marija Šukalo) IZ ZAKLADNICE NAŠE DOLINE Erjavčeva jama nad zeleno Savinjo sedem metrov, pred njo pa se razprostira zelenica, odkoderje čudovit razgled na raztrgane skale jugozahodne strani Raduhe. Na levi strani je v skali navpična gladka luknja ter vodi do odprtine, ki je podobna oknu,« je nenavadnost opisal Kocbek. Potvjamo vodijugozahodno morebiti 35 korakov, potem zavije pravokotno na desno 40 korakov do izhoda. Jama je precej svetla, z neznatnimi kapniki na mokrih stenah... Pri izhodu na solčavsko Stranje na levi skalna plošča z vdol-benim napisom 16IHS IR 62. Po Kocbeku je dal napis napraviti eden od lučkih župnikov, morebiti vikar Jakob Erjavec. Božanska tišina pravljic se tihotapi iz blagodejne noči jamske noči. iz neprehodne ožine stranskega rova se oglašajo vetrovi, morebiti povezani z globinami vodnega sifona, ki ima najnižji del komaj 30 metrov nad gladino Savinje. Veliko oči je že glodalo skozi temo in iskalo vile, ki so se umaknile v kraljestvo kamnitega molka. S seboj so odnesle skrivnostni mir Erjavčevejame in cele doline. Ni več bajk, ne pravljic o tihem hramu narave. Nekaj bolestnega je namesto njih utonilo v ugaslih sanjah podzemnega vodovja. In kdo se bo zganil, ko bo zemlja zaječala in bodo zvedave vile prihitele na svetlo, začudene nad spremenjeno podobo njihove doline? Savinjčan Nebo je poljubljala koprena zgoščenih megel. Kadar stopi popotnik prvič v Erjavčevo jamo, da bi na drugi strani doživel vzhajajoči dan, se mu zdi, da so nočne vile ravnokar zbežale pred njegovim pogledom, da seje pred njim ugreznil čar gorskih pravljic, in ko poljubi kamnita telesa vrhov sonce, zanj ni več sledu o bajkah skrivnostne gorske noči... Takšen je eden naj-zanimivejšihjamskihsistemovvZgornji Savinjski dolini - Erjavčeva jama, nad strugo bistro zelene Savinje in po krivici zapostavljena sose- da skalnega obeliska igle. Preko 400 metrov v dolžino in 83 v globino meri razvejani jamski sistem. Stara pot iz Solčave vodi skozi »veliko luknjo« in naprej »čez brege« proti Lučam. Neobljudena pot je nudila bore malo užitka, morebiti je ravno zato koncem 19. stoletja naredila precejšen vtis na gornjegrajskega nadučitelja Franca Kocbeka in njegovega graškega prijatelja dr. Johannesa Fr-ischaufa. »Velika skalna vrata so visoka šest in široka Erjavčeva jama je po krivici zapostavljena soseda znamenite Igle (foto: EMS) 10. PLEZANJE NA MLAJ V MOZIRJU FLORJANOVA NEDELJA V MOZIRJU Za večjo učinkovitost v poplavah Prvo majsko nedeljo so mozirski prostovoljni gasilci praznovali god svojega zavetnika sv. Florjana. Okoli 80 se jih je udeležilo maše v farni cerkvi, nato pa so pred svojim domom prevzeli več kosov gasilske opreme. Mozirski gasilci ob prevzemu dveh sodobnih črpalk (foto: Benjamin Kanjir) V zadnjih letih je kraj prizadelo več poplav, ki so povzročile škodo na objektih in premoženju občanov. Na intervencijah se je pokazala potreba po več kosih črpalk za prečrpavanje vode, ki je zalivala kleti stanovanjskih hiš. Mozirski gasilci so imeli doslej v svoji strojnici dve črpalki. S prošnjo po dodatnih so se zato oglasili pri mozirskem županu Ivanu Suhover-šniku, ki je odobril nakup dveh novih z vso potrebno dodatno opre- mo. Investicija je ovrednotena na okoli 4.000 evrov. Mozirski gasilci sedaj zagotavljajo, da bo njihovo delo v primeru poplav bolj učinkovito. S slovesnim prevzemom te opreme, ki sojo nato tudi preizkusili, so si polepšali praznično nedeljo. Gasilci, ki so pred kratkim uspešno opravili tečaj za bolničarje, so iz rok poveljnika zgornjesavinjske gasilske zveze Slavka Brica prejeli zaslužena priznanja. Benjamin Kanjir PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Počastili zaščitnika Minulo soboto je rečiški župnik Ferdinand Luknar na Gorici ob Dreti ob prazniku sv. Florjana daroval mašo. Udeležili so se je prostovoljni gasilci in gasilke PGD Nazarje, Šmartno ob Dreti in Gorica ob Dreti. Člani slednjega društva so bilo organizator, pripravili pa so tudi srečanje teh društev z zakusko v domačem gasilskem domu v Lačji vasi. TG PROSTOVOUNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Spoštovanje zavetništva Po tradiciji so tudi letošnji gasilski praznik ljubenski gasilci proslavili na Rosuljah z mašo v cerkvi, v kateri je eden od oltarjev posvečen sv. Florjanu, zavetniku gasilcev. Vsakoletnega shoda gasilcev so se udeležili številni verniki, saj med ljudmi flor-janovo že od nekdaj velja za praznik, ki ga je glede na zavetništvo pred ognjem pač treba spoštovati. Prav tako kot gasilce, ki ob vsakršni priložnosti priskočijo pomoči potrebnim, bodisi ob požarih ali drugih naravnih nesrečah, kot je ob tej priložnosti pri cerkvenem bogoslužju poudaril ljubenski župnik Martin Pušenjak. Franjo Atelšek Ljubenski gasilci so florjanovo proslavili z mašo v cerkvi na Rosuljah (foto: Franjo Atelšek) GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD Fotografska razstava »ljubenskih flosarjev« V imenu Kulturnega društva Gornji Grad je razstavljavce nagovoril predsednik Rudi Stakne (drugi z desne) (foto: EMS) Z odprtjem razstave fotografij članov ljubenskega Foto kluba Flosar so krstili letošnjo razstavno sezono v gornjegrajski galeriji Štekl, s katero od vsega začetka upravlja tamkajšnje kulturno društvo in v njegovem imenu Vika Venišnik. O fotografih in njihovih fotografijah je spregovoril fotografski mojster Aleksander Čufat, kulturni dogodek pa je popestril pevski kvintet Fantje treh vasi. V ljubenskem foto klubu, katerega vodi Milan Cerar, deluje 23 fotografov amaterjev iz Zgornje Savinjske doline in okolice. Pred letom dni so se prvič javno predstavili v Galeriji Mozirje, z motivi narave, živalskega sveta in portreti. Po Čufarjevem mnenju je gornjegrajska razstava nekakšen pozitiven odsev dosedanjega druženja fotografov iz Zgornje Savinjske doline, predvsem pa dovolj kvalitetna, saj nosi vsaka fotografija nadgradnjo osnovne sporočilnosti. Savinjčan Na podlagi na podlagi 9., 57. in 61. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. I. RS, št. 77/2007), 6. in 9. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 40/2008) ter Letnega programa kulture v Občini Rečica ob Savinji za leto 2008 (Uradni list RS, št. 40/2008), Občina Rečica ob Savinji objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI REČICA OB SAVINJI ZA LETO 2008 5. Merila za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji Merila za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji so sestavni del Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 40/2008. Pravilnik najdete tudi na spletnih straneh občine (http:// www.obcina-recica.si). Proračunska sredstva bodo razdeljena v skladu s sprejetim Letnim programom kulture v Občini Rečica ob Savinji za leto 2008, kije prav tako objavljen na spletni strani Občine Rečica ob Savinji. 6. Obdobje za porabo sredstev 1. Naročnik javnega razpisa Dodeljena sredstva morajo biti porabljena najkasneje do 31.12.2008. Naročnik javnega razpisa je Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55,3332 Rečica ob Savinji. 2. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji v letu 2008 v skupni višini 12.000,00 evrov. Proračunska sredstva so zagotovljena na proračunski postavki » 1803 - Programi v kulturi«« sredstva za sofinanciranje vsebine »18020 - Programi kulturnih društev«, kot sledi: - 412000 Tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam; na tej postavki se zagotovi 10.000 EUR za programe kulture, kijih bodo v letu 2008 izvajali letni izvajalci ljubiteljske kulture v Občini Rečica ob Savinji. - 431000 Investicijski transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam; na tej postavki se zagotovi 2.000 EUR za investicije in investicijsko vzdrževanje kulturnih objektov in opreme. 3. Upravičenci Izvajalci kulturne dejavnosti, ki se sofinancirajo na podlagi tega pravilnika so kulturna društva in registrirani samostojni kulturni ustvarjalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo v sedež v Občini Rečica ob Savinji, - so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti, - imajo zagotovljene materialne, kadrovske, prostorske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih kulturnih dejavnosti, - imajo urejeno evidenco o članstvu, - občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto, - posamezni kulturni imajo stalno prebivališče v Občini Rečica ob Savinji. Izjemoma lahko pridobijo sredstva po tem pravilniku tudi tista društva s sedežem izven Občine Rečica ob Savinji, ki bistveno prispevajo k promociji občine. Izvajalci so dolžni vsvojih promocijskih gradivih na primeren način predstavljati Občino Rečica ob Savinji. 4. Razpisane vsebine Sofinancira se: A) Redna dejavnost, B) Kulturne prireditve, ki so namenjene občanom in promociji občine, C) Projekti in dejavnosti posebnega pomena, D) Kulturne prireditve ob občinskem prazniku, E) Investicijski transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam. 7. Razpisni rok Rok za prijavo je do vključno 23.05.2008. 6. Način dostave predlogov Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55,3332 Rečica ob Savinji, vzaprti ovojnici, s svojim naslovom in s pripisom »Javni razpis KULTURA 2008 - NE ODPIRAJ«. Šteje se, daje prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure na sedež Občine Rečica ob Savinji. Prepozne prijave bodo s sklepom zavržene. Predlagatelji nepopolnih vlog bodo pozvani na dopolnitev. Rok za dopolnitev vloge je 8 dni. 7. Navedba oseb, pooblaščenih za dajanje informacij Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Občini Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55,3332 Rečica ob Savinji. Kontaktna oseba: Majda Potočnik, tel. 03-839-18-32. 8. Informacija o razpisni dokumentaciji Predlagatelji lahko razpisno dokumentacijo prevzamejo v času uradnih ur na sedežu Občine Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Rečica ob Savinji: httD://www.obcina-recica.si. 9. Obravnava vlog in rok, v katerem bodo izvajalci obveščeni o izidu javnega razpisa Pravočasno prispele in popolne prijave bodo ovrednotene na osnovi Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji in Letnega programa kulture v Občini Rečica ob Savinji za leto 2008. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v roku 45 dni po izteku roka za prijavo na razpis. Z izbranimi izvajalci bo župan Občine Rečica ob Savinji sklenil pogodbe o sofinanciranju športnih programov. Rečica ob Savinji, 05.05.2008 Župan Občine Rečica ob Savinji Vincenc JERAJ Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 7. in 8. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 40/ 2008) ter Letnega programa športa v Občini Rečica ob Savinji za leto 2008 (Uradni list RS, št. 40/2008), Občina Rečica ob Savinji objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI REČICA OB SAVINJI ZA LETO 2008 Merila za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Rečica ob Savinji so sestavni del Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Rečica ob Savinji, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 40/2008. Pravilnik najdete tudi na spletnih straneh občine (httD://www.obcina-recica.si). Proračunska sredstva bodo razdeljena v skladu s sprejetim Letnim programom športa v Občini Rečica ob Savinji za leto 2008, kije prav tako objavljen na spletni strani Občine Rečica ob Savinji. 6. Obdobje za porabo sredstev Dodeljena sredslva morajo biti porabljena najkasneje do 31.12.2008. 1. Naročnik javnega razpisa Naročnik javnega razpisa je Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55,3332 Rečica ob Savinji. 7. Razpisni rok Rok za prijavo je do vključno 23.05.2008. 6. Način dostave predlogov 2. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev Predmetjavnega razpisa je sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Rečica ob Savinji v letu 2008 v skupni višini 14.000,00 evrov. Proračunska sredstva so zagotovljena na proračunski postavki » 1805 - Šport in prostočasne aktivnosti« sredstva za sofinanciranje vsebine »18070 - Financiranje športa v društvih«, kot sledi: - 412000Tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam; na tej postavki se zagotovi 10.000 EUR za programe športa, ki jih bodo v letu 2008 izvajali letni izvajalci športa v Občini Rečica ob Savinji. - 431000 Investicijski transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam; na tej postavki se zagotovi 4.000 EUR za investicije in investicijsko vzdrževanje športnih objektov. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55,3332 Rečica ob Savinji, v zaprti ovojnici, s svojim naslovom in s pripisom »Javni razpis ŠPORT 2008 - NE ODPIRAJ«. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure na sedež Občine Rečica ob Savinji. Prepozne prijave bodo s sklepom zavržene. Predlagatelji nepopolnih vlog bodo pozvani na dopolnitev. Rok za dopolnitev vloge je 8 dni. 7. Navedba oseb, pooblaščenih za dajanje informacij 3. Upravičenci Športna društva in športni klubi, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - so registrirani za opravljanje dejavnosti na športnem področju; - imajo sedež v Občini Rečica ob Savinji in vključujejo občane Občine Rečica ob Savinji; - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih aktivnosti; - imajo najmanj 20 aktivnih članov s plačano letno članarino; -so izkazali namensko rabo sredstev proračuna v predhodnem proračunskem letu; - se pravočasno prijavijo na javni razpis. 4. Razpisane vsebine Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Občini Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55,3332 Rečica ob Savinji. Kontaktna oseba: Majda Potočnik, tel. 03-839-18-32. 8. Informacija o razpisni dokumentaciji Predlagatelji lahko razpisno dokumentacijo, vključno z obrazci, prevzamejo v času uradnih ur na sedežu Občine Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55,3332 Rečica ob Savinji. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Rečica ob Savinji: http:// www.obcina-recica.si. 9. Obravnava vlog in rok, v katerem bodo izvajalci obveščeni o izidu javnega razpisa Sofinancira se naslednje vsebine športnih programov: A) Redna dejavnost društev in klubov; B) Športne prireditve in promocijska dejavnost (po programih športnih društev in športnih klubov); C) Delovanje društev na nivoju lokalne skupnosti (športne prireditve ob občinskem prazniku); D) Kakovostni šport: pomoč športnikom pri udeležbi na tekmovanjih v okviru državne reprezentance na EP in SP; E) Športna rekreacija: organizirana redna rekreativna vadba skupin, ki sodelujejo v raznih ligaških tekmovanjih; F) Športni objekti: investicije in investicijsko tertekoče vzdrževanje in nakup opreme. 5. Merila za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Rečica ob Savinji Pravočasno prispele in popolne prijave bodo ovrednotene na osnovi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Rečica ob Savinji in Letnega programa športa v Občini Rečica ob Savinji za leto 2008. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v roku 45 dni po izteku roka za prijavo na razpis. Z izbranimi izvajalci bo župan Občine Rečica ob Savinji sklenil pogodbe o sofinanciranju športnih programov za leto 2008. Rečica ob Savinji, 05.05.2008 Župan Občine Rečica ob Savinji Vincenc JERAJ c Šport 30. MARATON V MALEM NOGOMETU V NAZARJAH Dobro pripravljeno prireditev zasenčil vandalizem V Nazarjah so na igrišču ob Dreti prvo majsko jutro pričeli s turnirjem v malem nogometu. 12-urni maraton, ki ga je pripravilo nazorsko Športno društvo Vrbovec, so posvetili delavskemu prazniku in 30-letnici te športne prireditve v kraju. Letošnji maraton so si organizatorji zamislili kot merjenje moči med športnimi društvi naše doline, a so se vabilu odzvala le društva z zadrečke strani in Mozirja. Nogometaši iz šestih ekip so gledalce zadovoljili s številnimi dobrimi akcijami. Pri tem so bili najboljši Gornjegrajci pred Šmarčani in nazorskimi Malinovci. . med starimi in mladimi pa so ne vec rosno mlajši ugnali starejše (vsi na sliki) V rednemu ueiu sruuaiija su {magali uuiiijegiajui Poslastica dneva je bila vsekakor tekma med prvima generacijama starih in mladih, ki so začeli 24-urni nogometni maraton tistega prazničnega dne pred tremi desetletji. Čeprav že sivolasi ob odvečnih »obročih« okrog pasu, so »fantje« na igrišču blesteli od borbenosti in z dobrimi podajami ter tako dokazali, da kljub letom in poman- jkanju kondicije še vedno niso toliko zarjaveli, da bi bili za staro šaro. Z malo sreče so mladi ugnali stare. Rezultat 4:1 je bil seveda postranskega pomena, saj so na igrišču ponovno oživeli spomini na čas, ko so padale stave, kdo je boljši. Že naslednji večerje dobro pripravljeno športno prireditev in druženje zasenčilo delo vandalov, ki so ponovno vdrli v prostore ŠD Vrbovec. Tokrat so s povzročeno škodo pustili grenak priokus v prizadevanjih članov društva za oživitev dogajanja na igrišču ob Dreti. Tekst in foto: Marija Sukalo KOMENTIRAMO Maratona še ne tešejo zadnjega kroga Začelo se je na osnovi neverjetnega entuziazma peščice nazorskih nogometnih navdušencev: kakršnega si dandanes ne moremo niti predstavljati. Izziv je bil 24 ur neprekinjeno igrati mali nogomet. Nemogoče? Kje pa! Nazarčani zmorejo vse! In seje zgodilo. Pod okriljem športnega društva Nazarje sta bili formirani ekipi mladih in starih, kista šteli dovolj igralcev, daje vsaka postava eno uro igrala in dve uri počivala. Vsak igralec naj bi tako v 24 urah osem ur preživel na igrišču, preostali del dneva pa ob igrišču. In to dobesedno ob igrišču, saj je bil vsak odhod izven označenega območja kaznovan z diskvalifikacijo igralca. Nogometaši so imeli prostor za počitek v dotrajanih vojaških šotorih, tople obroke hrane pa so dobili v mehanični delavnici Gozdnega gospodarstva Nazarje, kjer danes stoji gasilski dom. Zanimanje lokalne javnosti za prvovrstni športni spektakel, vse do danes edinstven vSIoveniji, je bilo izjemno, zato igralci tudi v nočnih urah niso ostali brez publike. Prav tako živahno (ali še bolj) kot na igrišču je bilo ob njem, saj je bil maraton pravi krajevni praznik in priložnost za sproščeno druženje. Po odlični krstni izvedbi je nogometni dogodek na nazorskem igrišču prerasel v tradicionalno športno-družabno prireditev, ki pa se zaradi sprememb družbenih razmer žal ni uspela obdržati v prvotni obliki, torej v obliki dvoboja med ekipama mladih in starih. Organizatorji so bili primorani ubrati drugačen pristop in maraton izvesti v obliki nogometnega turnirja, pa še ta se je v zadnjih letih iz 24-urnega prepolovil v 12-urnega. Ekshibicijska tekma ob 30-letnici maratona v Nazarjah med mladimi in starimi, ki so zaorali ledino in odigrali prvi maraton, se je izkazala kot prava organizacijska poteza ne le z vidika atraktivnosti dogodka, ampak tudi z vidika druženja športnih prijateljev, ki so v minulih treh desetletjih na igrišču skupaj preživeli prenekatero uro, danes pa se glede na svoje vsakodnevne obveznosti skoraj ne srečajo več. Topli stiski rok, trepljanje po ramenih, stare šale in obujanje spominov na nepozabne dogodke v začetnih izvedbah maratonov, vsega tega ne bi bilo brez odločitve vodstva Športnega društva Vrbovec, da zdaj že vse po vrsti veterane povabi na zaključek letošnje prireditve in se jim za njihov doprinos zahvali s spominskim darilom. Pionirjem nazorskega maratona še enkrat iskrene čestitke, organizatorjem pa veliko poguma pri naslednjih izvedbah. Njihova moralna zaveza je, da nadaljujejo tradicijo te edinstvene športne prireditve vSIoveniji in jo dvignejo še za stopničko višje. Franci Kotnik __________________________________V REPENŠEK IN POŽEŽNIK SODITA FINALE LIGE PRVAKOV Veliko priznanje za slovenski sodniški dvojec Pojutrišnjem, v nedeljo, 11. maja, bosta mednarodna rokometna sod-nika Darko Repenšek in Janko Požežnik doživela še enega izmed vrhuncev njune športne kariere. Evropska rokometna zveza jima je namreč zaupala sojenje povratne tekme lige prvakov v moški konkurenci med nemškim Kielom in španskim Ciudad Realom. Po številnih nastopih na največjih svetovnih in evropskih rokometnih turnirjih ter najzahtevnejših tekmah tako v moški kot v ženski konkurenci je sojenje na zaključnem dejanju letošnje lige prvakov samo še dokaz več, da Repenšek in Požežnik sodita v sam vrh svetovne sodniške elite. Svojo vrhunsko formo dokazujeta tudi v državnem merilu, kjer sta v letošnji sezoni doslej sodila sedem od dvanajstih derbijev. Pred nedavnim sta v Tunisu sodila tudi povratno tekmo super pokala Tunizije med domačim moštvom Club Africain in ekipo ESS iz Soussa. Na STRELSTVO INVALIDOV Darko Repenšek (desno) in Janko Požežnik bosta delila pravico na povratni finalni tekmi lige prvakov med Ciudad Realom in Kielom Tiršek ponovno na stopničkah V Ljubljani je 19. aprila potekalo državno prvenstvo invalidov v streljanju, kjer je nastopil tudi Nani (Gorazd) Tiršek iz Gornjega Grada. V tekmovanju s serijsko puško se je zavihtel na najvišjo stopničko in osvojil naslov državnega prvaka v svoji kategoriji SH2, v tekmovanju s standardno puško pa je bil tretji. Minuli konec tedna se je udeležil še prvenstva v turškem Bodrumu, kjer je posegel po srebrnem odličju. Turkish Cup osvojil drugo mesto (foto: AK) Tiršekje vdisciplini serijska puška na domačem državnem prvenstvu z naskokom trinajstih krogov prehitel drugouvrščenega Srečka Majcenoviča, vendar s precejšnjo mero samokritičnosti s svojim rezultatom ni povsem zadovoljen, saj je na treningu pred tekmovanjem celo presegel svoj osebni rekord. Vdisciplini standardna puška se mu je le za las izmuznilo ne le drugo, ampak celo prvo mesto, saj sta imela zmagovalec Damjan Pavlin in drugouvrščeni Srečko Majcenovič na koncu enako število zadetih krogov oziroma le enega več kot Tiršek. V dneh od 29. aprila do 3. maja se je ekipa slovenskih strelcev invalidov udeležila še prvenstva Turkish Cup v turškem Bodrumu. Tiršekje v disciplinah zračna puška stoje (R4) in zračna puška leže (R5) osvojil dve šesti mesti, v disciplini padajoče tarče seje po sistemu izpadanja kot zmagovalec prebil med štiri finaliste, kjer pa je le za eno tarčo zaostal za Avstralcem Maronnyjem in tako osvojil drugo mesto. Naslednji teden bo nastopil na odprtem prvenstvu v Bad Orbu v Nemčiji, kjer sije lansko leto pristreljal svoje prvo reprezentančno zlato odličje. Irena Drobež koncu so bili boljši gostitelji, ki so že na prvi tekmi uspeli iztržiti remi, bolj kotto pa je pomembno, da sta slovenska sodnika za odlično sojenje prejela številne pohvale in čestitke tako iz afriške kot evropske rokometne zveze. Kot je povedal Darko Repenšek, sta na gostovanju vTuniziji preživela tudi nekaj prijetnih uric s Seadom Hasanefendičem, ki je kot trener tamkajšnje moške reprezentance in direktor vseh reprezentančnih selekcij dvignil tunizijski rokomettik pod sam svetovni vrh. Temu primeren je tudi ugled, ki ga Hasanefendič uživa v tej severnoafriški državi. V finalu evropske lige prvakov bomo tako poleg treh slovenskih rokometašev, Uroša Zormana in Aleša Pajoviča v Ciudad Realu ter Vida Kavtičnika v Kielu, ki so se na prvi tekmi pomerili že v nedeljo v Španiji (zmagali so gostje), videli še Darka Repenška in Janka Požežnika. Branilec naslova, nemški Kiel, ima poleg prednosti dveh zadetkov s prvega srečanja na povratni tekmi finala najbolj elitnega evropskega tekmovanja tudi prednost domačega terena, vstopnice za omenjeno tekmo pa so že zdavnaj razprodane. Franci Kotnik STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko puško Na strelišču Lovske družine Gornji Grad vZagradiščuje preteklo nedeljo potekala tekma z malokalibrsko puško leže brez naslona na 50 metrov. Po sobotnem treningu so bili najbolj pripravljeni Peter Krajnc, kije zasedel prvo mesto, Davorin Presečnik drugo in Ivko Poličnik tretje. Jože Gomboc VABILO K VPISU Nogometni klub Ljubno ob Savinji vabi vse ljubitelje nogometa, letnik 1996 in mlajše, k vpisu za igralne ekipe 1)8, U10 in U12. Ogled treninga je možen ob torkih ob 16.00 uri na Forštu na Ljubnem ob Savinji. Informacije o vpisu so vam na voljo na tel. št.: 040187 586 - Radenko Tešanovič. Vljudno vabljeni! Nogometni klub Ljubno ob Savinji, PP19,3333 Ljubno ob Savinji Na Solčavskem so si omislili novo športno disciplino, ki bi ji težko oporekali izvirnost in še težje potrdili primernost. Privezati prometni znak na avtomobil in ga nekaj kilometrov vleči po regionalni cesti ni kdove kako pogumno dejanje, bolj kaže na nezrelost tistih (težko verjetno, da bi bil pogumnež en sam), ki se za takšno pobalinstvo odločijo. Uničen znak stane okoli 100 evrov davkoplačevalskega denarja in če zmoremo plačati cel kup neumnosti, bomo prenesli tudi to. Velja pa se vprašati, kaj bi bilo, če bi se pripetila prometna nesreča, da o žrtvah raje ne govorimo. Očitno je na delu presežek energije in pomanjkanje presoje in ker je Solčavsko precej gozdnato področje, bi morda namesto prometnega znaka vzeli v roke cepine, odšli v gozd in s spravilom lesa kakšnemu kmetu pomagali pri delu. Bolj naporna disciplina sicer, vendar bi bilo opravljeno koristno delo! Savinjčan Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje je srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA V 64. letu starosti je umrl nam dragi Jože MUTEC iz Lok pri Mozirju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za vsa izrečena sožalja, sveče, cvetje, darovane svete maše, gospodu župniku Aleksandru Korenu za lepo opravljen cerkveni obred. Prav lepa hvala pevcem moškega pevskega zbora Mozirje, Godbi Zgornje Savinjske doline, gasilcem PGD Mozirje, praporščakom, vsem ki ste pomagali pri pogrebu in gospodu Alojzu Plazniku za iz srca izrečene besede v slovo. Vsi njegovi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Dobnik Franc & Jani, s.p,, Topolšica I04c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, ■OKENSKIH POLIC in Gre/ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA ■“S/W. 55., ’««SZ ■<96 ČRNA KRONIKA • TATVINA MOTORNE ŽAGE Ter: 30. aprila v popoldanskem času je bilo v Teru vlomljeno v orodno uto. Neznani storilec je iz notranjosti odnesel motorno žago. • VLOM V STANOVANJSKO HIŠO Rovt pod Menino: 2. maja popoldan je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Rovtu pod Menino. Iz spalnice je neznani storilec odnesel 750 evrov. • ODNESEL RAČUNALNIKA Varpolje: 3. maja v dopoldanskem času je bil dežurni mozirske policijske postaje obveščen, daje bilo v času od 30. aprila do dneva obvestila vlomljeno v pisarno podjetja v Varpoljah. Storilec je iz pisarne ukradel dva računalnika, nastala škoda pa znaša okoli 10.000 evrov. • VLOMUENO K ŠPORTNIKOM Nazarje: V noči na 3. maj je bilo vlomljeno v prostore Športnega društva Vrbovec Nazarje. Storilec je iz objekta odnesel alkoholne pijače. • TATVINA BAKRENIH ŽLEBOV Nazarje: V noči na 3. maj je neznani storilec z lesenega nadstreška pred gradom Vrbovec v Nazarjah odmontiral 20 metrov bakrenih žlebov. Storilec je s plenom izginil neznano kam. • ZAGORELO VOZILO Mozirje: 4. maja v jutranjem času je na parkirišču v Lokah pri Mozirju zagorelo osebno vozilo. Požar so pogasili mozirski gasilci. • OB TORBICO Z DENARJEM Mozirje: V nočnem času 4. maja je natakarica gostinskega lokala v Mozirju z vozilom, peljala domov štiri goste. V zahvalo za vožnjo soji ukradli torbico, v kateri sta bila denarnica in mobitel. NAJDBI DVEH KOLES - OBVESTILO 29. aprila je občan v Gorjem Gradu našel novejše moško gorsko kolo, modre barve, 3. maja pa je občan pri kapeli v Pustem Polju našel dobro ohranjeno gorsko kolo, temno zelene barve. Policisti obveščajo občane, da naj se oglasijo na mozirsko policijsko postajo v primeru, če pogrešajo kolesi danih opisov. f \ Zahvale, Oglasi ] Ko seje najlepši mesec razcvetel, nam je tebe, ljuba mami, žena, za vedno vzel. Globoka bolečina in praznina neizmerna v nas ostala bo, v naših srcih boš ostala, kamorkoli korak nas vodil bo. Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, neutrudno delala si dan za dnem, zdaj zate ni več trpljenja, ne bolečine, praženje naš dom, zaman oko te išče, oh, kako boli, ko tebe mami, med nami večni. Mami, hvala ti, za vso dobroto in ljubezen! ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi Angele GLUK iz Nove Štifte (18.5.1925 - 28.4.2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, krajanom, znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Prisrčna hvala sosedom pogrebcem, župniku Lojzetu Ternarju za lepo opravljen pogrebni obred, g. Rafku Žerovniku za poslovilne besede, cerkvenim pevcem, praporščakom ter Andražu za odigrano Tišino. Iskrena hvala tudi dr. Ireni Blažič Lipnik, patronažni sestri in osebju bolnišnice Topolšica. Žalujoči vsi njeni POGREBNE STOR/r^ Tel»: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. V SPOMIN Peter PAHOVNIK (8.5.2003 - 8.5.2008) Hvala ti za dragoceni čas, ko lahko bili smo skupaj. Tvoji domači Ni več trpljenja, ne bolečin. Srce je trudno končalo svoj boj. V SPOMIN 9. maja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi Jože IVANUŠA Vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu, se iskreno zahvaljujemo Vsi njegovi Kogar rad imaš, nikoli ne umre -le daleč, daleč je. ZAHVALA ob izgubi našega Zvoneta PLANOVŠKA po domače Jakopovega Tona se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in našim sodelavcem, kateri ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Luknerju, g. diakonu, bratu Gregorju, gasilcem, pogrebcem, organistu, pevcem in govornikom za poslovilne besede. Hvala sodelavcem in sodelavkam geodetske pisarne Mozirje in geodetske uprave Velenje in Žalec. Hvala nekdanjim sodelavcem, hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in cenili. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Ste opazili, da imajo Savinjske novice novo tematsko stran? In to temo tedna. To ti je stran in pol! Zadrečkih novic nas je zaenkrat samo polovica strani, a že pritiskamo na naše tržnike, da bi zasedli prostor cvetkar-jem in koprivarjem. Ko bi premagali sosede, bi se nato prebili preko križanke do malih oglasov, ki so verjetno najbolj brani. Potem bi začeli objavljati svoje, kot je tale: Poceni prodam kres. Ker ga nisem prijavil, ga lahko prevzamete na policijski postaji skupaj z mlajem, ki se kar naprej podira. Domnevam, da nimate številke registrske tablice avtomobila, ki se je zaletel v vas? Bepo in Šimen v dialogu, Bepo začne: “Berem intervju v Savinjskih novicah z zdravnico Andrejo Marš Podbre-garjevo, ki ugotavlja, da Zgor-njesavinjčani ne živimo zdravo. Koliko let misliš, da boš ti, Šimen, učakal, glede na tvoj stil življenja?” “Veliko,” pričakuje Šimen. “Jaz živim po tibetanskem načelu, da ne delam reči, ki mi niso v veselje. Verjetno veš za dejstvo, da tam živi v povprečju eno najstarejših prebivalstev na Zemlji?” “Hm, glede na tvoje številčne kilograme, ki jih tovoriš okoli, ti moram povedati, da to verjetno ni edino pravilo, ki ga tam upoštevajo.” “Kaj imaš v mislih, ti tvorec zajedavih besed?” “Da, verjetno ne poznajo zgornjesavinjskega želodca v vseh segmetih prebavljanja tako kot ti. Brez besed Z ženo sva zadnjič seksala po tolikem času, da sem si prej za vsak slučaj šel kupit priročnik z navodili. Navodila so mojo ženo tako vznejevoljila, da sem bil poleg seksa deležen še občasnega zmerjanja in rahlih tepežk, ker sem vsa ta leta izpuščal precej obstranskih dejavnosti glede te aktivnosti. Seveda sem ta bestseller kmalu oskrunil s puljenjem strani, katerih navodila ne bi v sanjah izvajal, kaj šele, da bi sejih sam domislil. Še sreča in smola hkrati, da sem knjigo kupil šele sedaj, sicer ne bi nikdar z zdravim srcem dočakal svojih 80 let. Prosim, da moj dopis objavite čim prej v vednost mojih znancev in znank, predvsem prvih. Mark Pavlinček, Mozirje Mirko je pri zdravniku. “Niste najbolj zdravi,” mu ta reče. “Ali kaj čuvate na svoje zdravje?” “Gospod doktor, seveda. Vedno, ko se ga napijem, grem peš domov, da se z avtom kam ne zaletim.” Tam jasno piše, da je zahtevana večerna obleka! 'S Cvetke ih koprive »ALI LAHKO OD TU VODIM GODBO?« Tomaž Guček, umetniški vodja Godbe Zgornje Savinjske doline: »Saj ne vem, ali bi šel dirigirat, danes me nekam glava boli. Upam, da ne bomo preglasni. Sploh pa imam malo treme pred državnim tekmovanjem, ki bo 17. maja. Vabljeni! PRIPROŠNJE K PRIPROŠNJIKU Jure Zakrajšek, ex-predsednik PGD Šmartno ob Dreti: »Takole je. Nimamo toliko opreme kot gasilci iz Mozirja, zato bom jaz k svetemu Florjanu molil naprej, da jo dobimo, vi pa za menoj, da ne bo požarov in poplav.« PREKRATKI PODPORNIKI Roman Čretnik, mozirski podžupan: »Do sem sežejo moje veze in poznanstva, tu pa se vse ustavi. Podporniki, če ne boste plezali pod menoj, kam daleč ne bom prilezel.« Portal Savinjske dolina WBM MINI SLOVARČEK: TEES- reka v Angliji RAMZES- ime mnogih Egiptovskih faraonov LIDO- beneško kopališče v Italiji OAS- teroristična organizac. V Alžiru ALVARO- italijanski pisatelj- Corrado Oddamo tri ljubke psičke, rojene so bile 2. marca letos. Njihova mama je nemška ovčarka, oče neznan, vendar malo sumimo sosedovega nemškega ovčarja. Informacije: 041/604-075, Mojca amu Düm® imm] Napovednik dogodkov • Petek (9. maj), ob 18.00. Galerija Mozirje Otvoritev slikarske razstave Monike Hudolin____________________________ • Sobota (10. maj), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje : Hrastnik (pionirji do 12 let)____________ • Sobota (10. maj), ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Odprta vaja Godbe Zgornje Savinjske doline_____________________________ • Sobota (10. maj), ob 20.00. OŠ Lepa Njiva Premiera komedije Dan oddiha___________________________________________ • Nedelja (11. maj), ob 12.30. Športna dvorana Litija Košarkarska tekma - Litija A : Nazarje (pionirji do 14 let)____________ • Nedelja (11. maj), ob 15.00. OŠ Šmartno ob Dreti Dobrodelni koncert Roka in srce za vse ljudi___________________________ • Nedelja (11. maj), ob 15.30. Dvorana OŠ Dravograd Košarkarska tekma - Elektra : Nazarje (mladinci, kvalifikacije za 1. ligo) • Nedeljo (11. moj), ob 17.00. OŠ Lepa Njiva Ponovitev komedije Dan oddiha_________________ _____________________ • Nedelja (11. maj), ob 18.00. Dvorana OŠ Dravograd Košarkarska tekma - Dravograd : Nazarje (mladinci, kvalifikacije za 1. ligo) • Torek (13. maj), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Sapramišja sreča_____________________________ • Torek (13. maj), ob 18.15. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura za otroke: Rdeča škatla čokoladnih bonbonov______________ • Sredo (13. maj), ob 18.00. Športna dvorana Mozirje Predstavitev borilne veščine jiu-jitsu__________________________________ • Četrtek (15. maj), ob 18.00. Knjižnica Nazarje Pravljična ura za otroke: Mala putka in mala lisička _____ ŽIVALI - PRODAM Prodam bika simentalca, težkega 130 kg; gsm 031/855-186. Prodam telico pasme limuzin, težko cca 400 kg; gsm 031/774-520. Prodam žrebička - polnokrvni anglež, starega 1 leto; gsm 031/345-885. Prodam dve breji telici simentalki; gsm 031/ 676-833. Prodam kravo simentalko, brejo 8 mesecev in pol; gsm 031/500-720. Prodam bikca, mp, cca 120 kg; tel. 583-51-15 ali gsm 041/354-638. Prodam teličko simentalko, tež. 120 kg in kozlička za zakol; gsm 051/455-165. ŽIVALI - KUPIM Kupim bikce in teličke, težke od 40-100 kg; gsm 051/372-468. Kupim kravo in telico za zakol; gsm 031/533-745. Kupim brejo zajkljo, po možnosti bele sorte; gsm 041/319-526. ŽIVALI - DRUGO V pašo vzamem 4 telice; gsm 041 /755-538. DRUGO - PRODAM 041/627-205. Prodam 4 m3 suhih drv - ugodno; gsm 031/ 485-215. Prodam rotacijsko kosilnico "galfre", letnik 2005; gsm 031/747-879. Kosilnico bes 110, nizka kolesa, obnovljen motor, ohr. - prodam; gsm 051/423-440. Prodam šrotar, malo rabljen, dobro ohranjen; gsm 070/813-464. Prodam prtljažnik za ford fokus - ugodno; gsm 041/783-446. Prodam 10 kom. novih betonskih oken 100 X 120 cm - zastekf; gsm 031/350-787. Prodam macesnovo balkonsko ograjo -v= 1 m, 20 tek. m; gsm 031 /694-248. Prodam okroble bale; gsm 031/638-377. Prodam vile za prenos bal; gsm 041/261-565. Prodam vile za prenos bal; gsm 051/302-934. Nov cilinder za dvig kosilnice sip 185 prodam; gsm 041/783440. Prodam sipovo nakladalko 16 m3 in mizarski mizni rezkar s podajalno napr.; gsm 041/ 783-005. Prodam kosilnico sip 135 in kozla za nadaljnjo rejo; gsm 041/783-699. Prodam nosilec za dve kolesi mont blanc, montaža na vrata prtljaž.; tel. 584-54-21. Prodam jedilni, neškropljen krompir; gsm 041/868-633. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks; 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/83945-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. SLAŠČIČARNA POLONCA išče delavko ali delavca za strežbo. Možnost stalne zaposlitve. Inf. na tel. 03/583-24-04. Polona Basti s.p., Savinjska cesta 2,3330 Mozirje. PRODAJA KOKOŠI Nesnice - gradaste, gave in črne ter bele pitance za zakol prodamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Tel. 03/547-20-70, gsm 041/763-800. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. ZAPOSLIM AVTOMEHANIKA ALI MEHANIKA KMETIJSKE MEHANIZACIJE Popravilo in servisiranje traktorjev znamke JCB na terenu. Zaželeno je poznavanje osnov računalništva in nemškega jezika. Možnost zaposlitve tudi takoj po končanem šolanju, brez delovnih izkušenj. LOGAR PRO D.O.O., Logarska dolina 7,3335 Solčava; gsm 041 354 520. OTOK ZVERINAC PRI ZADRU Oddam apartmaje - (klima, parkirni prostor, gril, čoln); info 00385-98-798-926; www.aDarlmani-slavko.com. Slavko Škifič, otok Zverinac, 23281 Sestrunj, Hrvaška. Prodam za golf IV.alu platišča z gumami dim. 195-65-15 in nov sprednji desni žaromet; gsm 041/783-504. Prodam fantovsko obleko za 1. obhajilo; gsm 041/283-318. Prodam 1 leto star ortoped, jogi z zaščito, garancija 12 let, 190x 180cm,250eur;gsm 030/918-823. Prodam notr. žaluzije, 67 x 160 cm (za vrata), 87 X 80 cm, 135 X 90 cm, prodam sedežne prevleke za hondo civic - nove; gsm Ugodno prodam leto uporabljeno toplotno črpalko tč2,5 rt - 300/e z dodatnim el. grelcem moči 1,5 kW; gsm 041/361-276. DRUGO - KUPIM Kupim smrekovo celulozo (vrhe za drva) cca 15 m3; gsm 041/217-785. VOZILA - PRODAM Prodam audi A4, let. '99 - dec., motor 1.9 tdi, 110 KM, vsa oprema, odi. ohranjen, 6.600 eur; gsm 031/611-710. Suzuki baleno (karavan), 4x4, letnik 2000, 1.6,70.000 km, 1. lastnik, prodam; gsm 031/ 557-097. NEPREMIČNINE Oddam sobe - 25 ležišč, (Loke pri Mozirju); gsm 041/280005. V centru Mozirja, Na trgu 2, na odlični lokac- iji oddam lokal; gsm 041/650151 - Veronika Romič. Iščeva starejši objekt za najem, z možnostjo odkupa v Savinjski d.; gsm 031/570-091. DELO Iščem kakršnokoli delo; gsm 040/395-158 - Roman. Iščem delo; 041/428-201 - Marjana. Ljudje in dogodki, Oglasi LJUBNO OB SAVINJI Pletenje vrvi s srcem Ko so vrvice napete, se s srcem začne vrv plesti na sredini (foto: ArtPuk) Le malo kdo še obvlada veščino pletenja vrvi na tradicionalen, star način, saj vrvi različnih materialov lahko danes kupimo kar v trgovinah. V preteklosti so bili kmetje primorani sami izdelovati vrvi za delo in domače potrebe, najprimernejši čas izdelovanja pa je bila ravno pomlad. Na kmetiji pri Tončevih na Ljubnem ob Savinji so v sončnem in toplem nedeljskem popoldnevu pripravili zanimiv prikaz tradicionalnega pletenja vrvi. Gospodar Ivan Voler si je iz lesa, po modelu iz kmetije Zgornji Strmčnik iz Luč, sam predhodno izdelal orodje in naprave za pletenje, Za vsako stran je izdelal podstavek z vretenom, na eni strani tripramenskega, na drugi pa eno-pramenskega. Izdelal je še »srce«, majhen lesen del, ki je v pomoč končnemu spletanju. Najzamudnejše opravilo je bila napeljava vrvi na vretena, ki sta bili pri Tončevih v razmaku kar 60 metrov. Vretena so nato vrteli na obeh koncih vtočno določeni smeri Ivan Voler (desno) si je iz lesa izdelal orodje in naprave za pletenje (foto: ArtPuk) in vrvice so se pričele navijati in napenjati, Ivan pa je s srcem na sredini vrv gosto pletel. Končni izdelek je približno petdeset metrov dolga pletena močna vrv s premerom od štiri do pet centimetrov, kije služil za tekmovanje v vlečenju »štrika« v Budnovižagi. Ob prikazu se je zbralo kar nekaj gledalcev, ki so pomagali tudi pri sami izdelavi. Dogodekje tako poleg koristnega dela postal tudi družabno srečanje, kot je bila navada že v preteklosti. Morda še zanimivost, da najverjetneje ni naključje, daje Ivanova najmlajša hči Marta v svoji diplomski nalogi obravnavala ravno izdelovanje in uporabo vrvi. ArtPuk GORENJE GOSTINSTVO D.O.O RUDARSKA 1, 3320 VELENJE, SLOVENIJA TEL. 03/898 07 00, FAX: 03/898 08 10 E-POŠTA: info@hotelpaka.com Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc. Za vse dodatne informacije prosimo pokličite: 03 898 07 00 ali 03 898 07 10 Faks: 03 898 08 10, 03 898 08 00 E-pošta: info@hotelpaka.Gom Avtošola s m ini i lin um Celje - skladišče D-Per 7/2008 vabila zahvale konfetki naprsni šopki 5000022014,19 Vpisi vsak dan na_________________, na telefon 041-698-252 ali na dan tečaja! RELAX-ov kredit do 24 mesecev! Vse uredite na avtošoli RELAX v Mozirju. POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16,5 LET ZA VOŽNJO S SPREMLJEVALCEM Tečaj CPP19.5. ob 17.00 COBISS 0 tel.: 03/837-08-90 . a*k GRAFIČNE STORITVE 4unjgraf a X t r e m »wlm\bikB\rur Na trgu 51, Mozirje Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 Nora akcija za prednaročila do 30.junija 08 ’Droessiger: -13% *Argon18: - 23% Droessiger 8HT07 info@unigraf.si www.unigraf.si Tel.: 839-50-80 — -SL8.1 Aluminij 7005 - Rock Shox Reba SL 100 - Shimano deore XT 2008 - Magura Luise diski - PZ Racing Alu komponente - Mavic CrossRide obroči - Barva po izbiri -15letna nemška tradicija - Z njimi zmagujeta portugalska ter nemška MTB ekipa - 12.1kg Tednik Iti i** ponujata 1260,00€ Modeli že od 559.00 Argoni 8 Gallium Stilski izziv Izzivamo vse tiste zenske, moške in tudi najmlajse, ki bi bili radi lepši privlačnejši ki bi radi bili všeč sebi in drugim. V trgovini z modno konfekcijo Kar=in bodo poskrbeli da boste dobili celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji in obleka), primeren vaši postavi in starosti v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim. J Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite svojo fotografijo in kratek opis ter vse skupaj pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska c. 4, 3331 Nazarje ali svojo prijavnico prinesite v trgovino KAR=IN v Mozirje ali Ljubno ob Savinji. - 601 OHM Carbon Monocoque - Shimano integra SL 2008 - FSA SLK Mega EXO gonitka - Fulcrum Racing 7 obroči - FSA OS-150 krmilna opora - FSA Omega krmilo - Teža okvirja pod 1000g - Kanadska tehnologija - Svetovni prvak v sezoni 2006 3350100 f 2579,00 € Modeli že od 2600,00€ -f; PRIJAVNICA Spodaj podpisan/a si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine Kar=in in Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih oz. fotografij mojih otrok. IME IN PRIIMEK: NASLOV: Eimer Potrebujete nova v i okna, vrata, senčila,...? J Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800 SM: OSREDNJA KNJ. CELJE