CELJSKI TEDNIK CELJE, 31. JULIJA 1959 Leto X., štev. 30 (.LASILO SOOIALISTICNK ZVEZF DKLOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CKLJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POO- Jf:TJE »CELJSK.I TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR y ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Urodništvo in uprava: Celje, Titov trg - poStni predal 16 — telefon uredništva 24-2'5. uprave in oglasnega oddelka 25-2T — leko6i račun pri Komunalni banki Celje 60?-70-l-656 — izhaja ob petkih - letna n.i- ročnintf 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posaiiu/iia številka 15 din — rokopisov ne vračamo Za blapostanje bomo morali se mnop storili NA VELIKEM POLITIČNEM ZBOROVANJU V PREBOLDU JE GOVORIL SEKRETAR OK ZKS V CELJU FRANC SIMONIC Za zaključek praznovanja krajevnega praznika, Dneva vstaje slovenskega naroda in v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ je bilo v nedeljo v Preboldu veliko po- litično zborovanje, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo okrog 5000 ljudi. Poleg najvišjih predstavnikov političnih in družbenih organizacij, zastopnikov političnega in javnega življenja žalske občine so se slavnosti udeležili: član Izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Leskošek-Luka, član CK ZKS Tone Bole, predsednik OLO Celje Riko Jerman, sekretar OK ZKS v Celju Franc Simonič, sekretar OO SZDL Stane Sotlar, predsednik OK LMS Franček Knafelc in drugi. Po slavnostni paradi zastopnikov društva Partizan in po uvodnih slo- vesnostih, ko so združeni pevski zbori ob spremljavi godbe na piha- la iz Trbovelj odpeli Internaciona- lo in je navzoče goste in udeležence pozdravil sekretar občinskega komi- teja ZKS v Žalcu tovariš Ivan Ko- vač, je pred mikrofon stopil sekre- tar OK ZKS Franc Simonič. V svo- jem govoru je najprej govoril o zgodovini in vlogi preboldskega re- volucionarnega boja, pri čemer je poudaril, da ni naključje, da je ob- činski ljudski odbor za praznovanje te pomembne jubilejne letnice dolo- čil prav Prebold. Organizirani pre- boldski komunisti so že v letih 1920 do 1922 tvorili jedro komunistične dejavnosti Savinjske doline. V teh letih so bili rudarji iz Zabukovce in tekstilni delavci tovarne v Pre- boldu vključeni v veliko stavko že- lezničarjev in tekstilcev; leta 1932 pa je bila prav tu ustanovljena prva partijska celica, ki jo je ustanovil eden največjih, najzvestejših in naj- boljših ljudi teh krajev Slavko Slander, kasnejši ustanovitelj Sa- vinjske partizanske čete. Ko je tovariš Simonič govoril o doseženih uspehih na področju na- šega gospodarstva ter o tarifni po- litiki, je med drugim dejal: »Doseženi uspehi na področju kmetijstva v letošnjem letu so nam omogočili, da smo se osamosvojili in odpovedali nadaljnjo pomoč v pšenici in masti. Ta osamosvojitev v prehrani pri nas ogromno pomeni. Ne samo zato, ker bomo ogromna sredstva, ki smo jih dajali doslej za prehrano, lahko vlagali za nadalj- nji razvoj in hitrejši napredek, tem- več tudi zato, ker nam to še v več- ji meri omogoča našo dosledno sa- mostojno in neodvisno politiko in najbolj zgovorno potrjuje o pravil- nosti naše poti v socializem. Naš letošnji hitrejši vzpon in napredek pa se ne kaž^ samo v rekordni kme- tijski letini, temveč dosegamo tudi v industriji vedno večje in boljše rezultate, čemur je v veliki meri pri- pomoglo osnovno načelo, ki smo ga uveljavili v letošnji tarifni politiki, da moramo namreč v socialistični družbi, sedaj, ko še nimamo dovolj družbenih bogastev, nagrajevati vsakega po njegovem delu. Letošnje izpopolnjevanje sistema nagrajeva- nja in njegova odvisnost od gospo- darskega uspeha že začenja bistve- no vplivati tako na miselno pre- usmeritev naših proizvajalcev kot tudi na boljše in smotrnejše gospo- darjenje ter na realnejše planiranje. Dosedanje pojmovanje osebnih do- hodkov proizvajalcev se izgublja in v zavesti proizvajalcev rase spozna- nje, da gre dejansko za neposredno udeležbo proizvajalcev v proizvod- nji, ki je odvisna poleg nekaterih drugih činiteljev predvsem o.d pro- izvajalcev samih. Vsa ta pozitivna usmerjenost in težnje seveda še niso porok, da je v vseh gospodarskih organizacijah stanje bistveno boljše, zlasti ne, da v konkretizaciji tarifne politike v posameznih kolektivih ni anomalij in napak oziroma na videz majhnih neskladnosti, ki se često odražajo v raznih krivicah, v zapostavljanju in slično, kar po nepotrebnem vzbu- ja vročo kri in nezadovoljstvo. Po nepotrebnem zlasti zato, ker novi plačni sistem zahteva In ne le akti- vistično priporoča, da si kolektivi dejansko in sami kroje medsebojne odnose. Tako delovanje kolektivov pa je možno le, če posamezniki kot celota poznajo osnovno ekonomsko problematiko in vrednotenje dela delovnih skupin in posameznika.« Potem je tovariš Franc Simonič govorii o politiki nagrajevanja, pri čemer je poudaril, da je to proces, ki zahteva časa in izkušenj vseh tistih, ki so za razvoj tega procesa najbolj odgovorni. Dejal je: »Ob zavesti in dejstvu, da gre resnično za revolucionarne spre- membe v procesu proizvodnje, bodo proizvajalci morali spoznati, da je potrebno iskati vzroke in rešitve za neskladnost in nepravilnosti tako v tarifni politiki kot v organizaciji dela, v slabem gospodarjenju v pod- jetju, v podjetju samem in ne izven njega.« Nadalje je tovariš Simonič govo- ril o sedanjem plačnem sistemu ter rekel: »Sedanji plačni sistem oziroma tarifni pravilniki pomenijo že kot metoda in razmejitev čistega do- hodka med kolektivom in skupnost- jo nekaj veljavnega za daljše raz- dobje. Pri izplačevanju razlik za vse le- to nazaj izstopajo zlasti napake pri tistih tarifnih postavkah, ki so se nesorazmerno dvignile glede na ostala slična delovna mesta. V teh primerih ne gre vedno za popravek dejanskih neskladnosti prejšnjih ta- rifnih pravilnikov, kakor vodstva podjetij običajno zatrjujejo, pač pa pogosto za očitno protežiranje po- sameznikov, za pretiravanje pogo- jev in vrednosti dela na določenih delovnih mestih. Do takšnil* napak je prišlo zlasti tam, kjer niso do- volj vsestransko presodili teže, učin- ka in odgovornosti delovnih mest in jih medsebojno primerjali. Predvsem je bila v takih primerih pomanjklji- va javna obravnava programov de- la, organizacije proizvodnje in eko- nomskega stanja, brez česar je ne- mogoče obravnavati sistem nagra- (Nadaljevanje na 2. strani) Gostje na velikem političnem zborovanju v Preboldu Franc Simonič med govorom Pred kratkim je celjske študente in študentke, ki so zbrani t mladinski delovni brigadi »Franca Vrunča«, obiskal član Izvršnega komiteja CK ZKJ tov. Franc Leskošek-Luka. — Reportažo o delu in tem obisku berite na drugi strani. S SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA: Proizvodnja v kmetijstvu naj bo podrejena živinoreji ŠIROK RAZMAH SODELOVANJA V VSEH PANOGAH KMETIJSKE PROIZVODNJE — NAD 30 ODSTOTKOV OB- DELOVALNIH POVRŠIN V OKRAJU NAJ ZAJAME KOOPE- RACIJA — ENA GLAVA ŽIVINE NA HEKTAR OBDELOVAL- NE ZEMLJE, V DOLINSKIH PREDELIH CELO VEC - NA SEJI SO OBRAVNAVALI TUDI POROČILO FINANČNE IN- ŠPEKCIJE Pretekli teden je bila seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. V prvi točki dnevnega reda so od- borniki poslušali poročilo finančne inšpekcije, ki je vsebovalo podrobne podatke o realizaciji proračuna v letu 1958, poleg tega pa navajalo vrsto konkretnih pomanjkljivosti in napak pri finančnem poslovanju go- spodarskih organizacij v okraju. Težišče seje pa je vsekakor bila razprava o kmetijstvu. V svojem poročilu je tovariš Franc Lubej uvodoma na kratko poročal o letoš- nji letini, ki je kljub slabemu vre- menu pokazala veliko prednost za- družnega sodelovanja. Drugi del njegovega poročila je vseboval ak- cijski program v kmetijstvu za je- sen letošnjega in pomlad prihod- njega leta. Program, ki je bil pred tem obravnavan na političnih foru- mih in na seji Sveta za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo, predvi- deva velik skok v kmetijski proiz- vodnji, predvsem pa močno razši- ritev zadružnega sodelovanja, ki naj zajame 36,6 odstotkov vseh ob- delovalnih površin v okraju. Števil- ke, ki sicer naznanjajo povečanje proizvodnje na celi črti (o njih smo že poročali), očitno govorijo v. prid povečanja živinorejske proizvod- nje. Ce program predvideva okoli 14.000 hektarjev travnikov vključe- nih v kooperacijo, v poljedelstvu pa znatno zvišanje pridelovanja l.rm- nih rastlin, potem je jasno, da je cilj podrediti (mimo hmeljarstva) vso proizvodnjo v kmetijstvu živi- noreji. Po poročilu so odborniki živo raz- pravljali. Govorili so o pomembno- sti prepovedi klanja telet do 200 kg žive teže. Bilo je govora o nujnosti izgradnje tovarne močnih krmil na področju okraja. Nadalje o tem, da bi bilo treba med poljščinami pove- čati proizvodnjo krmnih rastlin. Predvideno je, da bi v najkrajšem času dosegli povprečje ene glave živine na hektar, v nižinskih prede- lih, zlasti v hmeljarskem okolišu pa celo več. Družbena posestva bodo morala bolj skrbeti, da bodo z vzgledom pomagala doseči te cilje. Večina je zavrnila mišljenje dveh posameznikov, da naj bi hmeljišča izločili iz osnove za stalež živina. Nasprotno. Na področju hmeljar- stva je živinoreja najbolj potrebna in tu bo treba povečati pridelovanje krmnih rastlin tudi na račun drugih polščin in celo na račun odstranitve slabega hmelja. Na seji so program Sveta za kme- tijstvo in zadružništvo osvojili. K razpravi se je priglasil tudi tova- riš Franc Simonič, ki je poudaril, da bodo pri izvajanju teh velikih nalog morali sodelovati vsi ljudje, predvsem pa politične organizacije, v veliko večji meri tudi občine, ker zadružne organizacije drugače ne bodo mogle pravočasno opraviti vseh predvidenih nalog. Zadnje vesti: CELJSKA TRGOVINA NAJCENEJŠA V sredo je bila redna seja upravnega odbora Trgovinske zbornice za celjski okraj. V osred- nji točki dnevnega reda so raz- pravljali o finančni analizi trgo- vine celjskega okraja v minulem letu. Pri tem so ugotovili, da je trgovina celjskega okraja navzlic nekaterim pomanjkljivostim (ka- lo, potni in poslovni stroški itd.) dobro poslovala in da je bila v primerjavi z Mariborom in Ljub- ljano najcenejša. Več o tej seji bomo poročali v naslednji številki. SPREJELI SO NAČRT DELA Celje, 30. julija. Danes je bila druga redna seja upravnega od- bora Obrtne zbornice za celjski okraj, na kateri so med drugim sprejeli načrt dela za tekoče ob- dobje, oziroma sklepe, ki jih je nakazal peti redni občni zbor. Zraven tega so govorili o finanč- nem poslovanju zbornice ter po- trdili izpitne komisije za vmesne letne izpite. M. B. v Nad sedem milijard din za drugo fazo termoelektrarne v Šoštanju Upravni odbor Jugoslovan- ske investicijske banke je odobril iz sredstev splošnega investicijskega sklada za grad- njo druge faze termoelektrar- ne v Šoštanju posojilo v zne- sku sedem milijard 140 milijo- na din. Kot rečeno gre za drugo fa- zo. ki predvideva razširitev obstoječih objektov, vgraditev enega agregata z močjo 75 MW (v prvi fazi sta dva po30 MW) in s tem dograditev še enega pogonskega objekta, zgraditev še enega hladilnika visokega 60 metrov, razširitev deponije premogovega prahu proti že- lezniškem tiru, povečanje pre- kladalnega sistema za en trak itd. Spričo takega programa bodo od odobrenega posojila porabili 1 milijardo 69 milijo- nov din za gradbena dela, 2 milijardi 40 milijonov din za nabavo domače opreme, 3 mi- lijarde 339 milijonov din za nabavo opreme iz uvoza in za ostalo 292 milijonov din. Navzlic nekaterim vremen- skim nevšečnostim potekajo dela pri gradnji druge faze po določenem programu. Manjši zastoj, ki je nastal pri gradnji temeljev za hladilnik, bodo na- domestili. Gradbena dela pri skeletu za pogonski objekt so v zaključni fazi, zato so v teku že priprave za gradnjo teme- ljev za kotel. Letos bo dogra- jen tudi drugi hladilnik. Stal bo blizu prvega. Proizvodnja električne ener- gije na generatorju v drugi fa- zi bo znašala ob 5000 urnem obratovanju 373 mil. kWlh na leto. Zaradi izkušenj, ki jih je do- bilo podjetje (jradis pri grad- nji prve faze, je ta kolektiv tudi zdaj izvajalec gradbenih del v drugi stopnji. Celotno montažo pa bo opravil kolek- tiv mariborske Hidromontaže. Pomembna je še ugotovitev, da so inozemski dobavitelji opreme ostali v glavnem isti, kot v prvi fazi. Po programu del naj bi bila montaža kotla in turboagrega- ta zaključena do konca prihod- njega leta. Prvotno odločitev, da naj bi bil novi agregat iz- ročen v pogon 1. januarja leta 1961 pa bo kolektiv skušal spremeniti v toliko, da bi se rok začetka poskusnega in rednega obratovanja podaljšal za približno 3 tedne. Zelo zanimivi in hkrati po- membni so podatki o investi- cijskih stroških za 1 kilovat energije. Tako znašajo investi- cijski stroški za 1 kW instali- rane moči 95.200 din, medtem ko stane 1 kW letne proizvod- nje 19.04 din. Ce primerjamo te podatke z istimi pri obeh enakih termoelektrarnah, ki se gradita v naši državi, pa tudi v svetovnem merilu, vidimo, da so investicijski stroški za 1 kW instalirane moči pri termoelek- trarni v Šoštanju povprečno nižji od povprečnih stroškov termoelektrarn, ki jih gradijo pri nas in na svetu. Nižje po- vprečne stroške dosegajo le v Švedski in Zah. Nemčiji. Z dograditvijo druge faze termoelektrarne v Šoštanju se bo kolektiv povečal le za 35 ljudi. S tem bodo zaposlovali nekaj desetin manj ljudi, kot jih predvidevajo objektivna merila za zaposlovanje v ter- moelektrarnah. To pa boao do- segli le na račun večje priza- devnosti vseh zaposlenih. Po- večana storilnost se bo seveda pokazala tudi v višjih zasluž- kih. Tako so stimulacijo dela zagotovili v najvišji možni me- ri. Hhrati s tem pa pripravlja- jo tudi tečaje za prekvalifika- cijo delavcev kovinske stroke; za električarje so namreč po- dobni tečaji že dlje časa v na- vadi. Prevladovalo bo lepo vreme. Pa- davine pričakujemo med 31. julijem in 1. avgustom ter okrog 7. avgusta. CELJSKI TEDNIK - štev. 30. — 31. julija 2 Socialistična zveza - pobudnik skupnega dela (Z obiska na Teharjih) Čeprav bi ne mogli trditi, da se predstavniki političnih, družbenih in kulturnih organizacij na Teharjih že prej niso sestajali in pogovorili o skupnih nalogah in delu, pa je vendarle očito, da so bolj kot kdaj- koli poprej ravno priprave in osred- nja proslava na čast 40-letnice KPJ in SKOJ združile vse te sile in ustvarile na pobudo krajevne orga- nizacije Socialistične zveze močan aktiv prizadevnih delavcev. Tako bo Socialistična zveza tudi v bodoče povezovala vse organizacije in jih združila takrat, kadar bo šlo za skupen nastop, za enotno akcijo. Kot vse kaže, pa združevanje sil ne bo potrebno le v pripravah na večje proslave in podobno, temveč tudi pri reševanju drugih proble- mov, od komunalnega, prosvetnega, društvenega in drugega značaja. Pri vsem tem ima krajevni odbor vidno vlogo, saj se zlasti zadnji čas loteva velikih načrtov, kot ure- jevanja dveh vodovodov, popravila cest — tu je v zadnjem času dose- gel že lepe uspehe — nujne ureditve pokrite kanalizacije itd. S pomočjo štorske železarne so napeljali od Teharij do pokopališča tudi trofaz- ni tok. V načrtu pa je še ureditev parka ter starega sodnega stolpa v središču naselja. Na Teharjih so začeli razmišlfati še o tem, kako bi uredili za več kot 50 predšolskih otrok potrebno za- vetišče, igrišče ipd. Zdaj so vsi ti otroci več ali manj prepuščeni ce- sti. Pobuda je tu, načrtov za uspeš- no rešitev vprašanja pa tudi ne manjka. Šolski odbor je v minulem raz- dobju pokazal dosti življenjske spo- sobnosti, saj mu je uspelo s po- močjo krajevnega odbora oziroma proračunskih sredstev celjske ob- čine povsem obnoviti šolsko poslop- je, nabaviti novo opremo ipd. Kakor Svoboda, tako je delaven tudi aktiv žena. Zlasti pa so se te- harske žene izkazale pri organiza- ciji tečajev, pri razstavi ob prosla- vi jubilejnega leta Partije itd. Lep uspeh so zabeležili tudi ga- silci, ki so pomnožili svoje vrste z mladino in pionirji. Ta naraščaj se je uspešno predstavil na nedavnih vajah ob proslavi 40-letnice KPJ. Aktiv Ljudske mladine spada med najmlajše teharske organizacije, saj dela komaj štiri mesece. Glede na to, da se okoli 30 mladih ljudi ka- korkoli že udejstvuje drugje, v to- varnah, ustanovah, šolah itd. bo treba za živahno delo domače mla- dinske organizacije res najti pri- merne metode in vsebino^ Pri tem pa bodo morale pomagati vse or- ganizacije! Četudi nimajo na Teharjih niti tovarne, niti zadružnega doma, pa je življenje vendarle razgibano. To kažejo dosedanji uspehi; prav tako pa tudi naloge in načrti opozarjajo na živahno aktivnost. V tem vzdušju je Teharčane hu- do prizadela vest, objavljena v na- šem listu, češ, da je bila nedavna proslava 40-letnice KPJ in SKOJ združena z odhodom nekega doma- čina v pokoj. Proslava je bila na- menjena jubilejnemu letu naše Par- tije ter so jo, kot rečeno pripravile in izvedle vse teharske množične organizacije od pionirjev naprej. Zakon o stanovanjskih razmerjih Vse zakonodaje na svoj način skušajo reševati pereča stanovanjska vprašanja, ki se pojavljajo predvsem uo vojnah in revolucijah. Tudi naš družbeni in eko- nomski razvoj nujno terjata sodobno in razmeram ustrezno stanovanjsko zako- nodajo. Tako je prejšnjo zvezno uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš iz leta 1954 in republiško uredbo o razdeljeva- nju in odpovedi stanovanj iz leta 1955 zamenjal na širšo bazo postavljen zvezni zakon o stanovanjskih razmerjih (Urad- ni list FLRJ št. 16-279/59), Ta zakon je začel veljati 23. julija. Osnovna skrb za zidanje in upravlja- nje stanovanjskih hiš je naložena os- novni politično-teritorialni enoti - občini. Zato je občinski ljudski odbor poobla- ščen, da izdaja razne splošnoobvezne odloke. ZBORI STANOVALCEV Državljani upravljajo stanovanjske hiše po svojih organih: po zboru stanovalcev in po hišnem 'svetu. Člani zbora stanovalcev so: »nosilci stanovanjske pravice«, njihovi družinski člani, podstanovalci (podna- jemniki) in njihovi družinski člani. Zbor stanovalcev voli člane hišnega sveta in med drugim sklepa tudi o let- nem predračunu dohodkov in izdatkov, katerega sestavi hišni svet. Le-temu je prepuščeno operativno delo družbenega upravljanja: odločanje o uporabi hiš- nih skladov, o popravilih hiše, pobira- nje stanarine, sklepanje in odpoved sta- novanjskih pogodb in pogodb za poslov- ne prostore. Razna pisarniška, pravna, finančna in tehnična dela lahko hišni svet s pogodbo prepusti servisom ali hišnim upraviteljem. Manjše hiše, last Splošnega ljudskega premoženja lahko po odločbi občinskega sveta za stanovanjske zadeve ostanejo izven družbenega upravljanja. Lastniki družinskih hiš (ki obsegajo eno ali dve stanovanji) upravljajo stav- bo sami ne glede na to, ali v njej sta- nujejo ali ne. STANOVANJSKE POGODBE Vselitev v prazno stanovanje je zako- nita le na podlagi stanovanjske pogodbe, sklenjene po izdani odločbi stanodajal- ca. Hišni lastnik, solastnik ali »etažni lastnik« (posebnega dela stavbe) se lah- ko vseli brez odločbe ali pogodbe. Kdor se vseli na podlagi pogodbe, po- stane nosilec stanovanjske pravice. Upo- rabljati sme le eno stanovanje. Dolžan je plačevati stanarino (stanovanjsko na- jemnino) mesečno v naprej na podlagi posebne odločbe občinskega stanovanj- skega organa. Nosilec stanovanjske pra- vice je dolžan prispevati tudi za tekoče vzdrževanje stanovanja, če se stroški ne morejo kriti iz uradno določene stana- rine, o čemer odloči občinski ljudski odbor z odlokom. Zakon posebej obravnava vprašanje splošnih režijskih stroškov, med kate- re je šteti: premijo in zavarovanje hiše, stroške za snaženje, porabo vode, po- rabo iskupnih prostorov in naprav v hiši, za vzdrževanje in uporabo skup- nih prostorov, za odnašanje smeti, či- ščenje dimnikov, kanalizacije in po- dobno, Ti vsakomesečni redni izdatki se poplačajo iz najemnine razen, če ob- činski ^judski odbor ni s posebnim od- lokom predpisal, da jih morajo v celoti ali deloma poravnati nosilci stanovanj- ske pravice (najemniki) poleg stanarine. Proti onemu, ki se vseli v stanovanje brez pogodbe, razen če ni hišni ^li etažni lastnik, izda občinski stanovanj- ski organ odločbo o prisilni izpraznitvi stanovanja. Izseljeni potem ni upravičen zahtevati niti najnujnejših prostorov. Zaradi smotrnega izkoriščenja stano- vanjskih prostorov lahko občinski ljud- ski odbor izjemoma predpiše, da mo- rajo nositi posebne obveznosti tisti no- silci stanovanjske pravice, ki uporab- ljajo več prostorov, kot jim je to po- trebno. Stanovanjske pogodbe sklepajo hišni sveti oziroma lastniki družinskih hiš na eni. in nosilci stanovanjske pravice (na- jemniki) na drugi strani na podlagi stanovanjske odločbe. Te odločbe iz- dajajo naslednji stanodajalci: 1, Občinski stanovanjski organ za svo- je uslužbence, za uslužbence občinskih zavodov in ustanov, za upokojence, za socialno ogrožene osebe, za stranke, ka- terih stanovanja se morajo porušiti iz varnostnih in urbanističnih razlogov ter za osebe, ki so ostale brez strehe za- radi elementarnih nezgod v smislu 2 čl, navodila Občinskega ljudskega odbora Celje z dne 28, avgusta 1958 številka 03-1450/7-58, objavljenega v Biltenu št. 7-8/58, 2, Državni organi, zavodi, gospodar- ske in družbene organizacije, kateri so sezidali hiše za svoje uslužbence in de- lavce. 3, Zavodi in organizacije, katerim je priznana pravica do oddajanja stanovanj s posebnim predpisom ali na katere pre- nese občina tako pravico. 4, Hišni sveti za stanovanje hišnika, 5, Lastniki, solastniki ali etažni last- niki v družinskih stanovanjskih hišah. Zgoraj navedeni stanodajalci dajejo tudi soglasje k predlagani zamenjavi stanovanj. Zavodi, gospodarske in druge druž- bene organizacije oddajajo prazna sta- novanja svojim delavcem in uslužben- cem na podlagi posebnega pravilnika o razdeljevanju stanovanj. Ta pravil- nik predpiše najvišji organ zavoda oziroma organizacije oziroma delavski svet. Odločbe o oddajanju stanovanj se morajo javno objaviti, da se z njimi seznani ves delovni kolektiv. Nosilec stanovanjske pravice mora pri izselitvi prepustiti stanovanje v takem stanju, v kakršnem ga je prevzel. Pri tem se seveda upoštevajo spremembe zaradi normalne obrabe stanovanja. ODPOVEDI STANOVANJSKIH POGODB Hišni svet ali hišni lastnik lahko od- pove stanovanjsko pogodbo pri okraj- nem sodišču samo iz naslednjih zako- nitih razlogov: 1. Ce stanovalec (nosilec stan, pra- vice, njegovi člani, podstanovalec aLi člani) uporablja stanovanje v namenu, ki je proti pogodbi ali če dela škodo, kljub predhodnemu pismenemu opominu. 2. Ce stanovalec trajno ovira drugega stanovalca pri mirni uporabi stanovanja, kljub predhodnemu pismenemu opominu. 3. Ce stanovalec 3 mesece zaporedoma ne plača stanarine ali drugih predpisa- nih stroškov za uporabo skupnih naprav. 4. Ce stanovalec ne plača upravnih in vzdrževalnih stroškov. , 5. Ce nosilec stanovanjske pravice ali njegovi družinski člani več kot 6 me- secev brez presledka ne uporabljajo stanovanja (čeprav bivajo v državi) ali če več kot eno leto živijo v tujini. Sled- nje določilo ne velja, če se nosilec sta- novanjske pravice zadržuje preko enega leta v inozemstvu zaradi zdravljenja, šolanja, specializacije ali nastopanja na kulturnih prireditvah, 6, Ce preneha delovno razmerje s sta- nodajalcem po lastni odpovedi, zaradi disciplinske, kazenske sodbe v primerih, ko je nosilec stanovanjske pravice pre- jel stanovanje po službeni liniji. To do- ločilo se ne uporablja, če uslužbenec ali delavec uporablja stanovanje več kot 10 let, 7, Ce preneha službena funkcija, s katero je povezana stanovanjska pra- vica. Ako je prenehalo delovno razmerje z upokojitvijo, ni mogoče odpovedati sta- novanjske pogodbe. Komur stanodajalec odpove iz gornjih razlogov (1 do 6), mu mora preskrbeti najnujnejše prostore. Nosilec stanovanjske pravice, to je oseba, ki je podpisala stanovanjsko po- godbo, lahko odda stanovanjski prostor »v podnajem« za določen ali nedoločen čas. Višino podnajemne in maksimalne zneske za razne usluge (za uporabo po- hištva, za porabo vode, električne ener- gije in podobno) predpiše občinski ljud- ski odbor s posebnim odlokom. Nosilec stanovanjske pravice se sme poklicno ukvarjati z oddajanjem stano- vanjskih prostorov v podnajem le z do- voljenjem občinskega stanovanjskega organa. Ce se hoče s podnajemnikom kaj posebnega dogovoriti, morata skle- niti pismeno pogodbo, sicer sporazum nima pravnega učinka. Ce ni v podnajemni (podstanovalski) pogodbi drugače določeno, se taka po- godba odpoveduje brez razloga z od- povednim rokom 1 meseca, S prenehanjem stanovanjske pravice preneha seveda tudi podnajemna po- godba, D, F. Na velikem političnem zborovanju v Preboldu je govoril tov. Fr. Simonjc (Nadaljevanje s L strani) jevanja in izdelati ustrezne tarifne pravilnike. Slabosti in nepravilno- sti takega nagrajevanja izstopajo šele danes, ob izplačilu razlik, če- prav bi jih morali odkriti že ob sa- mih razpravah.« V zvezi z dosežki zadnjih dveh let na področju kmetijstva je tova- riš Simonič poudaril, da nas le-ti opozarjajo, kako široke možnosti in perspektive so ostale doslej še ne- izkoriščene; šli smo že tako daleč da bomo na posameznih področjih pridelovali tiste kulture, ki bodo dajale ob sorazmerno najnižjih stro- ških najvišje pridelke; zato se v žalski občini, ki je ena najnapred- nejših kmetijskih občin ne bodo mogli v taki meri več ukvarjati s proizvodnjo žitaric, marveč bodo le to morali nujno preusmeriti v hme- ljarstvo, živinorejo in sadjarstvo. Potem pa je tovariš Simonič dejal: »Družba prevzema s proizvodnjo hmelja nase ogromne odgovornosti, saj je bilo od skupnih sredstev, vlo- ženih v kmetijstvu v lanskem letu v našem okraju od dveh milijard šti- risto devetdeset milijonov potroše- nih za področje žalske občine sko- raj ena milijarda, prav tako pa po letošnjih predvidevanjih od dveh milijard odpade na področje žalske poslovne zveze sedem sto milijonov. Nadalje bi bilo za boljši pridelek hmelja treba nujno izboljšati živi- norejo, saj je to stara resnica, ki so jo poznali že prvi hmejarji Savinj- ske doline. Doseženi uspehi pa isto- časno kriza na svetovnem tržišču nas opozarjajo, da z dosedanjimi povprečnimi pridelki nikakor ne mo- remo biti zadovoljni, zlasti pa ne s s kvaliteto hmelja, ki je v zadnjih letih celo padla.« Nato je tovariš Simonič govoril še o novih predpisih s področja stanovanjske izgradnje in stano- vanjske politike. Po končanem govoru so združeni pevski zbori ob spremljavi godbe na pihala zapeli še nekaj pesmi, na- to pa so z zborovanja poslali po- zdravno pismo sekretarju CK ZKS Mihi Marinku. dhr Med tednom po domovini Petek, 24, julija NA FIZIOLOŠKEM INSTITUTU medicinske fakultete v Beogradu so začeli s poskusi tako imenovane od- prte operacije srca. Prve poskuse bodo opravili na pseh in če bodo uspeli se bodo odločili tudi za ope- racijo ljudi. Sobota, 25. julija ZDRAVILO PROTI NAHODU in izpadanju las ter proti prhljaju — r i n i t i n — ki ga je odkril beo- grajski zdravnik dr. Simeon Sre- dovič bo kmalu v prodaji. Izdelo- vali ga bosta »Galenika« in »Ke- mikalija«. Nedelja, 26. julija DAN VSTAJE HRVATSKEGA LJUDSTVA. Dne 27. julija 1941. le- ta je v Srbskem Klanjcu v Liki od- jeknil prvi partizanski strel na Hr- vatskem. Osrednja proslava je bila v Udbini pod Velebitom- kjer so odkrili spomenik padlim borcem. PREDSEDNIK TITO V GORI- ŠKIH BRDIH. Predsednik Tito s soprogo Jovanko in spremstvom je obiskal Goriška Brda. Najprej se je ustavil v Dobrovem, si nato ogledal sadovnjake v Vipolžah in se skozi Novo Gorico vračal po Vipavski do- lini. Povsod so ga domačini spre- jeli z velikim navdušenjem. Ponedeljek, 27. julija OSREDNJA PROSLAVA DNE- VA VSTAJE prebivalcev Bosne in Hercegovine je bila v Drvarju, kjer je govoril predsednik Ljudske skup- ščine BiH Djuro Pucar. Torek, 28. julija ZDRUŽEVANJE V GOSPODAR- STVU. Osnutek zakona o spremem- bah in dopolnitvah zakona o zdru- ževanju v gospodarstvu je že prišel v razpravo. Glavna težnja osnutka so širše možnosti poslovnega zdru- ženja gospodarskih organizacij. Zahodno-nemški politiki so pre- pričani, da bi v današnjem položaju Goethe, vsemu človeštvu pripadajo- či Goethe, ne govoril več o tem, da sta Vzhod in Zahod nedeljiva, da ju je treba čim bolj povezati med seboj. Smešno, kako so majhni ljud- je odvisni od mnenja velikih, četu- di so že davno mrtvi. In če je mne- nje malih drugačno, radi posežejo po falzificiranju ali pa po zgornji formuli, ki se seveda tudi obnese. Zadeva z Goethejem je namreč v zvezi s XXX. kongresom Penkluba v Frankfurtu a. M., ki se ga je ude- ležilo 38 držav. »Poetje, esejisti in novelistih skoro vsega sveta so raz- pravljali- tudi o ponovnem sprejemu ogrskih pisateljev v to ogledno mednarodno književniško organiza- cijo in se izrekli za intenzivno med- narodno sporazumevanje in za to- leranco. To pa zahodno-nemški kr- ščansko demokratski Adenauerjevi politiki seveda ni všeč. Njena trobi- la so pri kulturnem problemu suro- vo povedala tisto, kar zastopajo nje- ni diplomati v Ženevi: Z Vzhodom je edini možni način v razgovoru dosleden in nepopustljiv ultimat. »Izpustite zaprte pisatelje, potem smete priti.^ Tako bi moral govoriti Penklub, pravijo, vse drugo je kle- čeplazenje pred komunizmom. Od Vzhoda je treba samo zahtevati, ni- česar prositi, tudi,vljudnosti ni tre- ba nobene. Kdor drugače govori, je advocatus diaboli hudičev advokat. Kakšno ultramontanstvo, in ven- dar, nič takega, kar bi nas smelo in moglo presenetiti. To je slika nemške politike, ki meče trenutno senco na ves svet in zdaj predstav- lja najresnejšo oviro za pomirjenje sveta. S čim Nemci računajo, se vi- di iz tega, da so že sklenili, da ima vsaka stavba v Zah. Nemčiji atom- sko zaklonišče. Kontinuiteta Ade- nauerjeve politike pa kaže. da brez fiihrerja ne shajajo, od fiihrerja pa pričakujejo, da jih preko »kritičnih časovh popelje v novo pridobivanje »življenjskega prostora«. Da take apetite goje, skrbno goje, so poka- zale tudi nedavne provokacije v Av- striji. Zanimivo je vedeti, kako na dru- gi strani taje, kako da njihovo sta- lišče ni vzrok zastoja v Ženevi. Vse- ga so krivi komunisti, Vzhod in ti- sti, ki jim pomagajo. Ne bo dolgo, ko bodo spet zavpili »Gott strafe England«, kajti angleško nagibanje h kompromisu jim gre najbolj na živce. Kako so se razveselili Eisen- howerjevih besed preteklo sredo^ da ZDA ne bodo šle na »Gipfelkon- ferenz«, če SZ ne bo popustila. Po- gajanja s SZ da so fizično in du- ševno utrujajoča. Boje se infiltra- cije po komunizmu, če bi prišlo do političnih stikov med obema Nemči- jama. Čemu le neki, če pa je za- hodni »svobodni