Ste v. 241. v * s izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah hi praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega 5L 20, L nidstr. — Vsi dopisi naj st -pošiljajo uredništvu Usta. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Jzd?i?ttlj ir cdgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista Edinesti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z tn.ejcniic poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asifikega iL 2QL Teleron uredništvi in oprave Štev. 11-57. f^arečnina znaša: Za celo leto........K 24.— Zb pol leta.............• • • • 12.— za tri ..............................6-— za nedeljsko izdajo za celo leto. ....... 5.20 za pol leta................. ¥ Trat«, t tortfc ll. avgust« W15. Letnik XL. Posamezne Steviike .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . . 2.—- Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti1. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in loži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. Topovski boli no primorski fronti. - Napadi Lokov odbiti. ■ Ho francoski M nobenih posebnih dogodkov. Z oostrilsko-raskeia bojltta. DUNAJ. 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. avgusta 1915, opoldne. Armade generalov Pflanzer-Baltina \n grofa Bothmerja so prodrle včeraj do Strype. Sovražnik je poskušal v raznih oddelkih zadržati naše prodiranje, a je bil povsod pognan nazaj. Posebno trdovraten odpor ie bilo treba zlomiti ob dolnjem Ko-ropiecu. Ćete generala Bohrn-ErmoHija so zadele vzhodno Zloczowa na črti, ki gre od Bialega Kamiena preko Toporowo proti Radziechowu. na močno utrjene postojanke. Sovražnik je bil napaden in vjzen na številnih točkah fronte. V Voliniji so naše proti Lucku prodirajoče čete zopet pridobile na ozemlju. Sovražnik je izgubil Swiniuchy in druge trdovratno branjene kraje. V B jalov ješki pusti bojujoče se avstrijske čete so premagale Ruse pri Szereszo-wu in jih zasledujejo proti Pruzamiru. Namestnik šeta generalnega štaba, pl. Hoier, fmL l avAko-itolijamega bojišta. DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. avgusta 1915, opoldne. Včeraj so Italijani z menjajočo se silo streljali z artiljerijo na vsej primorski frenti. Na več mestih se je skušala sovražna pehota približati in izvršiti napade, a je bila, kakor vedno, odbita. Na koroškem in tirolskem mejnem o-zemlju je položaj neizpremenien. Namestnik šefa generalnega štaba: pi. Hoter, fml. Poročilo Catiorne. DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražil'1! generalnih štabov: r t a 1 i i a, 26. avgusta. — Dne 25. avgusta so se vršile na nepristopnih vrhovih skupine Adamello zopet drzne operacije. Med tem ko so naše čete demonstrativno prodirale na planoti Tonale in na zadnji strani sosednjih višin, so gorske čete prekoračile široki ledenik Pisgana in napadle postojanke na prelazu Lago scu-ro in Corno di Bedole, ki jih je imel sovražnik krepko zasedene. Sovražnik se je trdovratno upiral, a je bil končno pregnan in zasledovan, nakar so naše čete zased-.'e vrhove. Zvečer istega dne so naši hi-iroplani ob ugodni razsvetljavi ščipa netali bombe na utrjeno skupino Rive, srečno ušli ognju obrambnih baterij in se vrnili nepoškodovani. V Valsugani je sovražna artiljerija obstreljevala Borgo, kljub temu da naše čete pri pred kratkim se vršečem zmagovitem prodiranju namenoma niso hotele zasesti tega močno obljudenega kraja in o-stale okoli na gorah. V gornji dolini Cordevole postaja topovski dvoboj srditejši. Sovražne baterije so trdovratno nadaljevale z obstreljevanjem civilne bolnišnice v Pieve di Livina-longo (Buchenstein) in so povzročile tamkaj zopet veliko škodo. Nato so pričele naše baterije obstreljevati Arrabo in Cherz. kjer je bilo opažati živahno gibanje čet in avtomobilov in kjer je bila naznanjena tudi nav zočnost artiljerije. Arab-ba je postala žrtev ognja. Na kraški planoti je sovražnik, -ko ie o-pazil. da so naše čete zasedle neki gozdič ob cesti Zdravščina—Sv. Martin, začel istega srdito obstreljevati in prešel nato tudi v napad. Razvilo se je divje klanje, ki je končalo z begom sovražnika, do-čim so naši utrdili osvojene postojanke. DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: V italijanskem uradnem poročilu z dne 21. t. m. se zatrjuje. da ie brodovje avstrijskih letal plulo nad Vidmom, vrglo tamkaj 14 bomb, ki so ubile 5 prebivalcev, eno žensko, eno deklico in tri karabinjerje in poškodovale privatne hiše. To poročilo ie tendencijoz-no. Avstrijska zračna letala so metala v Vidmu bombe na kolodvor in Istituto Tec-nico, torej na ohtekfe, ki služijo v vojaške svrhe. Italijanski generalni štab je dne 2. t. m. poročal, da so se Italijani polastili doline Strino v Tonale in zaplenili tamkaj 8 barak. Nadaijne dogodke je italijanski generalni štab seveda previdno zamolčal. Radi tega je interesantno, da se konstatira, da so se boji v imenovani dolini Strino končali č*sto drugače, kakor pa je razvidno iz italijanskih poročil. Naše čete so vrgle sovražnika, ki je prodiral ob cesti r»>miiUt dne 25, t. hl uouoliioma čez mejo. Doffaa Strino v Tonale je popolnoma v naši posesti, istotako tudi tamkaj se nahajajoče liarake. . S soške fronte. Dopisnik »Pesti Naplo« pošilja s Soče sledeči dopis: Gosti oblaki pokrivajo Krn, na katerem so naši vojaki izdolbli okope in pogosto se dogaja, da so naše postojanke od laških oddaljene samo za 80 cčfo za 40 in 20 korakov. To so najvišje postojanke na celem bojišču. Rjovenje topov je tukaj tako, kakršnega aismo slišali, odkar traja vojna. Ob Krnu se vzdiguje visoka gorska kosa, katere vrhovi so tudi zaviti v oblake. — Naravnost strašno je gledati na to višino, katera je vsa zavita v bodečo žico. Laško topništvo bruha neprenehoma ogenj. Tudi rni naštejemo večkrat v eni minuti 40 granat. Naše topništvo odgovarja počasneje ali bolj sigurno. Odšli smo na neki grič, kjer smo našli v zavetišču nekaj častnikov. Nekateri so spali, drugi so pa kadili cigarete. V tem zavetišču si je uredil neki mlad zdravnik prostor, kjer pričakuje ranjence. Danes sta bila dva ranjena in dva mrtva in sicer od topov. Neki častnik obžaluje, ker nam ne more postreči s kavo, ker jim je ravnokar ubila granata kravo. Med skalovjem pod kamenitim nasipom ima poveljnik svoje stanovanje. Vse pohištvo sestoji iz slainnice. puške in posode za umivanje. Poveljnik nam je pripovedoval, da je danes dopoldne poskušala ob Soči prodreti neka laška stotnija, ali je bila tepena. Tedaj so se Lahi skrili v neki jarek in se do sedaj še niso premaknili. Tamkaj čakajo, da dobe pomoč. Očividno mislijo, da bodo imeli ponoči uspehe. Poveljnik mi je dal daljnogled, pa smo mogli popolnoma dobro opaziti v tem jarku skrite Lahe. Poveljnik me je peljal na neki kraj, kjer sem mogel še boljše videti skrite Lahe. Od tu se je moglo popolnoma dobro videti, kako leže nepremično, pripravljeni na strel. Naenkrat so pričeli streljati na laško skrivališče naši vojaki. Streljalo se je iz pušk. Skozi daljnogled smo gledali in opazili, kako se je pričelo v jarku med Lahi nekaj gibati. Nekoliko vojakov je zlezlo iz jarka. Naši topovi so pričeli ravno tja streljati. Prvi streli so padali 60 do 100 korakov predaleč, ali poznejši streli so padali med Lahe. Naši vojaki so iznenađeni, ker je vojna z Italijo popolnoma drugačna kakor pa vojna v Rusiji ali pa Srbiji. Vojaki so se morali prilagoditi velikanskim naravnim težavam, ki izhajajo iz vojevanja na višinah in skalovju, med tem ko jim vojna izkušenost zelo koristi. Samo z dvema težavama se težko bore:_ a to je strašen mraz in pomanjkanje vode. Ker v teh višinah ni pitne vode. zato jim povzroča do-važanje vode na višine velike skrbi. To nalogo so rešili tako, da se nosi voda na višine na mulah, katere privlečejo vodo do topniških postojank, a potem jo spuščajo doli po vrveh. Taka žival more prinesti gori sodček, ki drži 60 do 70 litrov vode. En človek rabi na dan vsai en liter vode, zato je razumljivo, da se nosi voda cel dan brez prenehanja na v išine. Najvišje postojanke se oskrbujejo z vodo, živežem in strelivom z največjimi težavami, ker mora iti tak transport po potih, ki so podvržene sovražnemu topništvu. Vojaki so mi pripovedovali, da je sedaj za njih najvažnejše, da dobe Čevlje, s katerimi se more hoditi po pečevju. Najbolj se boje zdrobljenega skalovja, pred katerim ni človek nikoli varen. Kadar pade granata na skalo ter jo zdrobi, se to kamenje naravnost zapi-či v meso ter je uspeh granate trojen. — Ravno take težave in nevarnosti groze tudi Lahom V okopih dobi vsak vojak prazno vrečo, katero napolni s peskom, ter je taka vreča najboljše varstvo proti letečemu kamenju. V Galiciji je bilo vse to enostavno, pa se je mogel uporabiti za kritje magari kakšen kos lesa. Zanimivo je. kako težko pričakujejo naši vojaki na teh višinah vesli z drugih bojišč. Vsak dan proti večeru jim pošilja vojno vodstvo Da Krn »n tudi na druge postojanke vesti z bojišč in vse te vesti pričakujejo z največjo nestrpnostjo. Ako kakšen večer vojna oblast ne pošlje pravočasno poročil, se takoj brzojavi poveljništvu, kaj se je dogodilo, da ni nobenih poročil. Kadar dobe poročilo o kaki zmagi, tedaj gledajo, da o tem obveste Lahe. Nasprotnika drug drugega slišita, kadar kosita, ker žvenke-če jedilno orodje in tedaj jim naši glasno pripovedujejo najnovejše vesti ali pa napišejo vest na kakšno ploščico, na katero obesi ji» bel robec, pa jo postavijo med eden in drugi okop in Lahom dovolijo,* da si to vest udnesejo v svoje postojanke. Z nemiko-ruskesa bollKa. BERLIN, 30, (Kor.) Veliki glavni stan, 30. avgusta 1915: (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga). Ćete generala Belo w a se bojujejo za preehnostje južno Friedrichs-stadta. V bosih vzhodno Njemena ie armada ge-neralobersta Eichhorna dospela v ozemlje severovzhodno Olite. Ujetih je bito na-daljnih 1600 mož in uplenjenih 7 topov. V smeri proti Grodnu je bil zavzet z naskokom Lipsk (ob Bobru), sovražnik prisiljen k izpraznitvi oddelka Sidre in Sokolka prekoračena po naših četah. — Vzhodni obronek gozda severovzhodno in vzhodno Bjelostoka je dosežen na več mestih. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). V gozdu Bjelowieskaja se vrši boj za prehod preko gornjega Nare-wa. Nemške in avstrijske čete generalober-sta Woyrscha so vrgle sovražnika iz njegovih postojank pri Suchopolu (na vzhodnem obronku gozda) in Szereszowu in e-nergično zasledujejo. (Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena). Do omogočijo umikanje sovražnih zadnjih skupin skozi močvirje vzhodno Pruzany, so se postavili Rusi včeraj na črti Podbudna (v ozemlju južno Kobrina) še enkrat v bran. Bili so premagani in to kljub temu, da so poslali v boi že odhajajoče čete. Tudi nadaljevanje v vojni zgodovini vseh časov nezaslišanega postopanja, namreč poganjanje ti-sočev lastnih ljudi v naše napade, m^d njimi predvsem ženske in otroci, ki so jih vzeli na umikanju .» seboj, jim ni čisto nič koristilo. Vrhovno armadno vodstvo. Prodiranje Nemcev In ruske priprave. KOPENHAGEN, 29. (Kor.) »Berling-ske Tidende« poročajo dalje o izpraznitvi Vilne: Ceste so polne razbitih mobiiij in druge hišne oprave. Le malo ljudi je ostalo. Sedaj se v Petrogradu z največjo naglico dela na to, da se izdelovanje municije podvoji. Urejenih je bilo mnogo tova-ren za izdelovanje municije. Dijaki tehničnih visokih šol poučujejo v tem delavce. Vprašanje, če prodro Nemci do Petrogra-da, je v zvezi s tem, da-li se Nemcem posreči, da osvoje zaliv Rige ter si ustvarijo tamkaj oporišče. Tak poskus se smatra za nevarno igro, ker bi y pozni jeseni o-zemlje med Narewom in Dino delalo premikanju nemški čet skoraj nepremagljive težkoče. Vsekakor pa je dejstvo, da so Nemci na Kurskem z vsem tako opremljeni. da se mora sklepati na velike načrte. Rnzpoloženle v Petrogroiu. CHIASSO, 29. (Cenz;) Posebni poročevalec turinske »Stampe«,^Virginio Gavda, poroča iz Petrograda: »Čete prihajajo in odhajajo vsak dan. Zamoglo bi se reči, da se šele sedaj pričenja mobilizacija. Novi bataljoni, ki so prišli iz Sibirije, ali bili ravnokar sestavljeni iz novincev, korakajo pojoč skozi Petrograd. Prihajajo na večer, z godbo na čelu, v dolgih gosto sklenjenih vrstah, s počasnim, težkim maršem. Prednje stotnije udarjajo tempo marša in prepevajo neko junaško pesem z melanholičnimi mesti. Zadaj korakajoči odgovarjajo kot pri verskem cerkvenem petju z globokim basom. Vojaki prehodijo in prepeljejo vse dolge poti. Skupine žensk korakajo tiho za vojaki. Gledalci obstajajo in gledajo za vojem brez vsakih znamenj odobravanja. Zdi se. da ruske rezerv® na moštvu še daleč niso izčrpane. Petrograd še vedno ni izgubil lica veselega miru velemesta. (Pismo je datirano z dne 21. julija). Morda je preveč oddaljeno od bojišča. O * ojni ni tu ne duha ne sluha, kakor da bi se vršila v kaki drugi deželi. Seveda v zadnjih dneh ni šlo vse tako v redu. Nemcem se je s titanskiini silami posrečilo vreči z milijoni in milijoni ljudi Ruse iz ozemelj, ki so jih osvojili tekom 12 mesecev. Negotov strah navdaja politike, ker se boje, da bi vlada nekega dne začela misliti na mir. Z zapadnem bojltta. BERLIN, 30. (Kor.) Veliki glavni stan, 30. avgusta 1915: Zapadno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. S turških bojišč. CARIGRAD, 30. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Sovražnik je dne 28. avgusta obnovil napade, ki jih je dne 26. in 27. izvršil na oddelek Anaforte. Sovražni napadi v teh treh dneh so bili posebno trdovratni. Kljub temu je bil sovražnik popolnoma odbit in je imel velikanske izgube. S pomočjo protinapadov smo zopet pridobili par strelskih jarkov v našem središču, ki jih je imel sovražnik pri rokah, pri čemer smo pobili v jarkih se nahajajoče vojake. V bojih tekom zadnjih dveh dni je imel sovražnik 10.000 mrtvih. Naše izgube so razmeroma majhne. Naši letalci, ki so se udeležili bojev, so metali z uspehom bombe na postojanke ia torišča sovražnika. Sicer se ni zgodilo ničesar pomembnega. _ Srbi v Albaniji. SOLUN, 27. (Zakasnelo došlo). Po poročilih iz Bitolja Srbi v Albaniji niso ustanovili nobene civilne uprave. Regularne čete so bile nadomeščene deloma z milico in orožniki. Kristjani se boje upora moha-medancev v Albaniji proti Srbom, posebno tam, kjer se nahajajo le slabejše posadke. ___ Amerika ■ Memčija. \VASHINUTON. 30. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Predsednik \Vilson je sklenil, da ne odide poprej na dopust, dokler ne bo zadeva z Nemčijo definitivno rešena. __ Iz inžne Afrike. LONDON, 29. (K<5r.) Reuterjev urad objavlja sledeče uradno poročilo iz Nai-roba: Pred kratkim izvršeni kombinirani napad na suhem in na vodi pri Bukobi na zapadnem obrežju Viktorijinega jezera, kjer je bil sovražnik pognan v beg in so bile uničene brezžična postaja, utrdbe in zaloge, je imel za posledico, da se sovražnik umika od obeh obrežij jezera. Sovražnim poizvedovalnim četam se je posrečilo, da so uničile uganško železnico med Numbiro in Makinsouroadom. Železnica pa je bila med tem zopet popravljena. „Regione Glulla". Nekaj jezikovno - zgodovinskega iz o-brnočja bojev ob Soči. »Reichspost« od minolega četrtka je priobčila ta-Ie Članek: Tako imenujejo tam črez onkraj Jndri-ja, našo lepo deželo, ki se razteza od Triglava do Trsta in Reke, in spajajo s tem spomine na velika cesarja Cezarja in Av-i gusta iz rodovine Julijcev, ki sta prva pridobila te kraje za romanski imperij. Tudi mi, ki smo preobjektivni, prezgodovinski ludje, smo to pogorje, ki se razteza med Bohinjsko in Podkorensko Savo na eni in območjem izvira Soče na drugi strani, imenovali Julijske alpe, in smo s tem u-strezali zgodovinskemu spominu, da sta Primorje in Kranjska nekda spadala pod rimsko gospodstvo in kulturo. Zgodovinski, dvatisočleten spomin, nič drugega vsaj za nas ne, ki vemo, da v tej tipični deželi prehodov za časa selitve narodov, v teh vpadnih vratih vsakega solnca potrebnega slovansko - germanskega hrepenenja po morju in južnih-deželah, ni ostalo od rimskega bistva in rimskih sporočil nič drugega, pa prav nič drugega, nego z mahom obraščene rimske ceste v Hrušiškem gorovju in razpadli rimski obmejni okop v gozdovih okoli Logatca in Vrhnike, ki ga tudi oko poznavalca more težko zaslediti. V Ljubljani, rimski Emoni, kaže le nedavno izkopani rimski zid na Mirji sled hunskega razde-vajočega besnenja, ki mu je to cvetoče rimsko vojaško mesto padlo v žrtev istotako kakor Oglej; in ljubljanski deželni muzej vsebuje še bogate zaklade rimskih izkopin. Ali dekadentni epigoni onega velikega naroda vedo to bolje. Zgodovinsko dejstvo nekdaniega rimskega gospodstva jim je več nego zgolj spomin, jim je marveč v podlago, na kateri se hočejo zagnati sem črez v deželo, ki jim je v izpremembah stoletij bila in ostala tuja, in katere domače prebivalstvo predstavlja nasprotje vsega, kar mi danes razumevamo pod italijanskim bistvom. Že dvanajst stoletij biva tu planinski narod Slovencev, najzapa-dneji val velike reke južnoslovanskih narodov, ki se je v 7. stoletju po Kr. vlila v ozemlja nekdanje Panonije in Norika, popolnoma opustošena po selitvi narodov, ter iih zopet obljudila in obdelovala. Svetovna država Karla Velikega jih je spravila najprej v odvisnost in v zvezo z nemškim bistvom in nemško kulturo; tudi tu se je uvela graščinska ustava, med slovenske poljedelce so se naselili nemški kolonisti, nemške rokodelce in trgovce so pozvali v slovanske dežele. Od tistega časa ni nikdar prenehala tesna zveza, da prošinjenje Slovencev z nemško kulturo; posebno na Gorenjskem v območju Julijskih alp in škofjeloškem gorovju. Nemški škofje iz Brizinka in Briksena, so radi re-zidirali v Škofjiloki in na Bledu. Pa tudi nemška obrtna marljivost je znala izkoriščati naravne zaklade Gorenjske na železu, bakru in drugih kovinah. V Bohinjski Bistrici, Starili Fužinah, v Kropi, Kamni gorici, v Sorici n na Savi, nahajamo še danes sledi nekdanjih nemških Fužin. Mnoge so od tedaj propadle; nekatera pa, kakor ona na Savi in na Jesenicah so se pod baronom Zoisom in potem pod vodstvom Kranjske industrijske družbe razvile do nenadejanega vzcvita. Pa tudi v duševnem pogledu je Nemčija povspeševalno in oplojevalno delovala na Slovence. Nemškim, krščanskim misijonarjem se je zahvaliti, da nam je staroslo-venski jezik, kakor so ga pred tisoč leti govorili v teh krajih, znan in je tvoril podlago raziskovanjem slovečega slavista Miklošiča. In ko je na začetku srednjega veka divjal v srcu nemškega naroda veliki verski in boj vesti, so bili zopet Nemci, ki so slovenskemu narodu natisnili evangelij in očenaš v njegovem jeziku in so tako položili podlago njega bodočemu književnemu jeziku. Ali naj opozorimo še na tesne prijateljske vezi, ki so Preširna. največjega pesnika Slovencev, spajale z Anastazijem Griinom (Antonom grofom Auerspergom)? Ali naj se spominjamo še številnih Nemcev iz dež.ele Kranjske, ki so se — kakor KnafI, Žiga baron Zois, škof Wolf, baron Schvvegel — izkazali kot dobrotnike slovenskega naroda, ali pa so se — kakor Valvazor, Dimitz in De-schmann — izkazali kot izsledovalci njegove zgodovine in njegovega bistva? Pa ne Ie Gorenjska, to pravo območje Julijskih a!p, ampak tudi Notranjska in istrski Kras, in celo tako bližnja grofija Goriška je vedno ostala tuja italijanskemu bistvu, kakor ga razumevajo oni tam črez. V Gorici je bilo nemško plemstvo (rodbine Strassoldov, Starheimbergov, Perchtensteinov in Rosenbergov) posredovalec nemške kulture in ustave. Ljudstvo pa je bilo, v kolikor so sezali raz-rastki Julijskih alp, slovensko, in je ostalo slovensko do današnjega dne. In kar je italijanskega na Goriškem, je furlansko, ki je imelo vedno svojo krasno posebnost, ki ni imelo nič skupnega z bistvom od tam črez. Prava »Regione Giulia« je bila in je tudi na Goriškem vse prej nego »ne-odrešeno območje«. Tudi v Istri je beue-čansko gospodstvo poizkušalo le na čisto ozkem obrežnem pasu na zapadu pridobiti trajno veljavo, dočim je kraška notranjost polotoka in vzhodno obrežje ostalo hrvatsko v svojem bistvu! Na kraški planoti je italijanska »kultura« Benetk ostavila kot en sain žalosten memento — kamnate puščave, nastale na mestu prejšnjih krasnih hrastovih šum vsled razgozdovanja po Benečanih. In Trst? Kdor Ie količkaj pozna zgodovino tega mesta, opaža, da se je v stoletnih bojih med Trstom in Benetkami, pojavljalo stalno veliko nasprotstvo proti vsemožnim Benetkam, kateri boji so prenehali še ie začetkom 18. stoletja z uničenjem Benetk po Napoleonu. Kako pa da misli avtohtono italijansko prebivalstvo Trsta o prihodnjih osvoboditeljih, je, čim je doznalo o vojni napovedi Italije, pokazalo kaj jasno gospodom neodrešencem in njihovemu trobentaču ianiar »Piccolu«. Zgodovinska ininolost »Regione Giulia« torej nikakor ne opravičuje pohlepnosti tretjega Rima. Torej bi se morali ti kraji — tako "je bilo v načrtu našega laškega »prijatelja« — umetno preparirati za italijansko bodočnost. Med mnogimi sredstvi v ta -namen je bilo umetno poitalijan-čevanje krajevnih imen na čisto nemškem in čisto slovanskem ozemlju. Na Dunaju moremo videti sedaj neki zemlie- Stran II. „KfMNOSr* ster. 241. V Trstu, dn«> 31. avgusta 1915 vid, ki predstavlja ponatis nekega italijaa-fekesa mnogo razširjenega zemljevida naših, po Italiji zahtevanih obmejnih območij, med temi tudi Regione Giulia«. Kraji in krajine, kjer ni nikdar bival noben Italijan, so dobile tu krasna italijanska imena. možno postajo na Krasu, ali se iz naših boljših slojev res ne oglasi nobena, ki bi se lahko za kratek čas odtegnila svojemu domačemu delokrogu ter žrtvovala nekaj svojega časa in truda našim ubogim, hrabrim braniteljem, da bi jim nudila v rod- Ta so Žabnice na Koroškem označene s nem jeziku svojo pomoč?! Ali bomo mi Camporosso, Žila s Zeglia itd. Se huje tržaške Slovenke res zaostajale v pleme-so prekrščene čisto slovenske gore in nitosti srca in pogumu za drugimi slovan-kraji drugod. Triglav se imenuje Tricor-1 skimi sestrami in drugorodnimi sodržav-no. Jalovec Oialuzzo, Crna prst Monte ljankami, koje tekmujejo v plemeniti po- nero, kranjski Nanos je odlikovan z imenom Monte re. Krn Monte nero, Snežnik (žc na hrvatski meji) Monte Albo Neroso, Cerkno Cfrchino, Štorje Sattoriano, Divača Divacia. Povir Poviero, Mavhinje Mal-china. Dutovlje Dettogliano, Opatjeselo Oppachiasela, Podmelec Podmenza, Re- žrtvovalnosti in ljubavi do naših junaških braniteljev?! — Pismene in ustmene-ponudbe hvaležno sprejema Antonija Slavik, Trst. Kolonja, Monte Frascone 126. Razglas glede trgovine z živalsko kr- rentabor' Mmite Ruplna Postojna Postu- n?o ~ C. kr. namestništveni svetnik v rnia. Lož Olissa itd. Pri fabrikaciji novih Irstu razglasa: imen so izmislili najneumneje bajke. Ta- Glasom naredbe c. kr. poljedelskega ko Postumia izvedli iz Posthumus, po- j ministrstva z dne 14. avgusta 1915, K. BI. tomcu nekega nekdaj vladajočega rim- I. štev. 238, je dolžan vsakdo prijaviti te-skega cesarja, da-si ie slovanski izvor kom 8 dni centrali za trgovino z živalsko imena Postojna jasen. Postojna = posta- krmo na Dunaju količino, katero ima v jališče. ker je tam v poznem srednjem zalogi, z označbo vrste in dotičnega lastni-veku nastala postaia za pošto in voznike I ka in sicer: Paralelno z Nanosom je grški greben, ki i a) ječmenovih mladik. ga slovensko prebivalstvo imenuje Vrem-ščica, ker po oblakih nad to goro sklepa ljudstvo s precejšno gotovostjo, kako vreme bo. A kaj so storili signori iredentisti? Drzno so postavili pred ime uboge vremenske gore en »au« in imeli so Au-remio. Hajko o nekem rimskem junaku te- bi suhe pivove trebe, c) oljkine trebe, d) ostankov krompirjeve produkcije v suhem stanu. Vsakdo, ki se peča z imenovanimi pride iki. je dolžan javiti omenjeni centrali tekom prvih pet dni vsakega meseca koli- IklUH'. IVU.'il" ' ' nudili ..... J ------ - I ....... «" « — ga imena, ki da je tam deloval, so kmalojčino izdelkov v pretečenem mesecu, našli. Na fabrikaciji te prevlake kulture Lastniki takih zalog morajo ponuditi se je odlikovalo tržaško planinsko društvo »Societa alpina delle Giulie«. Kdor ima smisla za nedobrovoljni humor, se bo imenovane izdelke v nakup dotični centrali. 0 Že določene prodaje, ki se pa v resnici I1IIO. "Ili I.IU bU > u.j... ------- ----------------' - zabaval na izjavah, kako so Opicine (slo- še niso izvršile, zgube postavno veljavo, venska občina) dobila Opcinsa, Divaccia | Prestopki proti tej odredbi, v kolikor (slovenski Divača, kraj duhov radi mno- ne pripadajo delokrogu kazenskega sedi-gih votlin) Vacciusa, ali Cescano (Seža-; §ča. se bodo kazno ii od strani politična) dobila plemenitega Celsiusa za usta-|nih oblastnij I. instance z globo do 5000 novitelja. j kron ali zaporom do 6 mesecev. Vsa stvar se kaže otročja in smešna, j Dr. Fabrizi m. p. ima jako resno ozadje: na ta način so ho-j Nadobudne izjave Na nagovor nadško-teli območju, ki so ga zahtevali tam crez ; y Sarafev dra stadlerja, na spreje-dati »historično« romansko prevlako da povodom cesarjevega rojstnega bi mogli potem, skhcevaje se na ta zgo- odeovoril deželni načelnik general T T ■ wowu 9 w — J--. —----• --.v-----... . . skrbeli za to, da bo zadoščeno opraviče- oflc.je m zemOevldlso si. ttelomana,rmo aspiraci/am hrva;skeSa naroda«. - tem italijansko iredentBt.Cn.rn Mariborska »Straža - poroča, da ie dozna- njem s ten., da so za kiraje k. n.kak« mso poučenih krogov. da se ugledni nem-italijanski, navajali samoviastna Italijan- - - - - - ska imena! militi. Mnogokaj *bi trebalo pripomniti, mnogokaj izpopolniti proti marsikaki navedbi ojstro oporekati. N. pr. dejstvu, da barona Zveglja in Dežmana navaja kot Nemca! To sta bila rodom in nekdaj po mišljenju zavedna Slovenca in celo slovenska pisatelja, le da -sta se pozneje iz posebnih razlogov politično odtujila svojemu narodu in zato tudi izpremenila pisavo svojega priimka. Pripomniti bi bilo marsikaj o delovanju nemških škofov in o delovanju in namenih organizacij sodobnega nemškega nacijonalizma v našiti krajih. Saj navaja člankar sam n. pr. Jesenice. Ponatisnili pa smo vendar radi ta izvajanja iz dveh razlogov. Prvič se priznava tu izrecno naša ekzistenca. naše 12-stoletno bivanje in torej tudi lastninska pravica do teh tal. V drugo pa se odkrito priznava, da so se na izvestnih straneh delali na našo škodo prav tisti grehi, katere smo mi vedno grajali. škonacijonalni krogi v Gradcu bavijo z mislijo, kako za stalno urediti narodnost- v . . . . , - _____ • ^ nopolitične odnošaje s Slovenci na Sta- K tem izvajanjem b. bilo mnogo pr.po- kj SQ se na bojišču in doma izka_ zali kot najodličnejši stražarji avstrijske misli. S tem bi bilo mogoče v bodoče za vselej se izogniti dogodkom, ki sc silili Slovence na odporne akcije, katere so občutno zarezale svoje znake v vso deželno upravo. Ako ta novica odgovarja dejstvom, potem bi nemškonacijonalni politični krogi bili pripravljeni, uravnati narodnostne razmere od dežele do dežele. Kolikor je nam znano, se misli v odločujočih višjih krogih na večjepotezno uredbo narodnostnih razmer, s katero bi se definitivno združila usoda hrvatskega in slovenskega naroda in bi ju postavili na jugu kot jez proti vsem Avstriji in Habsburžanom sovražnim navalom«. V olajšanje položaja državnih uslužbencev. Tiskovni oddelek ministrskega predsedstva nam sporoče: Radi izrednih zahtev, ki jih militarične operacije od početka vojne stavljajo do državnih financ, je potrebno neko omejevanje v vseh nemili-taričnih izdatkih. Državnim uslužbencem pa je pri tem prišlo v prilog, da so po malo porej uresničeni službeni pragrnatiki in po v tej določenih, V. Baiulelj, Comando Deposito Fanteria 6$, Ci em; R. emona (Lombardia). Italia. Ob Dnjestru se spominjajo vseh svojih znancev in prijateljev ter jim pošiljajo prisrčne pozdrave: K. Pertot, c. in kr. nadporočnik .V \ \ ' • * t Viktor Nemec, Julij Krasovec in kadet Bole. Karta je datirana 24. avgusta. Pazite na otroke! 3 letno Bruno Botta-vo so včeraj opoldne prinesli na zdravniško postajo, ker se je bilo ubogo dete speklo z nekim razbeljenjm železom pod levim kolenom. Zdravnik je otroku podelil najnujnejšo pomoč. Otroška pamet. Družina Gerbec, ki je dosedaj stanovala v ulici del Belvedere št. 39, se je včeraj selila v drugo stanovanje. Pri teiji so pa seveda pomagali tudi otroci, a ko je 11 letni Josip Gerbec nesel iz starega stanovanja v novo neko šipo, se mu je strla v rokah ter ga porezala po levi roki. Sel je na zdravniško postajo. čjer mu ie zdravnik moral zašiti rano s štirimi šivi. Umrli so: Prijavljeni dne 29. t. m. na mestnem fizikatu: Agarino Feliks, 58 let. ulica Gasparre Gozzi Štev. 5; Dario Marija 82 let. Sv. Marija Magdalena zgornja št. 869; Iljič Marija. 24 let, zagata Gusion štev. 11; Kralj Ivan, 40 let. Greta št. 4; Hmelič Roma, 7 let, ulica del Molino a va-pore št. 9; Simčič I^egina. 32 let, zagata Gusino št. 11; Šašon Matevž, 56 let. — V mestni bolnišnici dne 29. t. m.: Bizjak Gal-i liana, poldrugo leto. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni nde 29. t. m.: Bran- dič Berta, 57 let; Stella Elizabeta, 38 let; Stella Marija 15 let. — V mestni bolnišnici dne 30. t. m.: Žerjav Marija, 58 let; Della Rosa Karel, 41 let; Mezek Marija 51 let Darovi. — Darovi, došli cesarskemu komisarju. V počastitev spomina Antona Pagliara družina Herman Marich K 15.— za tržaške reveže. V počastitev spomina Oskarja Gentiloma grof C. B. Sordina — po u-pravi rOsservatore Triestino« — K 50.— za okrepčevalnico Štanjel-Kobdilj. Učenci mestne ljudske in meščanske šole v ulici Lazzaretto vecchio K 5.86, nabrali v mesecu avgustu, v korist skladu za vdove in sirote padlih v vojni. Adolf pl. Popper (sedaj na Dunaju) K 500.— v korist vojakom na boijšču. Delavci občinske plinarne (tovarna, centrala in zažigalnica) K 18.40 kot tedenski prispevek skladu za brezposelne. HALI OGLASU |22« se učitelja eventuelno učiteljico za hrvaščino. ISlw Zglasiti se popoldne pri Vatovcu ul. Carintia štev. 19. H84 Kupujem ttt Margon. e rsake vrate. LTlica Solitario ri mealci bolnišnici1. — Jakob 12A IfumilAVM žaklje v vsaki množini po visoki liUPUJcUl ceni. Ul. Torrente 36 G. Stebel. (3G7 U|mm«m za voziti s konjem, prost vojaščine, išče illUplU takoj pekarna Hribar, Opčine. 37ft Nlrfbfttta Patina, poštena, za vsa MUZIUnjH, domača dela, tudi kuhanje, se sprejme takoj pri slovenski družini. Naslov pove uprava Edinosti. DiTlriiltn fin tr:>pin'43 kg Kokoši ... ....... K 7 50 do 8*50 ena Piščanci . . . ......K 3 — do 4 — eden Poleno vka suha.........K 2-20, 2 40 kg „ • namočena 128 kg Testenina.........................K 288 Riž «...».••••«•. ....K ^o FjžoI................K 1 28 kg Umetni zobje z in brez CeUustl, zlate krone in obrobhi VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ul. Caserma l\. 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. . . • • • • • . Bob ....... ••••••( Zeije (sladko) ••••••..* Zelje (kislo) ......... Ki.-la repa ....••••«. Ječmen ....... Fižol (stročji) vinaijev Krompr — n Par-dižflili m • • • Radi5 ? „ ... Sjalata » ... Oesea „ • • • čebula n . . • Jajca m • Buče „ . . . . . Pesa g i • • • • Malimcane , • . . • . K omare m • « . • • Mleko K 160 kg K —-40 kg K 104 kg K —64 kg K2 - 2 u0 24, 32 kg 20 do 3 2 kg 40, 48 kg . . 4 do b merica . . 6 do 10 glava • • . . 4.6 glava . . . K 64, 72 kg večje 18,20 komad . 4, 6 komad 4 do 6 komad 2, 4 komad 6 do 8 komad . 56, 6J liter F^afelli Rauber TRST, Via Torrente šiv. 14, TRST Zaloga kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potraššin za sedlarje. izlila Trst Csrr^© S. Si^omo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svoja Mno Mikih in šoishifi poirebltin Prodaja razglednic in igrač vseh vrst. Pritidsjo se tGfi! inomvenlftl v slev. iszISc, r C \ o Ribu (drobne mešane) .......... K 112 M iz Istre. Podgrad (Istra), — Z ozirom na tozadevni dopis od 22. t. m. odgovarjam, da ne bi se mislilo, da se hoče kdo pod krinko dobrodelnih namenov okoristiti na, škodo ubožnega naroda, ali ignorirati do-1 pis, ker se boji z resnico na dan. Kavno j iz analognega razloga, ker se strinjam s prejšnjim dopisnikom, sem z3čel izdelovati pobotnice,_da rešim denar pogube in da žrtvujem svobodni čas v korist naše siromašne šolske knjižnice in Rdečega križa, za čegar namen sem že izročil tukajšnjemu poverjeniku svoto denarja. Da-si sem to svojo plemenito namero ozna-njeval ljudem, je zmagala vendar vsestranska reakcija mojega tekmeca, da sem dobil razmeroma prav malo. Z veseljem moram zabeležiti, da so se mojemu pozivu odzvali tudi nekateri čč. duhovniki 111 učitelji. Ob tej priliki se prisčno zahvaljujem vsem dosedanjim zavednim podpornikom. ter se jim toplo priporočam tudi v nadalje. Kari Mahnič, nadučitelj. ZOBOZDRAVNIK Dr. J.Čermak se je preselil in ordinira sedaj v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. fzittranje zobov brez&alecine. Piomiiiranje. UMETNI ZOBJE. • Utnitno-fotoiraficni atelje Trst. ulica de! Rivo42 (pritličja) Trst Izvršuje vsako fotografi^no delo kakor tudi razglede, posnetka notranjost lokalov, porcelanasta plošče za vsakovrsL spomeniku. POSEBNOST: POVEČANJE t:: VSAKE FOTOGRAFIJE :i: JJadi u Jo bn osti gosp. naročnikov sprejema naroćbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah. i ♦m Trst, ul. M Rivo fieu. 42 PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Montepii — Naj povem najprej jaz tebi, kar ti fmam povedati, — mu je posegla Mignon-ne v besedo, ko je ponovno zadušila vzdi-hljoj. — Ali bi torej ne bilo bolje, ko bi v4 akdo naju ostal tam, kamor spada, ko bi se ti ne ponižal do uboge, neredne kmetice m bi se jaz ne hotela dvigati k tebi, bogatemu, odličnemu plemenitašu ? .... Ali bi ne bilo bolje. — je pristavila z oči-vidnim naporom. — ko bi se sploh ne videla več ? — M ignonne!----l^otemtakem me v resnici ne ljubiš več?---- — O, da, moj Karel; še vedno te ljubim in ljubila te bom vedno! Toda ljubiti te hočem, kakor brata____ne. kakor dobrodelnega svetnika, ki me jc resnično osreči! za trenutek in ki r.m bom hvaležna za to v*e svoje življenje, čigar sliko bom do k«-nca svojih dni nosila v svojem srcu. Ti pač pozabiš ubogo Mignonno kmalu---- toda ne! — je vzkliknila in ga jokaje objela ok<,1i vratu, — ne pozabiš me popolnoma, včasih se boš še spominjal uboge kozje pastirice, čeprav boš živel v velikem svetu in vzameš za soprogo lepo. odlično damo, kaj ne Karel? — (iotovo, gotovo. — je jecljal Karel, prav tako začuden kakor ginjen zaradi vedenja uboge kmetske deklice, ki je kazala srce in duševno silo, ki bi je ne bil nikdar iskal v njej. — Ali ne, ne bom jokala, — je rekla, izpusti vsi ga in hitro si otrši solze, — kajti po\ edati ti moram še nekaj. Oče Qer-main in njegova žena me imata rada in sta že namignila parkrat, da bi me rada obdržala pri sebi, posebno, ker se v dveh mesecih poroči njena hčiSusette in je bil njun sin s svojim polkom pred kratkim premeščen v Alžir, odkoder se gotovo ne vrne prej kot šele po nekaj letih. Imeti bi morala potem takointako deklo, in zato mi-slim prav gotovo, da bom dobra za to____ — Postati hočeš vrtnarjeva dekla, Mi- gnonne? — je vzkliknil Karel; — nikdar! .... —r Zakaj pa ne? S svojim delom, ki mi je v veselje in pri katerem se že sedaj, kakor vidiš, počutim, popolnoma dobro, si bom potem služila kruh in Oermain mi bo tudi dajal plačo, da si bom lahko nabav-' Ijala potrebno obleko. Ccsa mi bo nedostajalo potem? Karel si je naslonil glavo na obe roki in se zatopil v bolestno razmišljanje. Končno je vstal m rekel: — Mignonne, ne sklepaj ničesar prehi-1 tro. da ti potem ne bo žal! Pojutrišnjem pridem zopet k tebi in potem bova govorila dalje. — Premislila sem si že zdavnaj vse, Karel, že zdavnaj, — mu je odgovorila, in vem dobro, da mi ne bo žal. Tudi ti se ne boš kesa L, če storiš, kar želim jaz, in me ne boš videl več____Torej lahko noč! — je rekla in umeknila roko, za katero jo je prijel, ter hitro odšla proti hiši. Karel je hotel pohiteti za njo, toda obstal je neodločno, dokler ni zaprla duri za seboj. Videl je, da si Je pokrila oči s predpasnikom, toda ozrla se ni več za njim. b|i Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-britko vest, da je naš i;kreno ljubljeni sin. brat in svak, £0<